Številka 5, letnik XVII, maj 2015
TEKOČA EKONOMSKA GIBANJA MESEČNE ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ
Prvo četrtletje v znamenju zalog Marže industrije navzgor stran 3
Cene nafte nič več nad 75 USD? stran 7
Po rasti v zgornji tretjini stran 8
TEKOČA EKONOMSKA GIBANJA
MESEČNE ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ
Številka 5, maj 2015 Izdajatelj: SKEP – Analitska skupina GZS Gospodarska zbornica Slovenije Dimičeva 13, 1504 Ljubljana tel. 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-pošta: skep@gzs.si http://skep.gzs.si
Prvo četrtletje v znamenju zalog Slovenska gospodarska rast v 1. četrtletju je bila nad pričakovanji tudi največjih optimistov. Bruto domači proizvod se je realno okrepil medletno kar za 2,6 %, kar je bilo nad povprečjem evroobmočja (1,0 %). Pri tem je potrebno poudariti, da je glavnino rasti prispeval učinek zalog (96 % rasti), ki predstavlja pričakovanja podjetij o krepitvi industrijske proizvodnje, domače zasebne potrošnje ter tudi večjih nabav surovin zaradi padca njihovih cen na mednarodnih trgih. Oblikovanje teh zalog je tako začasnega značaja ter predstavlja tudi tveganja ob morebitni manjši realizaciji pri nadaljnji prodaji. Potrošnja gospodinjstev se je realno povečala zgolj za 0,4 %, kar še vedno odraža previdnost potrošnikov, ki svojega sentimenta glede nakupov še niso povsem prelili v večje nakupe pri trgovcih. Trošenje trajnih dobrih se je povečalo za več kot desetino. Število delovno aktivnih je v prvem četrtletju desezonirano ostalo nespremenjeno kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko se je število registrirano brezposelnih (desez.) znižalo za 2,8 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so se nekoliko presenetljivo zmanjšala, kar ni v skladu s pričakovanji o dodatni rasti gradbenih del, vezanih na iztekajočo finančno perspektivo. Investicije v zgradbe in objekte so bile medletno nižje za 2,2 %, v drugo opremo in stroje pa za 1,1 %. Na drugi strani so se investicije v transportno opremo povečale za 7,2 %, kar odraža visoko rast izvoza in uvoza ter padec obrestnih mer, ki povečujejo cenovno konkurenčnost leasinga. Pričakovanja slovenske industrije in nedavna anketa SKEP GZS potrjujeta, da je ta del slovenskega gospodarstva najbolj zdrav ter bo gonilo rasti v tekočem letu. PMI indeks, ki ga na mesečnem nivoju izračunava Združenje nabavnikov Slovenije, je bil maja že peti zaporedni mesec nad 50, kar nakazuje na rast proizvodnega sektorja. Je posledica povečanja proizvodnje in novih naročil, predvsem iz tujine. Podjetja so povečevala obsega nabav, tako vrednostno kot količinsko, zato so v maju že beležila padec zalog. Kljub pričakovani rasti pa zaposlovanje ostaja najšibkejša komponenta slovenskih industrialcev, kar je posledica negotovosti glede vzdržnosti rasti in kar se odraža tudi v relativno šibkih investicijah v opremo in stroje. Podjetja zato povečana naročila realizirajo z uporabo fleksibilne delovne sile, kar se odraža v večji uporabi zaposlitvenih agencij, ki takšne storitve ponujajo. Zanimivi so tudi izsledki največjih ovir, s katerimi se trenutno naša podjetja soočajo pri rasti. Administrativne ovire, domače povpraševanje in dosegljivost usposobljene delovne sile so tiste, ki izstopajo po pomembnosti. Dostop do financiranja je predstavljal celo manjši izziv kot tuje povpraševanje, kar pomeni, da težave pri financiranju poslov niso več tako izrazite.
Avtorji: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS Darja Močnik, mag. posl. ved, samostojna svetovalka SKEP GZS Oblikovanje: Samo Grčman © SKEP, 2015. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno.
Slovenija: BDP – realna rast, v % 1. č. 2015/1. č. 2014 1. č. 2015/4. č. 2014 2014/ 2013
2,9 % 0,8 % 2,6 %
Rast BDP v 1. četrtletju 2015-izdatkovna struktura Domača potrošnja 2,6 % Končna potrošnja 0,2 % -gospodinjstva 0,4 % -NPISG 3,6 % -država -0,5 % Bruto investicije 11,8 % -v osn. sredstva -0,8 % -sprem. zalog 2,5 o.t. Saldo menjave s tujino 0,5 % Izvoz 5,4 % -blago 5,5 % -storitve 5,1 % Uvoz 5,4 % -blago 6,6 % -storitve -1,9 % BDP 2,9 % Vir: SURS
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
2
EKONOMIJA IN FINANCE IZVOZ IN UVOZ BLAGA ŠIBAK RUBELJ VPLIVA NA NIŽJI IZVOZ IZVEN EU. Izvozna gibanja so bila tudi v marcu pozitivna ter potrjujejo visoka pričakovanja izvoznikov. Marčevski izvoz je bil medletno višji za 8,5 %, od tega v države EU za 11 % in v druge države 0,7 %. V prvem trimesečju je sicer izvoz v EU-28 narasel za 6,9 %, medtem ko je v druge države upadel za 3,8 %, na kar je imel največji učinek šibkejši rubelj, ki je bil medletno tretjino šibkejši. Krka je tako v prvem četrtletju razkrila, da ji je uspelo v Rusiji povečati prodajo za 1 %, vendar se je ta prevedeno v evra znižala za 27 %. Med državami je izstopala visoka rast izvoza v Italijo (11,5-odstotna rast). Med blagovnimi skupinami je bil izvoz strojev in naprav medletno višji za 7,9 % (največja blagovna skupina s 37,3-odstotnim deležem), medtem ko je bil izvoz kemičnih proizvodov (18-odstotni delež) nižji za 2,5 %. Izvoz pijač je bil višji za 7,5 %.
Blagovna menjava Slovenije I-III 2015/ I-III 2014
4,4 % izvoz
4,1 % uvoz
III 2015/ III 2014 8,5 % izvoz
7,0 % uvoz
Uvoz se je prav tako opazneje okrepil, kar je posledica obnavljanja zalog v slovenskih podjetjih ter tudi pričakovanj o krepitvi zasebne porabe. Uvoz iz Poljske je bil v prvem četrtletju višji za 13,9 %. Uvoz strojev in naprav je bil višji za 9,2 %, mineralnih goriv in maziv pa nižji za 12,8 %, kar odraža nižje cene naftnih proizvodov.
Izvozni obeti na trge Sovjetske zveze na preizkušnji 180 160 140 120 100 80
Vse države Francija Ruska federacija
Avstrija Hrvaška Ukrajina
Napoved Ø inflacije (CPI) za 2015
dec.14
jun.14
sep.14
dec.13
mar.14
jun.13
sep.13
dec.12
mar.13
jun.12
sep.12
dec.11
mar.12
jun.11
sep.11
dec.10
mar.11
jun.10
sep.10
dec.09
mar.10
jun.09
sep.09
dec.08
mar.09
60
Nemčija Italija
0,0 % Slovenija
1,1 % EA-19
Vir: SURS, podatki do aprila 2015; 2010=100
Inflacija (ICŽP) - Slovenija
INFLACIJA CENE NAFTE POSKRBELE ZA DEFLACIJO. Cene življenjskih potrebščin (ICP) so se znižale na letni ravni še peti zaporedni mesec, in sicer so bile pol odstotka nižje kot v istem obdobju lani. Kar 0,6 odstotne točke so k znižanju cen prispevale nižje cene naftnih derivatov. V skupini prevoz so bile tako cene nižje za 4 %, pri stanovanjski opremi za 2,1 %, obleki in obutvi za 1,7 %, stanovanju za 1,3 %. Cene rekreacije in kulture so bile višje za 2,2 %, alkohola in tobaka za 1,8 %, hrane za 1,3 %. Cene merjene z harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), so bile maja medletno nižje za 0,8 %. Blago se je pocenilo za 1,4 %, storitve so se podražile za 0,4 %. Na ravni EU-28 in evroobmočju so bile v aprilu cene nespremenjene, brez upoštevanja energije so porasle za 0,7 %. Znotraj evroobmočja je bil porast cen najvišji na Malti (1,4 %), v Avstriji (0,9 %) in Latviji (0,6 %), medtem ko so bile medletne cene nižje v 12 državah. Najbolj so upadle v Grčiji (-1,8 %), na Cipru (-1,7 %) in na Poljskem (-0,9 %). V deflacijski spirali je zgolj Grčija, kjer cene brez energije upadajo vse od septembra 2012.
V 2015/ V 2014 -0,5 % V 2015 / IV 2015 0,8 % I-V 2015/ I-V 2014 -0,5 %
Medletna inflacija
HICP-mednarodno primerljiva IV 2015/ IV 2014
SLO EU28 EA-19 -0,7 % 0,0 % 0,0 %
MARŽE INDUSTRIJE NAVZGOR. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se od februarja naprej medletno povečujejo. V aprilu so bile 0,9 % višje, predvsem zaradi višjih cen surovin (1,3 %) in proizvodov za široko rabo. Cene energentov so bile nasprotno 4 % nižje. Rast cen v segmentu za trajno (1,8 %) in netrajno široko porabo (1,5 %) nakazuje na večanje dobičkonosnosti domače industrije.
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
3
Je strah pred deflacijo pretiran?
Blagovna menjava Slovenije s tujino
4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5
IZVOZ • EU 28 • Države nečlanice UVOZ • EU 28 • Države nečlanice SALDO MENJAVE Saldo tekoče plačilne bilance
1,0 0,5
HICP
jan.15
apr.15
okt.14
jul.14
apr.14
jan.14
jul.13
okt.13
jan.13
apr.13
jul.12
okt.12
apr.12
jan.12
okt.11
jul.11
jan.11
-1,0
apr.11
0,0 -0,5
HICP brez energije
Vir: Eurostat, podatki do aprila 2015; letna sprememba cen
I-III 2015 Rast mio EUR v% 5.831 4,4 4.574 6,9 1.257 -3,8 5.704 4,1 4.541 4,9 1.163 1,1 127 409
21,0
EURIBOR IN OBRESTNE MERE CENA DENARJA PETINO NIŽJA V ENEM LETU. Obrestne mere za podjetja so se v marcu ustalile blizu 4 %, medtem ko je bil obseg novih posojil v prvem četrtletju medletno nižji za 28 %. To lahko pripišemo tako prenosu dela slabih terjatev iz Abanke in Banke Celje na DUTB kot tudi podaljševanja ročnosti kreditov, ki so tako zaradi tega manj pogosto obnovljeni oziroma »novi«. V obdobju enega leta se je obrestna mera znižala za okroglo 1 odstotno točko, pri čemer je potrebno tudi upoštevati, da so večja, izvozna podjetje pogosto deležna ugodnejšega financiranja neposredno s strani večjih bank v tujini in jih nacionalni bančni sistem ne spremlja. Pri posojilih nad 1 mio EUR se je obrestne mera v prvem četrtletju gibala med 2,8 in 3,2 %, pri posojilih do 1 mio EUR okoli 4 % in pri okvirnih ali revolving posojilih, ki predstavljajo polovico novo odobrenih posojil med 4,6 in 4,7 %. V prvem četrtletju so banke ustvarile 70 mio EUR dobička, kar je v prvi meri posledica nižjih oslabitev. Čiste obresti so se znižale za 6,4 % in neobrestni prihodki za desetino, medtem ko so se operativni stroški znižali za dober odstotek. Delež slabih posojil je v marcu znašal 11,4 %, kar je bilo nekoliko manj kot decembra 2014 (11,9 %). Delež zamud pri odplačevanju kreditov se je od začetka leta najbolj povečal v gostinstvu in finančnem posredništvu.
EURIBOR (6-mesečni) Ø maj 2015 1.6.2015
0,057 0,049
% %
Obrestna mera ECB (od 10.9.2014 ) FED
0,05 % 0,25 %
Obrestne mere podjetjem se počasi znižujejo 2500
6
2000
5 4
1500
3 1000
2
500
1
0
0
Cene uvoženih proizvodov IV 2015/ IV 2014
Obseg novih posojil (mio EUR), leva os
Vir: Bilten BS, maj 2015
0,5 %
Tehtana obrestne mere; desna os
Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu IV 2015 / IV 2014
SLO EU28 EA-19 0,0 % -2,8 % -2,2 %
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
4
Neporavnane obveznosti
(april 2015) in medletna rast v %
EVRO
Št. pravnih oseb 5.543; - 11,3%
KONEC KREPITVE DOLARJA. Po več kot 12. zaporednih mesecih padca evra napram dolarju, se je ta maja okrepil za 3,5 %. Medletno je bil še vedno za skoraj petino nižji. Proti forintu se je maja evro okrepil za 2,3 %, proti zlotu za 1,5 %. Ruski rubelj se je proti evru krepi vse od februarja in je bil tako medletno šibkejši samo še za 18 %. Za 1 evro je bilo v januarju še potrebno odšteti 74 rubljev, v maju samo še 57. Inflacija v Rusiji je dvoštevilčna, socialni mir pa si država kupuje z večanjem državnega trošenja. Pritisk na rubelj je ponehal zaradi različnih razlogov, med katerimi se omenjajo preobrat pri cenah sodčka brenta, odsotnost potrebnih vračil dolga podjetij v tuji valuti ter konverzija davčnih izplačil iz tujih valut v rublje. Podatki državne statistične agencije so pokazali, da ceno šibkega rublja plačujejo predvsem nižji sloji, saj so se cene žit in sladkorja podvojile, sadja in zelenjave pa povečale za več kot tretjino. Pokazatelji o prihodnjem gibanju industrijske proizvodnje so še vedno šibki, saj je bil majski PMI indeks že šesti zaporedni mesec pod vrednostjo 50. Rusija je tudi zaostrila migracijsko zakonodajo z namenom ščitenja lastnega trga delovne sile, kar je še posebej prizadelo delavce iz Kirgizije, Tadžikistana in Uzbekistana. Hrvaška kuna je ohranila svojo stabilnost in bi se lahko letos še okrepila zaradi pričakovanj o dobri turistični sezoni. Cena švicarskega franka je bila v evrih medletno višja za 15 %, v maju se je evro celo nekoliko okrepil.
Povprečni dnevni znesek 498 tisoč EUR; -32,1 %
Referenčni tečaji ECB 1 EUR je enot valute
USD CHF JPY GBP CZK HUF PLN HRK
Konec padca rublja, moč dolarja nad evrom res upravičena? 1,4500 1,4000 1,3500 1,3000 1,2500 1,2000 1,1500 1,1000 1,0500 1,0000
80,0000 75,0000 70,0000 65,0000 60,0000 55,0000 50,0000 45,0000 40,0000 35,0000 30,0000
maj Medletna 2015 sprem.** 1,116 -18,7 1,040 -14,8 134,9 -3,5 0,723 -11,3 27,41 -0,1 306,4 0,6 4,080 -2,4 7,549 -0,6
Povpr. I-V 15 -18,8 -13,3 -5,3 -10,9 0,4 -0,1 -1,1 0,1
okt.11 dec.11 feb.12 apr.12 jun.12 avg.12 okt.12 dec.12 feb.13 apr.13 jun.13 avg.13 okt.13 dec.13 feb.14 apr.14 jun.14 avg.14 okt.14 dec.14 feb.15 apr.15
** pozitiven predznak pomeni krepitev EUR
EUR/USD (leva os)
EUR/RUB (desna os)
Vir: ECB, maj 2015
POVPREČNA SLOVENSKA PLAČA JAVNI SEKTOR Z VIŠJO RASTJO PLAČ OD ZASEBNEGA. Marca 2015 se je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji nominalno zvišala za 2,3 %, medtem ko se je tri predhodne zaporedne mesece zniževala. Marca je bila medletno povprečna bruto plača višja za 1,6 %. Ta je bila zaradi učinka deflacije (-0,3 %) realno višja za 1,9 %. V kolikor pa primerjamo prvo četrtletje letos z lanskim prvim četrtletjem, je bil porast plač nižji in sicer za 0,5 % (zaradi učinka deflacije, realno višja za 0,9 %). V obdobju enega leta (III15/ III14) je pretežni del dejavnosti beležil povečanje povprečnih bruto plač - najopaznejše v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (6,5 %) in finančnih in zavarovalniških dejavnostih (5,1 %), sledijo pa predelovalne dejavnosti (4,8 %). Regionalno gledano se je povprečna mesečna bruto plača v februarja znižala samo v Zasavski regiji, ostale beležijo porast - najopazneje v Jugovzhodni regiji za 2,7 % ter Koroški in Gorenjski regiji za 2,3 %. V zasebnem sektorju se je v obdobju enega leta povprečno plačo zvišala za 1,5 %, v javnem sektorju za 1,9 %. Povprečna bruto mesečna plača je tako v marcu 2015 znašala 1.550,33 EUR, ter neto nekaj čez tisočaka (1.008,10 EUR). Aprila letos je povprečna starostna pokojnina znašala bruto 613,18 EUR (neto 609,60 EUR) in se je glede na april 2014 znižala za 0,4 %. Neto povprečna plača tako predstavlja 1,7 kratnik povprečne neto starostne pokojnine.
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
Plače na zaposlenega pri pravnih osebah, v EUR Bruto plača, mar. 2015
1.550,33
• Bruto plača, Ø I - III 2015
1.534,79
Neto plača, mar. 2015
1.008,10
• Neto plača, Ø I - III 2015
1.000,51
Rast povpr. bruto plače v % I-III 2015/ I-III 2014
0,5 % nominalno
0,9 % realno
5
Posojila
Rast bruto plač predvsem pri izvoznikih
Banke - za nova posojila podjetjem
15,0
(do 1 leta, do 1 mio EUR - fiksna o.m.)
10,0
5,0 0,0
SLO 4,2 % EMU 2,7% mar. 2015 mar. 2015
-5,0
Vezane vloge podjetij
-10,0
do 1 leta (vezane) – mar. 2015
-15,0 Vse dejavnosti
Predelovalne dejavnosti
Oskrba z električno energijo in plinom
Trgovina
0,30 %
Vir: SURS, podatki do marca 2015; medletna sprememba bruto plače
AKTIVNO PREBIVALSTVO VEČ AGENCIJSKIH DELAVCEV. Postopno okrevanje tako v mednarodnem okolju kot v Sloveniji se le postopno odraža tudi na trgu dela. Sicer je korelacija med povečanjem BDP in učinkom zaposlenosti še v velikem zaostanku. V zadnjih dveh letih se je BDP povečal za 5,9 % (1. čet 2015/1. čet. 2013), medtem, ko se je delovno aktivno prebivalstvo povečalo le za 1,1 %. Sicer pa je bilo marca letos medletno za 1,9 % več zaposlenih oseb. Se pa z novimi oblikami dela povečuje število samozaposlenih in sicer jih je v letu dni za 3,9 % več, med njimi je bilo s.p.-jev za 4,5 % več, povečuje pa se tudi število zaposlen pri fizičnih osebah (za 2,8 %). Marca letos je bilo tako 802.466 delovno aktivnih oseb – 5.110 več kot v predhoden mesecu. Po nekajletnih rasteh zaposlenih v sektorju država, kljub krizi, se je v letošnjem letu le znižalo število zaposlenih in sicer medletno za 1,3 %. Sektor javne družbe je ta čas število zaposlenih povečal za 2,3 % in zasebni za 2,7 %. Med dejavnostmi najbolj v drugih raznovrstnih dejavnostih ( za 20,9 %), kamor spada tudi zaposlitvena dejavnost, kjer se iz meseca v mesec povečuje število agencijskih delavcev – v letu dni jih je že dve tretjini več. Število brezposelnih še upada, tudi zaradi manjšega priliva v evidenco brezposelnih. Tako je bilo aprila 114.923 brezposelnih oseb ali za 2,7 % manj kot v predhodnem mesecu ter za 7 % manj kot aprila lani. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti (prijavljeni na ZRZS) se zmanjšuje, januarja je bila 13,5 %, marca pa 12,8 %. ILO stopnja brezposelnosti je v Sloveniji v letu dni nižja za 0,7 odstotnih točk in je marca znašala 9,3 %. Tudi v evroobmočju se brezposelnost znižuje, v letu dni za 0,6 odstotnih točk in je znašala 11,3 % in v EU 9,8 %.
Preobrat na trgu delovne sile z nizko amplitudo 820.000
140.000
810.000
120.000 100.000
800.000
80.000
790.000
60.000
780.000
40.000
Delovno aktivno prebivalstvo (leva os)
jan.15
mar.15
nov.14
jul.14
sep.14
maj.14
jan.14
mar.14
nov.13
jul.13
sep.13
maj.13
jan.13
mar.13
nov.12
jul.12
sep.12
0 maj.12
760.000 jan.12
20.000 mar.12
770.000
Registrirane brezposelne osebe (desna os)
Vir: SURS, marec 2015
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
Gibanje na trgu dela, v % III 2015/III 2014
Zaposlene osebe 1,6 % Samozaposlene osebe 3,9 % Prijavljeni brezposelni -6,8 %
ILO brezposelnost v % marec 2015
SLO 9 ,3%
EU28 9,8 %
EMU 11,3%
Zaposleni: 708.189 (mar 15) Samozaposleni: 94.277 (mar. 15) Brezposelni: 114.923 (apr. 15) Stopnja registrirane brezposelnosti (ZRZS): 12,8 % (mar. 15)
Upokojenci: 612.041 (apr. 15)
6
CENE SVETOVNIH SUROVIN
Baker Svinec Nikelj Kositer Cink Surova nafta, Brent Zemeljski plin, Europa
2012
2013
2014
1. č. 2015 april 2015
$/kg $/kg $/mt $/mt $/mt $/mt $/mt $/mt $/kg $/kg $/mt
4,11 0,42 591 1.226 298,4 313,2 563,0 762,8 1,97 3,38 2.023
3,08 0,43 538 1.057 259,4 312,2 505,9 823,1 1,99 2,79 1.847
4,42 0,43 492 909 192,9 284,9 422,8 876,9 1,83 1,96 1.867
3,89 0,37 411 774 174,2 238,8 416,7 875,0 1,52 1,72 1.802
3,62 0,35 395 747 172,1 223,3 399,0 875,0 1,58 1,70 1.819
$/mt $/mt $/mt $/mt $/mt $/bbl $/mmbtu
7.962 2.065 17.548 21.126 1.950 112,0 11,5
7.332 2.140 15.032 22.283 1.910 108,9 11,8
6.863 2.095 16.893 21.899 2.161 98,9 10,1
5.833 1.810 14.393 18.370 2.080 53,9 8,6
6.042 2.005 12.831 15.901 2.213 59,4 7,4
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
Enota $/kg $/kg $/mt $/mt $/mt $/mt
2015 2016 v USD v USD 3,8 3,8 0,33 0,33 420 429 780 800 180 183,6 240 243,3
$/mt 415 411,4 Riž, Tajska, 5% $/kg Goveje meso 4,7 4,65 $/kg Bombaž 1,60 1,65 Kavčuk, Malezija $/kg 1,70 1,77 $/mt Aluminij 1.850 1.878 $/mt Baker 5.900 5.984 $/mt Svinec 1.800 1.853 $/mt Nikelj 14.200 14.541 $/mt Kositer 18.400 18.851 $/mt Cink 2.010 2.054 $/bbl Sur. nafta* 53,2 57,2 Zemeljski plin $/mmbtu 8,5 8,6 Europa $/toz Zlato 1.240 1.225 $/toz Srebro 17,5 17,8 *povprečje cen Brenta, WTI in Dubai.
Vir: World Bank, april 2015
jan.15
sep.14
jan.14
maj.14
sep.13
jan.13
maj.13
sep.12
jan.12
Enota
maj.12
sep.11
jan.11
Dosežene Ø cene izbranih surovin, v US$ Kava, Arabica Sladkor, EU Soja Sojino olje Koruza Pšenica, ZDA HRW Riž, Tajska, 5% Celuloza Bombaž Kavčuk, RSS3 Aluminij
maj.11
sep.10
jan.10
maj.10
sep.09
jan.09
maj.09
CENE NAFTE NIČ VEČ NAD 75 USD? Cene surove nafte Brent so se od druge polovice januarja, ko so dosegle lokalno dno pri 52-53 dolarjih, povečale na okoli 65 dolarjev. Zaloge nafte so na rekordnih ravneh kljub rasti porabe. Na dvig cene je imel največji vpliv pričakovano znižanje kapacitet za črpanje nafte iz skrilavcev. V zadnjih petih mesecih se je število aktivnih črpališč prepolovilo, vendar je bila proizvodnja nafte medletno še vedno višja za 1 milijon sodčkov na dan. Pričakovati je, da se bodo naftne vrtine zopet aktivirale pri ceni 65-75 USD, saj je njihov mejni strošek aktivacije precej nižji kot pri klasičnih naftnih poljih, ki zahtevajo več kot 10-letna vlaganja v razvoj in črpanje. Moč dolarja in šibkost evra ne presenečata, saj je valutno razmerje trenutno pogojeno z relativno močno ameriškega gospodarstva ter divergentno politiko centralnih bank. Ko je v marcu že vse zgledalo, da se bo dolar okrepil na pariteto (1:1), se je v maju ustavilo na razmerju 1,10. Nekoliko šibkejše prvo ameriško četrtletje je namreč analitike spodbudilo k razmišljanju o podaljševanju politike poceni denarja v ZDA. Valutni tečaji namreč odražajo relativna razmerja med valutami, ki temeljijo predvsem na pričakovanjih o prihodnih gospodarskih gibanjih in politiki centralnih bank v povezavi z njihovim vplivom na obrestne mere. Okrepitev dolarja za petino v zadnjem letu znižuje pozitiven učinek nižjih cen surovin za evropske kupce. Nasprotno od cen nafte, pa se evropske cene zemeljskega plina še vedno znižujejo. V aprilu so znašala 7,4 USD na mmbtu, kar je najnižje po maju Konec zlatega obdobja rasti surovin? 2010. To je še vedno 150,00 skoraj trikrat več kot 140,00 130,00 plačujejo zanj v ZDA. 120,00 Med kmetijskimi suro110,00 vinami velja izpostavi100,00 90,00 ti padec cene arabice 80,00 na najnižjo vrednost 70,00 v zadnjih 14 mesecih. 60,00 Cena soje se je znižala po 400 USD za tono Energetske surovine Kmetijske surovine Kovine in rudnine na najnižjo vrednost od leta 2009. Cene Vir: World Bank, podatki do aprila 2015; 2010=100 sladkorja v EU so bile najnižje po letu 1985 in so aprila znašale le še 0,35 USD na kilogram. Kitajska rast, ki ne temelji več v tolikšni meri na fizični rasti investicij, je močno prizemljila cene glavnih gradbenih surovin in kovin. Cene železove rude se še vedno znižujejo in so bile polovico nižje kot pred letom dni, cena niklja je bila nižja za četrtino in bakra za desetino. Aprilske projekcije Svetoven banke razkrivajo, da naj bi se surovine v povprečju v tekočem in naslednjem letu obdržale na trenutnih nižjih nivojih.
Napoved Ø svet. cen surovin Kava, Arabica Sladkor, svet Soja Sojino olje Koruza Pšenica, ZDA HRW
Gibanje skupin surovin v USD
mesečno medletno IV 15/III 15 IV 15/IV 14
Cene energetskih surovin 6,1 -43,6 Cene ostalih surovin -0,5 -15,3 Cene kmetijskih surovin -0,8 -15,8 • cene pijače 1,1 -15,1 • cene hrane -0,8 -16,9 • maščobe in olja -1,6 -26,1 • žitarice -1,7 -18,3 • druga prehrana 0,8 -2,2 • cene industrijskih surovin -1,5 -12,8 Cene umetnega gnojila -2,9 -2,0 Cene kovin in mineralov 0,5 -15,7
7
PANOŽNE INFORMACIJE INDUSTRIJA PO RASTI V ZGORNJI TRETJINI. Medletna rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti v Sloveniji je bila v vseh prvih treh mesecih nad 5 %. V marcu je bila medletno višja za 5,4 %, v prvem četrtletju v povprečju za 6,3 %. Gonilo rasti so bile dejavnosti vezane na proizvodnjo trajnih dobrin in industrijske opreme, vezano na izvoz v države EU. Po namenskih skupinah je proizvodnja surovin porasla za več kot desetino, prav tako proizvodov za investicije in trajnih proizvodov za široko porabo. Proizvodnja energentov je porasla simbolično (0,2 %). Več kot dvoštevilčne marčevske rasti je beležilo osem predelovalnih dejavnosti, ki se po dodani vrednosti umeščajo v srednjo ali visoko dodano vrednostjo. Preseneča porast proizvodnje v pohištveni industriji, ki je zrasla za več kot desetino. Na drugi strani so stečaji v tekstilni industriji znižali industrijsko proizvodnjo za petino. Vse od marca 2014 so trendi v slovenski industrijski proizvodnji živahnejši od tistih v EU-28. V zadnjih 12 mesecih je industrijska proizvodnja v EU-28 v povprečju porasla za 1,6 %, v Sloveniji za 4,3 %, kar državo uvršča v zgornjo tretjino držav po rasti. Na prvem mestu je Irska, kjer pa trend rasti ni relevanten zaradi posebnosti pri beleženju industrijske proizvodnje v IT in farmacevtski dejavnosti. Rast pri naših regionalnih tekmicah je bila v marcu višja na Slovaškem (+10,9 %), Madžarskem (+9,0 %) in na Poljskem (+7,1 %), medtem ko je bil primerljiv na Češkem (+4,9 %). Negativni trendi so bili največji na Finskem (-4,8 %), Cipru (-3,7 %), Malti (-1,4 %), medtem ko se je industrijska proizvodnja prvič v zadnjih 4 mesecih skrčila tudi v Nemčiji (-0,6 %). Poslovne tendence v Sloveniji so bile tudi v mesecu maju visoko. Izboljšala se je podkomponenta skupna naročila, prav tako pričakovane cene in zaposlovanje. Evropska inženirska industrija naj bi po napovedih združenja Orgalime v letu 2015 zrasla za 2,1 %, kar je več kot v letu 2014 (1,7 %). Prodaja v mehanskem inženiringu naj bi porasla za 2,2 %, v elektronskem 1,9 %. Prodaja kovinskih proizvodov naj bi se povečala za 2,4 %.
Industrijska proizvodnja v predelovalni industriji (pril.) III 15 / III 14
SLO 5,4 %
EU28 2,0 %
EMU 1,7 %
Največje medletne rasti III 15 / III 14
Prz. rač., elektr., optič. izd.
42,0 %
Prz. drugih vozil in plovil Prz. mot. vozil, prikolic
33,7 % 29,8 %
Največji medletni padci Prz. tekstilij -20,5 % Prz. pijač -5,0 % Prz. drugih strojev in naprav -0,2 %
GRADBENIŠTVO POD PRIČAKOVANJI V ZAČETKU LETA. Od oktobra 2014 se realna vrednost gradbenih del bolj kot ne znižuje. Dinamika na stanovanjskih stavbah je še vedno negativna (-15 % medletno v marcu), podobno je na nestanovanjskih stavbah (-7,7 %), medtem se je vrednost pri gradbenih inženirskih objektih znižala za 2,3 %. Zaloge pogodb so bile v marcu višje za desetino pri nestanovanjskih stavbah, medtem ko so se pri gradbenih inženirskih objektih znižale za več kot desetino, ter pri stanovanjskih kar za petino. Realna vrednost novih pogodb je bila v marcu nižja za tretjino. Kazalnik zaupanja v gradbeništvu je bil v aprilu in maju najnižji v zadnjem letu. Površina stavb, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja sporoča nekoliko drugačno sliko. V prvih 3 mesecih je bila namreč višja za desetino. Gradbeništvo je beležilo negativne trende na ravni EU v mesecih februar (-2,3 %) in marec (-1,3 %). Padec je bil še enkrat višji v državah evroobmočja. Polovica držav je v marcu beležila rast, ki je bila najbolj živahna v Romuniji (+13,3 %), na Madžarskem (+12,7 %) in na Nizozemskem (+11,5 %). Po visokih rasteh v prejšnjih mesecih se je rast ustavila v Španiji (-8,0 %), trend je že nekaj mesecev negativen v Avstriji, Franciji in Italiji.
KAZALNIK ZAUPANJA Ravnotežje v % točkah Gospodarska klima v predelovalnih dejavnostih v trgovini na drobno v gradbeništvu v storitvenih dejavnostih
Gradbeništvo – opravljena gradbena dela III 15/ III 14
SLO -4,0 %
EU28 -1,3 %
Turizem
III 15 / III 14 Prihodi turistov Prenočitve
MESEČNI
MEDLETNI
+0,1 o.t. +2,0 o.t. -4,0 o.t. 0,0 o.t. -1,0 o.t.
+5,4 o.t. +3 o.t. +1 o.t. -10 o.t. +8 o.t.
EMU -2,7 %
6,1 % 2,2 %
Opomba: Ravnotežje je razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, izražena v odstotkih.
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
8
TRGOVINA RAST INTERNETNE TRGOVINE SE NE UPEHA. Kljub optimizmu slovenskih potrošnikov, ki ga lahko izluščimo iz večine anket sentimenta, se to v prodajnih številkah še ne odraža. Medtem ko prodaja na drobno v EU-28 od oktobra 2014 narašča medletno za več kot 2 %, je v Sloveniji beležila pozitivna gibanja od januarja do marca, medtem ko je bila aprila zopet za 0,9 % nižja. Krepkejše rasti beležijo v Malti (+11,1 %), na Poljskem (+9,2 %), Baltskih državah ter na Irskem in Veliki Britaniji. Marčevska prodaja na drobno je bila tako medletno nižja le v 3 državah: na Cipru in na Finskem (-0,3 %), ter v Belgiji (-1,2 %). Realna prodaja hrane, pijače in tobaka je v Sloveniji v aprilu porasla za 2,6 %, kar je bila najvišja rast od januarja v letošnjem letu (+3,8 %). Trgovina z motornimi vozili in popravili se je v vseh prvih štirih mesecih medletno okrepila za več kot desetino in je bila aprila višja za 13 %. Nižanje obrestnih mer ter izboljšanje trendov na trgu delovne sile sta vplivala na ugodnejše ponudbe trgovcev z vozili in večjo pripravljenost na zamenjavo starih vozil. Trendi so ugodni tudi pri prodaji večjih dobrin kot so pohištvo, gospodinjske naprave in gradbeni material. Vse od julija 2014 medletna rast presega 5 %, a se je marca umirila na 4,3 %. Internetna trgovina še vedno doživlja nesluteno rast in se je v prvih treh četrtletjih okrepila za več kot četrtino. Kazalnik zaupanja potrošnikov je še vedno v negativnem teritoriju vendar je bil v maju na najvišji vrednosti od avgusta 2007. Trenutno stanje in optimizem o prihodnosti se je okrepil, medtem ko pripravljenost za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih narašča na račun slabšanja primernosti trenutka za varčevanje. Nizke obrestne mere in želje bank, da izpad pri podjetjih nadomestijo z bolj agresivnim ponujanjem posojil prebivalstvu tako obetajo vendarle večjo rast zasebne potrošnje v naslednjih nekaj mesecih.
Realnost še ne dohaja pričakovanj 40
140
30
120
20
100
10
80 jan.15
-30
maj.15
sep.14
jan.14
maj.14
sep.13
jan.13
maj.13
sep.12
jan.12
maj.12
sep.11
jan.11
maj.11
sep.10
jan.10
maj.10
sep.09
jan.09
maj.09
sep.08
-20
jan.08
-10
maj.08
0
60 40 20
-40
0
-50 Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov (leva os) Indeks realnega prihodka v trgovini na drobno (desna os); 2010=100
Vir: SURS
STORITVE VEČJI IZPLEN TURIZMA. Vse od septembra 2013 se prihodki v storitveni dejavnosti medletno povečujejo (izjema: november 2014 s simboličnim padcem). V marcu je njihova rast znašala 2,3 %, med glavnimi dejavnostmi po rasti pa velja izpostaviti rast zaposlovalnih dejavnosti in gostinstva. V povezavi z ugodnim trendom pri prihodih in prenočitvah turistov lahko ugotovimo, da so gibanja v turizmu nekoliko spodbudnejša. V prvem četrtletju so se povečale tako prenočitve domačih kot tujih gostov (6,8 %). Gibanja so bila izrazito pozitivna predvsem v februarju, medtem ko je bila marčevska rast nižja (+2,2 %). Po analizi plačilne bilance, ki jo objavlja Banka Slovenija ugotavljamo, da se je izplen iz turizma v prvih 3 mesecih povečal za več kot 30 mio EUR na 416 mio EUR. Izplen pri izvozu transporta je bil prav tako boljši (+20 mio EUR) kot tudi pri IKT storitvah (+25 mio EUR). Padec v telekomunikacijske dejavnosti je posledica cenovne vojne ponudnikov storitev, ki si prizadevajo za povečanje tržnih deležev.
Tekoča ekonomska gibanja maj 2015
Trgovina na drobno, brez motornih vozil - prihodek (realno) III 15 / III 14
SLO 0,1 %
EU28 2,5%
EMU 1,6 %
Storitve - prihodek (nom.) III 15 / III 14
Skupaj storitvene dej. Promet in skladiščenje Kopenski pr.; cevovodni tran. Skladiščenje in spremlj. pr. dej. Poštna in kurirska dej. Gostinstvo Informacijske in kom. dej. Založništvo Dej. v zvezi s filmi, video Radijska in televizijska dej. Telekomunikacijske dej. Računalniško programiranje, svet. Druge informacijske dej. Strokovne, zn. in teh. dej. Pravne in računovodske dej. Arhitekturno in tehnično projekt. Oglaševanje in raziskovanje trga Druge strokovne in tehnične dej. Druge raznovrstne posl. dej. Zaposlovalne dejavnosti Dej. potovalnih agencij Varovanje in poizved. dej. Čiščenje Pisarniške in spremljajoče dej.
2,3
0,8 1,7 0,9 7,2 5,2 0,5 5,0 6,2 1,4 -4,2 8,6 29,5 2,2 10,9 -6,9 17,7 -4,9 15,0 52,9 7,7 -5,4 2,0 8,5
9