Zelene priložnosti

Page 1

ZELENE GREEN OPPORTUNITY

GLAS GOSPODARSTVA

PRILO ŽNOSTI posebna izdaja 2012

1


ZELENE PRILOŽNOSTI

GLAS GOSPODARSTVA

posebna izdaja 2012

2



ZELENE

PRILO ŽNOSTI

------------------------------------------------Izdajatelj:

Dimičeva 13, Ljubljana ------------------------------------------------Odgovorni urednik: Igor Savič ------------------------------------------------Izvršni urednik: Marko Štor ------------------------------------------------Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 153 F: 01/ 3000 199 @: marko.stor@p-m.si ------------------------------------------------Produkcija: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Trženje oglasnega prostora: g. Saša Vitič @: sasa.vitic@p-m.si T: 01 300 01 97, M: 030 279 906 ------------------------------------------------Oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Prelom: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Tisk: Medium d.o.o. Tiskano na recikliranem papirju VIPRINT, nosilcu evropskega znaka za okolje. Papir proizveden v: VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Printed on recycled paper VIPRINT awarded the EU Ecolabel. Paper produced by: VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. EU Ecolabel: SI/011/03 ------------------------------------------------Datuma natisa: februar 2012 ------------------------------------------------Naklada: 6.000 izvodov ------------------------------------------------Distribucija: Pošta Slovenije ------------------------------------------------Ilustracija na naslovnici: Zoran Pungerčar ------------------------------------------------Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 516.

4

Učinkovita raba virov Efficient Use of Resources

6

Zakonodaja predstavlja okvir delovanja Legislation as Framework

7

Industrija vse manj obremenjuje okolje Industry Decreasing its Environmental Footprint

8

»Zeleno« je trend, je vrednota “Green” is a Trend and a Value

12

Dr. Bogomir Kovač je redni gost tematskih okroglih miz o ekologiji, predvsem pa velik poznavalec zelene javnofinančne reforme in ekološke problematike nasploh. / Bogomir Kovač, PhD, is a regular participant in themed round table discussions on the environment and, most importantly, a great expert on green fiscal reform and environmental issues in general.

Zelene tehnologije imajo potencial Green Technologies have Potential

18

Naj se vidi »zeleno« Let it be Seen – »Green«

20

Okoljske inovacije za prihodnost Environmental Innovations for the Future

24

Odgovorni do okolja Responsible for the Environment

26


CINKARNA CELJE

Novi postopki za čistejše okolje New Treatments for Cleaner Environment

28

SALONIT ANHOVO

Okoljske usmeritve v proizvodnji cementa Environmental Directions in Cement Production

30

TALUM

Popolna skladnost z okoljem Full Compliance with the Environment

32

VIPAP

Ponosni na »Okoljsko marjetico« Proud of Ecolabel

34

ABANKA VIPA

Sodobne, do okolja prijazne rešitve Modern Environmentally-Friendly Solutions

36

GORENJE SUROVINA

Odpadki nič več na odlagališča No More Waste to Landfills

38

HELIOS

Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda Fund for the Preservation of Clean Water Sources

40

TET

Prva elektrarna z okoljskim dovoljenjem The first Thermoelectric Plant with an Environmental Permit

42

ISKRA AVTOELEKTRIKA

Inovativnost za boljši izkoristek Innovation for Better Efficiency

44

KEMIS

Odpadek ni problem Waste is Not a Problem

46

MITOL

Ekologija ni le modni trend Ecology is Not Just a Fashionable Trend

48

TRIMO

Trajnostni razvoj v jedru delovanja Sustainable Development in Focus

50

PAPIRNICA VEVČE

Tudi ekološko v evropskem vrhu Among Leading Companies Also Ecologically

52

ERICo

Celovit okoljski servis za podjetja Comprehensive Environmental Management Services

54

INEA

Virtualna elektrarna varuje okolje Virtual Power Plant Protecting the Environment

56

GOODYEAR

Pozor(!)ni za okolje Raising Awareness Among Students

58

ETI ELEKTROELEMENT

Zaščita naprav obnovljivih virov energije Protection for Renewable Energy Devices

60

SAVAPROJEKT

Svetovalni inženiring – Zelena inženirska inovativnost Consulting Engineering - Innovative Green Engineering

62

CČN

Za boljšo kakovost življenja For a Better Quality of Life

64

Odpadek - pomembna surovina Waste - Important Raw Material

66

Prebivalec Slovenije je v letu 2010 v povprečju »pridelal« 422 kilogramov komunalnih odpadkov, od katerih se jih je 64 odstotkov odložilo na komunalnih odlagališčih. / Each inhabitant of Slovenia generated an average of 422 kg of municipal waste in 2010, 64 % of this waste was deposited in a municipal landfill.

11 % Goriva v široki rabi Energy - common usage

32 % Energetika Energy

10 %

Raba goriv v industriji Fuels in industry

5


UVODNIK

Učinkovita raba virov [Efficient Use of Resources]

Janez Potočnik, komisar za okolje Evropske unije / European Commissioner for the Environment

Vodilna podjetja, ki razmišljajo strateško, so že začrtala svojo pot, gospodarno z viri.

Leading companies with a strategic mindset have already charted their course of resource efficiency in terms of reduced energy consumption.

6

Č

T

Učinkovita raba virov ni naša izbira, temveč je neizogibno dejstvo. V prihodnosti ne bo mogoče dosegati gospodarske rasti brez izkoriščanja zelenih priložnosti, ki se nam ponujajo. »Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri«, ki smo ga v začetku jeseni sprejeli v Evropski Komisiji, je načrt za prihodnost. Usmerja nas v gospodarno izrabo naravnih virov in postavlja mejnike za lažje ocenjevanje naše uspešnosti.

Efficient use of resources is not our choice but an inevitable fact. In the future, it will be impossible to achieve economic growth without taking advantage of the green opportunities available. The roadmap to a Resource Efficient Europe, which was adopted in early autumn by the European Commission, is a plan for the future. It guides our steps towards a thrifty use of natural resources and defines milestones for easier assessment of our performance.

Prehod v družbo, gospodarno z viri, ne bo lahek, a brez dvoma prinaša nove razvojne priložnosti. Ta družba prihodnosti bo dajala prednost kakovosti pred številčnostjo. A to ne pomeni, da bo naše gospodarstvo temeljilo zgolj na storitvah – pomeni uporabo novih materialov, ki bodo lažji, z možnostjo ponovne uporabe in recikliranja. V svetu omejenih virov bo konkurenčno prednost prinašala vitalnost inovacijske sposobnosti.

Although this transition to a resource-efficient society will not be easy, it certainly brings new developmental opportunities. This society of the future will give priority to quality over quantity. However, this does not mean that our economy will be founded on services only – it means using new materials that will be lighter and allow for repeated use and recycling. In a world of limited resources, competitive advantage will come from the vitality of innovation skills

Ne dvomim, da bodo tudi podjetja v Sloveniji sposobna to spoznanje izkoristiti v praksi. Izjemen napredek na področju slovenskega podjetništva in industrije v preteklosti je namreč temeljil prav na inovativnosti, kreativnosti in prilagajanju. Doseganja gospodarne rabe virov se bo treba lotiti enako. Vaš prispevek pa bo pri tem nepogrešljiv in izjemnega pomena.

I have no doubt that Slovenian companies will also be able to put this knowledge to good use. It was innovation, creativity and adjustment that formed the foundation of the great advances of Slovenian entrepreneurship and industry in the past. We will have to go about achieving efficient resource consumption in the same way. Your contribution will be indispensable and of vital importance.

asi, v katerih živimo, niso lahki. Skokovito gospodarsko rast iz 20. stoletja je zamenjala finančna in ekonomska kriza, iz katere ta hip ni videti enostavnega izhoda. V Evropi smo močno odvisni od uvoza surovin, saj ta za kar šestkrat presega njihov izvoz. Po nekaterih ocenah bomo do leta 2050 morali povečati učinkovitost izrabe virov za štiri- do desetkrat. To nas opozarja, da nam brezglavo izkoriščanje naravnih virov ne bo pomagalo pri izhodu iz krize, nasprotno, pripeljalo nas bo v drugačno krizo, ki bo usodnejša od današnje.

he times we live in are not easy. The soaring economic growth of the 20th century gave way to a financial and economic crisis with no simple way out as of yet. In Europe, we are greatly dependent on the import of raw materials, which is as much as six times higher than their export. By some estimates, we will have to make our use of sources four to ten times more efficient by 2050. This is a warning that reckless exploitation of natural sources will not help us get out of the crisis; quite the opposite, it will lead us into a different kind of crisis and much worse than the present one.


Zakonodaja predstavlja okvir delovanja [Legislation as Framework]

D

ejavnost Agencije RS za okolje torej združuje skrb za stanje okolja v državi v najširšem smislu in sodelovanje z industrijo na območju Republike Slovenije s ciljem zmanjševanja obremenjevanja okolja ob hkratnem ohranjanju prepotrebnih delovnih mest. V zadnjih letih je ekipa Agencije RS za okolje intenzivno delovala na področju vodenja upravnih postopkov za podelitev dovoljenj IPPC zavezancem. Ter na področju upravnih postopkov podeljevanja okoljskih dovoljenj. Za pridobitev teh dovoljenj so morala podjetja prilagoditi proizvodnjo uporabi tako imenovanih najboljših razpoložljivih tehnik, kot nalaga evropska zakonodaja. Uvesti so morala čiščenje dimnih plinov in odpadnih voda, po potrebi zmanjšati hrup, urediti ravnanje z odpadki ter proizvodne procese optimizirati z vidika porabe energije. Doslej so podjetja vložila velika finančna sredstva, več sto milijonov evrov, pozitivne posledice na okolje pa so merljive. Na področju ohranjanja okolja smo v zadnjih letih naredili pozitivne premike, vendar nas izzivi še čakajo. Nujno bo treba zmanjšati vplive na okolje iz individualnih kurišč in iz prometa. Pri zadnjem predvsem v urbanih okoljih in s poudarkom na tovornem prometu, ki je precejšen vir prašnih delcev, saj koncentracije teh v večjih slovenskih mestih pogosto presegajo dovoljene meje. Večina tovornega prometa je v Sloveniji tranzitnega in potrebno bo skupaj poiskati strateške rešitve za zmanjševanje obremenjevanja okolja. Veliko dela pa nas čaka tudi na področju ravnanja z odpadki.

T

he activities of the Slovenian Environment Agency are a combination of caring for the environment in the country in the widest sense and collaborating with the industry within the territory of Slovenia with the purpose of reducing environmental effects, while at the same time maintaining the all too necessary jobs. In recent years, the Slovenian Environment Agency team has been particularly focused on managing administrative procedures for issuing IPPC permits to liable entities and managing administrative procedures for issuing environmental licences. In order to quality for these permits, companies were required to adapt their production lines and introduce the best available technology, as stated in the European legislation. Companies were required to implement flue gas and waste water treatments, reduce the noise level, organise waste management and optimise the consumption of energy in the manufacturing processes. To date, these companies have invested considerable funds – several hundred million euros – in environmental protection; the positive consequences of this are measurable and verifiable.

Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje / Director General of the Environmental Agency of Slovenia

Na področju ohranjanja okolja smo v zadnjih letih naredili pozitivne premike, vendar nas izzivi še čakajo.

Where environmental protection is concerned, we have made some good progress in recent years, but there are many challenges still ahead of us.

Where environmental protection is concerned, we have made some good progress in recent years, but there are many challenges still ahead of us. It is absolutely essential that the environmental effects caused by individual furnaces and traffic are reduced. In traffic, we need to focus especially on urban areas and on freight transport, a significant source of dust particles. The concentration of dust in large Slovenian towns frequently exceeds the limit value. The majority of freight transport in Slovenia is transit transport; we will have to work together to find strategic solutions and reduce this strain on the environment. There is also plenty of work still to be done when it comes to waste management.

7


Industrija vse manj obremenjuje okolje [Industry Decreasing its Environmental Footprint] Janja Leban

8

Slovenija je okoljsko ozaveščena, a bi lahko bilo še precej bolje. / Slovenia is environmentally conscious, but could be even much better.


I

sedmih let je bilo zanje izjemno pomem­ bno, zaznamoval ga je postopek pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. Uvajanje sodobnejših tehnologij, in celovitejši pristop do okoljskih vprašanj, podprt s pravnim okvirom okoljevarstvenih dovoljenj, pa se kaže tudi v zmanjšanju vplivov na okolje. Skupne investicije, namenjene varstvu okolja, so leta 2008 znašale 346 milijonov evrov in so s tem dosegle dvakratno vrednost iz leta 2001, v letu 2009 pa so bile nekoliko

ndustrijski viri, odvisno od dejavnosti in tudi zmogljivosti ali vrste snovi, ki se uporabljajo, sodijo med tako imenovane IPPC-zavezance, naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. V celotnem onesnaževanju, z izpusti v zrak, vodo in tla, z odpadki in nevarnimi snovmi, imajo pomemben delež. So pomemben vir toplogrednih plinov. Mnogi med njimi so vključeni tudi v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. Obdobje zadnjih

manjše, 333 milijonov evrov. V obdobju 2008–2009 se je največ vlagalo v ravnanje z odpadnimi vodami (45 odstotkov), varstvo zraka (31 odstotkov) in odstranjevanje odpadkov (23 odstotkov). V primerjavi z drugimi državami članicami EU-27 je Slovenija po višini vlaganj v varstvo okolja v javnem sektorju glede na celoten BDP na prvem mestu, v industriji pa na četrtem. Zaradi investicij v varstvo okolja je tudi manj izpustov v okolje.

Emisije snovi neposredno v vode iz industrijskih naprav / Emission discharges of substances to waterways from industrial sources

Kemijska potreba po kisiku (KPK / COD) Biokemijska potreba po kisiku (BPK5 / BOD) Celotni organski ogljik (TOC)

1000 ton/leto (1000 t/year)

KPK / COD

BPK5 ,TOC / BOD, TOC

35

9

30

8 7

25

6 20

5 4

15

3

10

2 5

1

0 leto / year

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Kemijska potreba po kisiku (KPK)

31.0

30.0

28.2

23.5

27.7

19.6

12.1

2.3

2.1

1.4

2010 1.4

Biokemijska potreba po kisiku (BPK5)

8.7

6.1

5.1

3.8

3.4

3.2

2.6

0.6

0.7

0.5

1.4

Celotni organski ogljik (TOC)

7.9

7.0

6.4

5.1

4.4

5.5

2.9

0.2

0.2

0.1

0.1

Vir/Source: ARSO, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vsebine/podatki

D

epending on their activities, capacity or substances employed, industrial sources capable of causing more extensive pollution, are categorised as socalled IPPC installations, with the obligation to obtain an integral environmental permit. Pollution emitted from these installations presents a significant share of the total pollution emitted to air, water and soil, quantities of waste generated and dangerous substances utilised. These installations are also a substantial source of greenhouse gases. Many of them are included in the EU

greenhouse gas trading scheme. The last seven years, marked with the process of obtaining environmental permits, have been extremely important for these companies. The introduction of more sophisticated technologies and an integral approach to environmental affairs, supported through the legislative framework of environmental permits, has led to a decline in pollution from these sources. Total investments in environmental protection amounted to 346 million EUR in 2008, this is twice the value of 2001, in 2009 in-

vestments rates noted a slight decline and amounted to 333 million EUR. Between 2008 - 2009 most investments were made in wastewater management (45%), air protection (31%) waste abatement (23%). In comparison with other EU-27 members, Slovenia is in the lead in terms of environmental protection investments, with regard to GDP, made in the public sector (first place) and fourth in the industrial sector. Environmental investments are evident in decreasing pollution levels. 9


Kako ravnamo z odpadki? Prebivalec Slovenije je v letu 2010 v povprečju »pridelal« 422 kilogramov komunalnih odpadkov, od katerih se jih je 64 odstotkov odložilo na komunalnih odlagališčih. Komunalni odpadki so manjši del, okoli 13 odstotkov celotne količine odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, vendar je ravnanje z njimi pomemben kazalnik našega odnosa do okolja in odpadkov.

Komunalnih odpadkov še nismo prepoznali kot vir surovin, vsaj ne zadosti in v vseh okoljih. Ne ločujemo jih dovolj in ne usmerjamo v predelavo. Medtem ko države, ki so nam mnogokrat vzor pri pripravi okoljske zakonodaje (Avstrija, Nemčija ...), komunalnih odpadkov skoraj ne odlagajo (Avstrija le odstotek, Nemčija nič odstotkov), temveč predelujejo (reciklirajo, kompostirajo) in sežigajo, smo jih v

Sloveniji leta 2009 še vedno odložili 62 odstotkov, kar je več kot je povprečje EU-27, ki znaša 38 odstotkov. Je pa v zadnjih nekaj letih zaznati pozitivne spremembe, in sicer upadanje količine odloženih odpadkov in zmanjševanje količine komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je posledica tudi gospodarske krize, lahko pa pomembno vpliva na drugačen odnos do potrošnje in odpadkov v prihodnje.

Načini ravnanja s komunalnimi odpadki po deležih (v %), primerjava z izbranimi državami (2009) Municipal waste management in shares (%), comparison with chosen countries (2009) v % 100 90 80 70 60 50 40

odlaganje / landfill sežig / incineration recikliranje / recycling

30 20

kompost / compost 10 0 Nemčija Germany

Avstrija Austria

Švedska Sweden

Danska Denmark

EU 27

Slovenija Slovenia

Madžarska Hungary

Češka republika Czech Republik

Poljska Poland

Romunija Romania

Vir: Poročilo Eurostata št.27/2011, 8. marec 2011/Source:Eurostat Newsrelease No 37/2011, 8 March 2011

What Are We Doing With the Waste? Each inhabitant of Slovenia generated an average of 422 kg of municipal waste in 2010, 64 % of this waste was deposited in a municipal landfill. Municipal waste represents a smaller share of the waste generated in Slovenia comprising roughly 13 %, of the total waste quantity. Our management of these wastes displays our attitude towards both waste and the environment as a whole. Municipal waste has not been recognised 10

as a source of fresh materials, at least not adequately and not in all surroundings. Separate waste collection is not sufficient and wastes are not recovered. Countries like Austria and Germany serve as an example for the preparation of national legislation, yet Slovenia falls short of the practical implementation these countries have achieved. Austria and Germany hardly landfill any municipal waste (Austria 1 %, Germany 0 %), waste is recovered (recycled, compo-

sted) and incinerated. In 2009, 62 % of municipal waste generated in Slovenia went to landfill. This figure exceeds EU-27 average, of 38 %. Recently more positive trends have been observed, waste quantities ending in landfill have been reduced. The quantities of generated municipal waste per inhabitant have also declined, most likely due to the economic crisis. This could lead to a change in consumer habits and alter future consumption and waste practices.


energije oziroma prihodki od trošarine na energente in električno energijo ter obdavčitev emisije ogljikovega dioksida, kar nas uvršča celo na prvo mesto med EU-27. Tudi po »čistih« okoljskih dajatvah, ki se nanašajo na onesnaževanje in rabo naravnih virov (vodna povračila, odvajanje odpadnih voda, odlaganje odpadkov ...) sodimo na visoko 7. mesto v EU-27. Število okoljskih dajatev se je v zadnjih letih povečalo, nekatere dajatve, kot so na embalažo, električno in elektronsko opremo, gume, hlapne organske snovi in drugo, so

Po okoljskih dajatvah se uvrščamo v sam vrh EU-27 Okoljske dajatve, kamor se po klasifikaciji Eurostata in OECD prištevajo davki na energijo (trošarine), davki na transport (motorna vozila, uporaba vozil v cestnem prometu) in okoljske dajatve na onesnaževanje in rabo naravnih virov, so v letu 2009 pomenile 3,6 odstotka BDP in so nad povprečjem EU-27, ki znaša 2,4 odstotka. S tem se Slovenija uvršča na 3. mesto med članicami EU-27. Največji del okoljskih prihodkov v državni proračun je obdavčitev

bile uvedene tudi zaradi zahtev po poročanju. Te namreč zahtevajo natančno vodenje evidenc, kar za podjetja pomeni precejšnje administrativno in tudi finančno breme, precej višje, kot je sama dajatev. Dodatno k temu pa podjetja za proizvode, za katere je bila uvedena razširjena odgovornost pro­ izvajalca (embalaža, električna in elektronska oprema, motorna vozila, gume, nagrobne sveče, baterije, akumulatorji ...), plačujejo tudi stroške ravnanja z izrabljenimi izdelki. Pri embalaži tem stroškom v praksi pravimo kar embalažnina.

Prihodki od okoljskih dajatev glede na državo članico in vrsto davka (v % BDP) Environmental Tax Revenues by Member States and type of tax (in % of GDP) 5,0 %

energija / energy transport / transport onesnaževanje & viri/pollution & resources

4,5 % 4,0 % 3,5 % 3,0 % 2,5 % 2,0 % 1,5 % 1,0 % 0,5 % 0,0 %

DK NL

SI

MT BG EE CY

SE

FI

IT

HU UK PL

PT

CZ

LU AT

IE LV

DE FR LT

BE EL

Vir: Davčni trendi v Evropski uniji/Taxation Trends in the European Union, 2011

Environmental Taxes Rank Us in The Forefront Of Eu-27 Eurostat and OECD tax classification recognises the following environmental taxes: energy taxes (excise duties), transport taxes (motor vehicle ownership, road taxes) and environmental taxes on pollution and exploitation of natural resources. The revenues from these taxes in Slovenia equalled 3,6 % GDP in 2009 ranking us over the EU-27 average, which is 2,4 %. This places Slovenia at third place amongst EU-27 members. The greatest share of state environmental tax revenue is provided by

energy taxes, i.e. revenues from excise duties on energy and CO2 tax, this segment of revenues even ranks us at first place amongst EU-27 countries, though “pure” environmental taxes on pollution and natural resource exploitation (water restitution rates, wastewater discharge, waste disposal...) are also not negligible, placing us at seventh place amongst EU-27 countries. The number of environmental taxes has increased in recent years; some of these taxes, such as taxes on packaging, electric and electronic equipment, vehicles, tires, memorial grave lights and volatile organic

SK

RO

ES

EU- EA27 17

compounds were implemented to suffice reporting requirements. Fiscally the revenues from these taxes are almost negligible, but as reporting is linked to precise record management, company resources are burdened by additional, unnecessary administrative procedures and their costs. These taxes are enforced in addition to so-called extended producer responsibility (packaging, electric and electronic equipment, vehicles, tires, memorial grave lights, batteries,...) requiring producers to pay for adequate management of products after becoming waste i.e. the waste costs. 11


Povprečna temperatura zraka v Ljubljani v letih 1876–2010/The Average Air Temperature in Ljubljana in the Years 1876-2010

temperatura ( oc ) / temperature (˚C)

12

11 10 9

8 7

leto/ year

1876

1883

1890

1897

1904

1911

1918

1925

1932

1939

1946

1953

1960

1967

1974

1981

1988

1995

2002

2009

Vir:Agencija RS za okolje v letu 2010, Ljubljana 2011, Posebna številka biltena ARSO, Naše okolje/Source: Slovenian Environment Agency, Ljubljana 2011, Special bulleting issue Slovenian Environment Agency, Our environment

Podnebje se spreminja Podobno kot v Evropi in večjem delu sveta, tudi meritve v Sloveniji jasno kažejo, da se ozračje ogreva. Hkrati z ogrevanjem ozračja, se spreminjajo tudi številne druge podnebne spremenljivke (padavine, snežna odeja …), ki pomembno vplivajo na številne človekove dejavnosti. Da bi ekonomsko učinkovito zmanjšali emisije toplogrednih plinov, je bilo uvedeno trgovanje s pravicami do izpustov. V Sloveniji je vanj vključenih 88 naprav, ki pomenijo okoli 40 odstotkov vseh slovenskih izpustov toplogrednih plinov. Ukrepi za zmanjšanje emisij so uvedeni tudi v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje, pri zmanjševanju izpustov pa ima zelo pomembno vlogo energetska učinkovitost. Slovenija je bila ena prvih držav, ki je uvedla okoljsko dajatev na emisije ogljikovega dioksida in to že leta 1997. V okviru te dajatve od začetka leta 2009 plačujemo tudi dajatev na F-pline. Medtem ko so se izpusti toplogrednih plinov iz industrije v preteklih letih zmanjševali, so emisije iz prometa naraščale; v sestavi emisij je njihov delež z 10 odstotki v izhodiščnem letu narasel na 28 odstotkov v letu 2009. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v letu 2009 je posledica predvsem gospodarske krize in krčenja industrijske proizvodnje. 12

izpusti toplogrednih plinov v preteklih letih greenhouse gas emissions in past years izpusti toplogrednih plinov v letu 2009 greenhouse gas emissions in 2009

The Climate is Changing Measurements show that the climate is changing in Slovenia with temperatures increasing as in other areas of Europe and around the world. With rising temperatures other climate variables (precipitation, snowline... ) which have an important effect on a number of human activities are also changing. The EU Emissions Trading System (EU ETS) is a cornerstone of the European Union's policy to combat climate change and its key tool for reducing industrial greenhouse gas emissions cost-effectively. The scheme includes 88 installations in Slovenia, presenting roughly around 40 % of all greenhouse gases generated in Slovenia. Measures to reduce emissions were introduced also in other sectors not included in the trading system. Energy efficiency is very important in reducing greenhouse gas emissions. Slovenia was one of the first countries to introduce an environmental tax on carbon dioxide emissions in 1997. This tax has also included F-gas taxation since 2009. While greenhouse gas emissions from industry have been declining in recent years, these emissions have been increasing from traffic. Traffic represented 10 % of greenhouse emissions in the baseline year, in 2009 this share increased to 28 %. The drop in emissions was caused predominantly by the economic crisis and decline of production.


Delež emisij toplogrednih plinov po sektorjih v letu 2009 Greenhouse gas emission shares per sector in 2009

32 % Energetika Energy

28 % Promet Traffic

Industrijski procesi Industrial processes

11 %

4%

Odpadki Waste

3% 2%

Ostalo Other

Goriva v široki rabi Energy - common usage

In kakšne so usmeritve v prihodnje? Usmerjenost v nizkoogljično družbo, težnja po 80-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050, povečanje energetske učinkovitosti in učinkovita raba virov, pri čemer so viri tudi voda, zrak, zemljišča, tla, biotska raznovrstnost, odpadki …; cilj je ustvariti več z manj, zagotoviti večjo vrednost z manjšim vložkom in trajnostno rabo virov s čim manjšim vplivom na okolje. Ob tem se sprašujemo, ali so ti cilji izvedljivi, oziroma kako jih doseči. Pomembno vlogo pri tem bodo imela merila za okoljsko uspešnost izdelkov, storitev in podjetij, ki temeljijo na celoviti presoji njihovih vplivov na okolje med življenjskim ciklom (okoljski odtis), zelena javna naročila, spodbujanje raziskav in inovacij, vključno z zeleno davčno reformo, prehodom od obdavčitve dela na obdavčitev vplivov na okolje.

10 %

Raba goriv v industriji Fuels in industry

10 % Kmetijstvo Agriculture

Future Directions? Orientation towards a low carbon society, gravitating towards an 80 % decline of greenhouse gas emissions till 2050, while increasing both energy and resource efficiency. Resources include water, air, land, soil, biodiversity, waste…; the target is to produce more with less, obtaining a higher value with less input and sustainable exploitation of natural resources with a lower effect on the environment. The question, if these targets are attainable and how, presents itself. An important role will be played by environmental product criteria based on life cycle assessment (environmental footprint) and environmental impact assessment of products, services and companies, green public procurement, encouraging research and innovation, green tax reform, decreasing employment taxes and increasing environmental taxes. 13


INTERVJU / INTERVIEW: DR.BOGOMIR KOVAČ

»Zeleno« je trend, je vrednota [“Green” is a Trend and a Value] Marko Štor

E

den najbolj znanih makroekonomistov v Sloveniji je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer predava tudi o ekonomiki okolja. Z njim smo se pogovarjali o Sloveniji, ki ima, gledano z vidika trajnostnega razvoja, možnost postati vodilna država v EU, pa o aktualnem dogajanju okoli projekta TEŠ 6, ki bo bistveno vplival tudi na okoljsko problematiko Slovenije. V zanimivem pogovoru smo izvedeli, zakaj Slovenija ni znala in še vedno ne zna izkoristiti svojega lesnega potenciala. Kakšen je pogled makroekonomista na varstvo okolja v Sloveniji? Z makroekonomskega vidika lahko rečemo, da imamo vse formalne zaveze za trajnostni razvoj že kar nekaj časa zapisane v strateških dokumentih, poskušali smo jih uresničevati, na primer statistično spremljamo okoljski trajnostni razvoj, imamo postavljene kazalce, da vidimo, kje smo v določenem trenutku. Je pa težava v uresničevanju zavez, saj smo v zadnjih desetih letih, odkar traja ta trajnostna agenda, storili premalo. Tu lahko izpostavim nekatere zaveze iz Kjotskega protokola, ki jih nismo izpolnili, verjetno tudi zaradi premalo državnih spodbud, ki so bile namenjene trajnostni politiki. Nimamo nekaterih dolgoročnejših projektov, ki bi zagotovili, da bo Slovenija v EU pri trajnostnem razvoju v ospredju. A to priložnost imamo. Ker smo majhni, ker smo obvladljivi, ker nimamo velikih onesnaževalcev, bi se lahko zlahka zavihteli v vrh Evrope, ne samo statistično.

14

Dr. Bogomir Kovač je redni gost tematskih okroglih miz o ekologiji, predvsem pa velik poznavalec zelene javnofinančne reforme in ekološke problematike nasploh. / Bogomir Kovač, PhD, is a regular participant in themed round table discussions on the environment and, most importantly, a great expert on green fiscal reform and environmental issues in general. Katerih ukrepov nismo izvedli, pa bi jih morali? Vsekakor smo zamudili priložnosti v energetiki. Premalo smo naredili na področju gradnje hidroelektrarn, to je tisti del energetike, ki sodi v zeleno kvoto. To ni bilo slabo samo z vidika zelenega razvoja, temveč tudi z vidika gradbeništva. Na eni strani nam propada gradbeni sektor, ki bi pri gradnji infrastrukture lahko dobil priložnost, da se izkoplje iz težav, na drugi strani pa se slabša tudi naša energetska bilanca. Težave imamo tudi s prometom. Ta nam najbolj kazi naš ogljični odtis. Vsekakor bi bilo treba prometne tokove s cest preusmeriti na železniške tire. Taka preusmeritev bi dobro dela tudi Slovenskim železnicam, saj vemo, da so ves čas v težavah. Tako pa nismo nič naredili v tej smeri. Premalo smo naredili tudi na področju varčevanja z energijo, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Gre za optimizacijo energetskih virov, za obnovo stavb in podobno, kar bi lahko precej pripomoglo k trajnostnemu razvoju in hkrati dalo zagon storitvenim panogam. Kaj pa okoljska odgovornost na podjetniški ravni? Veliko podjetij izpostavlja svojo okoljsko in družbenorazvojno odgovornost, zdi pa se, da to jemljejo preveč zlahka. Poznamo standardizacije, ki omogočajo merjenje tovrstnega delovanja podjetij. Kaj je naša težava? Premalo smo naredili na promociji trajnostnega razvoja, ki bi lahko postal sestavni del podjetniških strategij na mikro ravni.

Ni dovolj delovati samo z makro vidika, nekaj je treba premakniti tudi na ravni podjetij in tudi gospodinjstev, vendar za to deležniki upravičeno pričakujejo tudi nekaj od države, določene spodbude za tako ravnanje. V Sloveniji zdaj največ prahu dviguje projekt TEŠ 6. Ga potrebujemo? Okoljsko verjetno ni najboljša rešitev. Potem ko TEŠ 6 preživi tri vlade in je tako daleč, da so rušitvena dela za nami, da so naročila oddana, je preprosto predaleč, da bi odločali med da ali ne. Odgovor je enoznačen – DA! Tu ni pravo mesto ugotavljati, ali je bil projekt pravilno voden, prav gotovo pa se ga da izboljšati, tudi še danes. Gre za širši projekt, reševati je treba tudi perspektivo Premogovnika Velenje. Tu ne morem biti preveč enostranski, tudi če gledam z vidika okoljskih parametrov. Namreč, v energetski bilanci izgubimo tretjino energije, če se odpovemo termoelektrarnam. Gre za bolj stabilno energijo, če jo primerjamo s tisto iz hidroelektrarn, in v času šibke gospodarske aktivnosti si ne moremo privoščiti prevelike odvisnosti od drugih držav. Lastna energetska oskrba nam daje določeno varnost, ne smemo se preveč zanašati na tuje vire. To je vsekakor strateškega pomena. Kaj pa nuklearna energija, Nemčija je po jedrski katastrofi na Japonskem marca letos napovedala, da bo do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne. Je NEK 2 še opcija? Nemška odločitev je bila sprejeta razmeroma hitro. Treba se je zavedati, da vlade trajajo štiri


ali osem let, energetski projekti trajajo od dva do tri vladne mandate, energetski objekti pa trajajo deset in več vladnih mandatov. Laže je govoriti in odločati, kot zapolnjevati energe­t­ ske bilance. In tudi Nemčija se bo še vrnila k tej problematiki. Slovenija pri drugem bloku v Krškem tehta med varnostjo in okoljsko komponento, ampak tehnologija napreduje in to je tudi treba imeti v mislih, ko se država odloča za projekte, ki so v nacionalnem interesu. Ne nazadnje je v naši okolici kar nekaj jedrskih elektrarn, Evropa je v tem pogledu zelo majhna, in če se zgodi katastrofalna nesreča pri naših sosedih, gotovo tudi mi občutimo posledice. Je čas gospodarske krize pravi čas za trajnostni razvoj podjetij? Menim, da je. Kriza je tista, ki zahteva od podjetij spremembe poslovnih modelov in strategij, ker je poslovno okolje tako turbulentno, da se podjetja morajo prilagoditi. Zvenelo bo paradoksalno, ampak zdaj je najbolj ugoden čas za večje spremembe, ki jih sicer podjetja v normalnem poslovanju težko hitro uvedejo. Nadzorni sveti morajo razumeti uprave, če se odločijo za radikalne spremembe. Že če pogledamo energetsko politiko podjetij – čas je idealen, da podjetja poiščejo rezerve, da postanejo varčnej­ša in s tem tudi manj obremenjujejo okolje. Podjetja lahko prilagodijo svoje programe, lahko uvedejo nove. Morda je varčevanje celo priložnost za ustanovitev in delovanje podjetja. Pomembno je, da podjetja razumejo svoj odnos navzven in poskušajo prepri-

komponento ne sme biti. Da se pojavljajo višje oblike špekulativnega trgovanja, na primer trgovanje z opcijami, je nedopustno. Kot bi silili v nesrečo, kamor so nas pripeljali špekulativni nagibi na finančnih trgih. Bolje bi bilo vztrajati pri standardizacijah, pri okoljskih davkih, pri zeleni davčni reformi. Prišli bi bliže zastavljenim ciljem, kot pa s tovrstnim ukrepom zmanjševanja emisij. Kot ekonomist sem bil precej navdušen, ker me je zavedel očarljivi mehanizem trga, vendar se je že pri načinu uvajanja in zdaj še pri posledicah špekulativnega trgovanja izkazalo, da to ni prava pot. Slovenija nima nafte, rudnih bogastev in podobnega, ima pa ogromno lesa. Na eni strani je posek premajhen, po drugi strani pa še tisto, kar posekamo, večinoma izvozimo. Bi lahko Slovenija v lesni panogi spet imela prihodnost? Sloveniji se je zgodilo to, kar se po navadi zgodi pri prestrukturiranju industrije. V devetdesetih letih smo izgubili nekaj tradicionalnih panog. Danes ne moremo tarnati, da večino lesne mase izvozimo, ker jo doma preprosto ne moremo nikomur prodati. V Avstriji je tovrstna industrija zelo dobro zakoreninjena v malem podjetniškem sektorju, v družinskih podjetjih, mi pa tega nimamo. Lesno industrijo bi bilo treba spodbuditi in bi se povečalo povpraševanje po lesu. Drugi vidik je ta, da smo včasih imeli gospodarjenje z gozdovi zelo dobro strokovno in organizacijsko urejeno, ker je bil to prevladujoč javni interes. V poznejši fazi privatizacije in denacionalizacije pa se je kakovost

Potrebno bo več spodbud, deležniki v lesni industriji bi se morali povezovati v grozde, kot je to uspelo avtomobilski industriji. Lastna energetska oskrba nam daje določeno varnost, ne smemo se preveč zanašati na tuje vire.

čati okolico, da so trajnostno naravnana, in s tem pridobiti konkurenčno prednost v očeh kupcev. To je trženjska priložnost, »zeleno« je trend, je vrednota. Prej ste omenili zaveze iz Kjotskega protokola, dotakniva se trgovanja z emisijami. Je to doseglo svoj namen? Tovrstno trgovanje se mi zdi precej problematično. Zlasti zato, ker je bilo precej težav pri uvajanju trgovanja, zdaj pa se pojavljajo špekulacije, a tega v povezavi z okoljevarstveno

izgubila. Potrebujemo bolj razpršeno lastništvo in še bolj odgovorno ravnanje z gozdovi. Biti mora javni in zasebni interes, hkrati pa bi bilo treba razviti še predelovalno industrijo, kar pa bo mogoče le s sodobnejšimi poslovnimi modeli. Potrebno bo več spodbud, deležniki v industriji bi se morali povezovati v grozde, kot je to uspelo avtomobilski industriji. Slovenija bi les in tudi ostanke, kot je lesna biomasa, morala izkoristiti kot naravno bogastvo, kar pa pomeni, da bi se od države, torej od politike navzdol morali s tem zelo resno ukvarjati. 15


O

ne of the best known macroeconomists in Slovenia, he is a Full Professor at the Faculty of Economics in Ljubljana, where he also lectures on environmental economics. We talked to him about Slovenia, which has the opportunity to become a leading country in the EU from the sustainable development viewpoint, and about the latest developments regarding the TEŠ 6 project, which will have a considerable influence on Slovenia’s environmental issues. In this interesting interview, we also got an answer to the question of why Slovenia has never been able to take advantage of its wood potential. What is your take as a macroeconomist on environmental protection in Slovenia? On the one hand, we could say that, from a macroeconomic perspective, we’ve had all the formal commitments for sustainable development set down in strategic documents for quite some time and we’ve made an effort to meet them, for example by statistical monitoring of environmentally sustainable development and by putting in place indicators to see where we are at any given moment. The problem lies in fulfilling these commitments. In the last ten years since we’ve been on this sustainable agenda, we have certainly done too little. For instance, there are some commitments from the Kyoto Protocol that we haven’t met, probably in part because not enough state incentives were provided for the sustainable policy of Slovenia. We haven’t

should have taken? We certainly missed opportunities in energy. We didn’t do enough in terms of constructing hydros, the part of energy that belongs in the green quota. That was a mistake not only from the point of view of green development but also from the point of view of construction. Firstly, our construction sector is crumbling and by building such infrastructure it would get a chance to pick up, and secondly, our energy balance is likewise getting worse. Another problem we are facing is traffic. Traffic is doing the most damage to our carbon footprint. Traffic flows should definitely be redirected from the roads to railway tracks, even though we have just

Wood industry stakeholders would have to work together in clusters, as was achieved by the car industry. undertaken some of the long-term projects that could keep Slovenia at the head of sustainable development in the EU. But we do have that opportunity. Because we’re small, manageable and don’t have large polluters, we could easily swing back to the top of Europe, and not just statistically. What are the measures we haven’t but 16

completed our motorway network. Such a redirection would also benefit the Slovenian Railways, which are known to always be in trouble. But we have done nothing towards this end. We have also done too little in terms of saving energy both in the public and private sector. We’re talking about optimising energy sources, the renovation of buildin-

gs and other similar activities that could make considerable contributions towards sustainable development as well as give a push to the service industries. What about environmental responsibility at the business level? Many companies are highlighting their responsibility to the environment and social development but seem to be taking it too lightly. We have standardisation tools that allow us to measure such company activities. What is our problem? We have done too little for the promotion of sustainable development, which could become integral to company strategies on the micro level. Acting from the macro point of view is not enough, things also need to move at the level of companies and, if you will, also households, but to do so, stakeholders are justified in expecting something from the state as well, certain incentives for such conduct. In Slovenia right now dust is being kicked up by the TEŠ 6 Project. Do we need it? Environmentally, it is probably not the best solution. Now that TEŠ 6 has outlived three governments and reached the point where the demolition works are completed and the contracts made, it is simply too late to choose between yes or no. The answer is unequivocally YES! Perhaps this is not the right place to discuss whether the project has been properly managed, but it could


definitely be improved, even today. This involves a broader project; we also have to salvage the prospects of the Velenje Coal Mine. I can’t be too biased here, even from the point of view of environmental parameters. Specifically, we lose a third of our energy from the energy balance if we give up thermal power plants. It is a more stable energy compared to energy from hydroe-

and strategies, because the business environment is so turbulent that companies have to adapt. It may sound paradoxical, but now is the best time for major changes that are otherwise hard to introduce quickly during normal company operation. Supervisory boards should understand the management boards if they decide to make radical changes. Yes, the time is right. Just looking at the

Our own energy supply provides a certain security; we shouldn’t rely on foreign resources too much. lectric power plants, and in a time of weak economic activity, we cannot afford being too dependent on other countries. Our own energy supply provides a certain security; we shouldn’t rely on foreign resources too much. This is certainly of strategic importance. What about nuclear energy? After the nuclear disaster in Japan, Germany announced this March that it is shutting down all its nuclear plants by 2022. Is NPP Krško 2 still an option? Germany’s decision was made relatively quickly. One has to realise that governments last for four or eight years, energy projects last from two to three government terms of office, while power plants last for ten or more such terms. It is easier to talk and make decisions than make up energy balances. And Germany is sure to revisit this issue as well. As regards the second block in Krško, Slovenia is of course weighing safety against the environmental component, but the technology is advancing and this should also be kept in mind when the state is deciding on projects that are of national interest. After all, there are quite a few nuclear plants in our vicinity; Europe is very small in this respect, and if our neighbours should have a catastrophic accident, we are sure to suffer consequences as well. Is a time of economic crisis the right time for the sustainable development of companies? I believe it is. The crisis is what is urging companies to change their business models

energy policies of companies – the time is ideal for companies to seek reserves, to become thriftier and as a result be less stressful for the environment. Companies can adjust their product ranges and introduce new ones. Saving may even be an opportunity for company establishment and activity. It is important that companies understand their perceived attitude and try to convince their environment that they are sustainably oriented in order to gain a competitive advantage in the customer’s eyes; being “green” is a trend and a value. Earlier you mentioned commitments under the Kyoto Protocol. Let’s touch on emission trading. Has its aim been accomplished? This kind of trading seems rather problematic to me. Especially since the introduction of the trade was fraught with difficulties and now we’ve been seeing speculations, which shouldn’t happen in connection with the environmental component. The emergence of advanced forms of speculative trading, for example trading with options, is intolerable. As if we were bent on disaster such as the speculative tendencies in financial markets have lead to. It would have been better to stick to standardisations, environmental taxes and the green tax reform. We would come closer to the targets set than with this type of emission reducing measure. As an economist, I was quite excited at first, being mislead by the charming mechanism of the market, but the manner of its introduction alone and now the repercussions of speculative trading have shown that it is not the right course.

Slovenia has no oil, mineral wealth or similar resources, but it has a vast amount of wood. On the one hand, our tree felling is too limited but on the other hand even what is felled is largely exported. Could Slovenia have a future in the wood industry again? Slovenia experienced what usually happens when industry is restructured. In the nineties, we lost some traditional industries that had already been facing problems. Today we have no reason to grumble about exporting most of our timber, because we are simply unable to sell it to anyone at home. In Austria, this industry is very well rooted in the small business sector, in family companies, but we don’t have it. Another aspect is that our forest management used to be professionally and structurally very well organised, because this was the prevailing public interest. However, at a later stage of privatisation and denationalisation, this quality was lost. What we need is more widely dispersed ownership and even more responsible forest management. There has to be public and private interest, and we would also have to develop the processing industry, which can only happen with more modern business models. More incentives will be necessary and industry stakeholders would have to work together in clusters, as was achieved by the car industry. Slovenia should exploit both timber and its residues, such as wood biomass, as its natural wealth, which means that this would require very serious consideration, starting with the government, i.e. politicians down. 17


INTERVJU / INTERVIEW: SAMO HRIBAR MILIČ

Zelene tehnologije imajo potencial [Green Technologies have Potential] Marko Štor

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič izpostavlja pomembna okoljska dejstva, ki jih sodobna podjetja upoštevajo pri svojem poslovanju. / President of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia Samo Hribar Milič points out important environmental factors which have to be taken into account by modern companies at their business.

Lahko podjetja svojo konkurenčno prednost gradijo na okoljski komponenti? Ukrepi varstva okolja, ki jih posamezna podjetja uvajajo v poslovne procese, brez dvoma pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Pomemben vpliv ima že obvladovanje stroškov, ki jih podjetje doseže z učinkovito rabo energije in surovin ter drugih virov v vseh poslovnih procesih, poleg tega pa podjetje z okoljsko odgovornim poslovanjem v očeh potrošnikov gradi ugled, kar seveda krepi njegovo konkurenčnost.

kakovost okolja celo izboljševali.

Tehnološke inovacije čedalje bolj pridobivajo okoljski pomen. Lahko podjetja tu najdejo svojo tržno nišo? Vsekakor. Na tehnološkem področju ima okoljska tehnologija poleg informacijske veliko možnosti za nadaljnji razvoj, se široko uveljavlja in ni zgolj tržna niša. Te možnosti so vidne pri posodabljanju delujočih tehnoloških in proizvodnih postopkov, kjer gre predvsem za učinkovitejšo rabo energije in surovin, zmanjševanje izpustov v zrak in vode in nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in predelavo odpadkov in tudi za zamenjavo nevarnih snovi z manj nevarnimi. Velik potencial je tudi razvijanje novih tako imenovanih zelenih tehnologij, novih izdelkov in tudi storitev, ki bodo imeli manjši vpliv na okolje ali bodo 18

Kako ocenjujete našo davčno zakonodajo, je dobra podlaga za trajnostni razvoj? Slovenija je glede davčne obremenitve dela in okolja v primerjavi z drugimi članicami EU nadpovprečno obremenjena. Po okoljskih dajatvah, kamor se prištevajo tudi davki na energijo, sodimo v sam vrh EU-27, nadpovprečni smo tudi po davkih na delo, še zlasti pa po socialnih prispevkih. Zato bo treba davčnim obremenitvam v prihodnje nameniti posebno skrb in pozornost. Evropska unija se usmerja v preprečevanje nastajanja odpadkov in obravnavo odpadkov kot vir surovin. Se slovenska podjetja tega zavedajo? Da, slovenska podjetja se tega dobro zavedajo in so na tem področju že dalj časa dejavna. Žal pa so pri uvajanju novih tehnologij predelave odpadkov oziroma njihove obravnave kot vira surovin marsikdaj velika ovira zapletena zakonodaja in predolgi upravni postopki. To bi bilo treba poenostaviti in uvesti take rešitve, ki bi podjetja spodbujale k temu. Kako GZS spodbuja svoje člane, da delujejo v smeri okoljske odgovornosti? Za svoje člane, pa tudi za druga podjetja,

GZS organizira izmenjavo mnenj, informacij in izkušenj ter povezovanje gospodarstva. Velik pomen ima tudi izobraževanje in predstavljanje dobrih praks. Ukrepi varovanja okolja so tudi eden od kriterijev pri dodeljevanju nagrad za inovacije in gospodarske dosežke. Kako je Gospodarska zbornica Slovenije okoljsko ozaveščena? Ločeno zbiramo odpadke, od papirja do tiskarskih kartuš in baterij, zaposlene spodbujamo k učinkoviti rabi energije in virov: varčujemo z vodo, električno energijo, papirjem. Pri tem smo zelo učinkoviti, saj smo v zadnjem letu in pol porabo elektri­ čne energije v povprečju zmanjšali kar za 23,2 odstotka oziroma za 272 tisoč kilovatnih ur. Katero prevozno sredstvo uporabljate po Ljubljani? Kaj menite o projektu BicikeLJ? Za službene prevoze po Ljubljani imamo na GZS kolo, ki ga tudi sam redno uporabljam, glede na lokacijo pa imamo tudi dobre možnosti za uporabo avtobusa mestnega potniškega prometa. Projekt BicikeLJ je ena od najbolj prijetnih novosti v Ljubljani. Ne gre samo za prijazen način prevoza, ki ne obremenjuje okolja in prometa v mestu, ampak je tudi podjetniško odličen projekt.


Po okoljskih dajatvah, kamor se prištevajo tudi davki na energijo, sodimo v sam vrh EU. Our environmental taxes – which include energy taxes – are at the very top of the EU.

Can companies base their competitive advantage on environmental elements? There is no doubt that environmental protection measures introduced by individual companies into their business processes contribute to the competitiveness of the company. Even something like cost management can have a significant effect, if the company achieves it through the efficient use of energy, raw materials and other resources in all business processes. In addition, an environmentally responsible company builds a good reputation in the eyes of consumers, which also contributes to its competitive advantage.

The European Union is focusing on the prevention of waste generation and the treatment of waste as a source of raw materials. Are Slovenian companies aware of this? Yes, Slovenian companies are well aware of these policies and have been active in this field for some time now. Unfortunately, the implementation of new technologies for waste processing or the treatment of waste as a source of raw materials is often impeded by complex legislation and lengthy administrative procedures. These need to be simplified; we should introduce solutions that will encourage companies to undertake such environmental protection measures.

The importance of technological innovations for environmental protection is growing. Is there a market niche for companies there? Absolutely. Where technology is concerned, environmental technology is second only to IT in the number of possibilities for further development; it is becoming widely established and no longer merely inhabits a market niche. These possibilities are especially apparent when it comes to the modernisation of active technological and production processes, focusing particularly on the more efficient use of energy and raw materials, reduction of emissions into the air and water, waste generation, reuse and processing waste and the replacement of hazardous substances with less hazardous. I also see considerable potential in developing new green technologies, products and services that will have a less significant effect on the environment or will even contribute to the quality of the environment.

How does the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia promote environmental awareness among its members? The CCIS regularly organises exchanges of opinions, information and experience and networking of economic entities. Education seminars and presentations of good practice examples also play a significant part. Environmental protection measures are one of the criteria considered when presenting awards for innovation and economic achievements.

What is your opinion on the Slovenian tax legislation? Does it provide a good foundation for sustainable development? When it comes to the tax burden on employment and the environment, it is considerably higher in Slovenia than in other EU member states. Our environmental taxes – which include energy taxes – are at the very top of the EU-27; similarly, our taxes on employment and especially our social contributions are above average. That is why we will have to pay special attention to tax burdens in the future.

How does the CCIS demonstrate its own environmental awareness? We separate waste – everything from paper to printer cartridges and batteries – and encourage our employees to strive for the efficient use of energy and other resources: we save water, electricity and paper. We have been quite successful in this: in the last year and a half, our electricity consumption has decreased by an average of 23.2%, which is as much as 272,000 kWh. What means of transport do you use to get around in Ljubljana? What is your opinion on the BicikeLJ project? The CCIS has a bicycle for work-related transport around Ljubljana, which I use regularly. Our location also offers good possibilities for the use of city buses. The BicikeLJ project is one of the most positive new features in Ljubljana. Not only is it a green means of transport that puts no additional burden on the environment or on city traffic – it is also an excellent project from the entrepreneurial point of view. 19


Naj se vidi »zeleno« [Let it be Seen – »Green«]

Okoljsko označevanje izdelkov je orodje, ki omogoča preprosto komunikacijo med proizvajalcem in kupcem o določenih okoljskih vidikih, ki jih kupec ob nakupu izdelka ne more prepoznati. / Environmental labelling is a tool which assists simple communication of a product’s environmental characteristics, which the customer may not recognise immediately.

Shema EMAS (ECO - Management and Audit Scheme – sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij) je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih dejavnosti na okolje. Gre za nadgradnjo standarda ISO 14001 oziroma za zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega objavljanja preverjenih okoljskih informacij. Okolj­ ska izjava je glavna možnost seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem in je hkrati priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih.

20

The EMAS (ECO -Management and Audit Scheme - EU system for environmental management of organisations) is intended to encourage more appropriate environmental management and public access to information concerning impacts of organisations on the environment. The scheme is deemed an upgrade of ISO 14001 initiating greater openess, transparency and periodic renewal of validated environmental information. The environmental information is made public via a third party validated environmental statement exhibiting quantified environmental impacts of the organisation. It is a tool to present the organisation’s responsible attitude towards the environment to customers, suppliers, local community, clients and employees.

Antonija Božič Cerar


The ENERGY STAR The European Programme Energy Star is orientated towards labelling of the energy efficiency of personal computers, dispays, printers, faxing and copying machines, scanners etc. Producers, importers, exporters and distributers may register their products and gain the right to apply the Energy Star label if the energy efficiency characterstics of the products comply or exceed the required parametres.

Svet upravljanja z gozdovi (FSC) Svet upravljanja z gozdovi (FSC) spodbuja do okolja primerno, družbeno koristno in ekonomsko vzdržno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi. Forest Stewardship Council (FSC) The Forest Stewardship Council® (FSC) promotes environmentally appropriate, socially beneficial, and economically viable management of the world’s forests.

EU Okoljski znak Prostovoljni program, ki spodbuja gospodarstvo k trženju izdelkov in storitev, ki imajo manj škodljivih učinkov na okolje. Znak naj bi olajšal izbiro okoljsko primernejših izdelkov v postopkih zelenega javnega naročanja in tudi pri zasebnih nakupih. Pri določitvi okoljskih meril proizvodov se upošteva vpliv izdelkov skozi cel življenjski cikel. Trenutno so izdelana merila za okoli 25 skupin proizvodov. Običajno tem okoljskim merilom ustreza le okoli pet do deset odstotkov izdelkov, ki so v določenem trenutku na trgu.

EU Ecolabel A voluntary scheme designed to encourage businesses to market products and services that are kinder to the environment and for European consumers including public and private purchasers - to easily identify them. The product’s environmental standards are determined in consideration with the environmental impacts throughout its life cycle. Requirements have been developed and agreed for around 25 product groups. About 5-10% of the products in a certain product group available on the market conform with ecolabel criteria.

IC ECOLAB RD

EL

NO

Oznaka ENERGY STAR Evropski Program Energy Star je program za označevanje energetske učinkovitosti osebnih računalnikov, prikazovalnikov, tiskalnikov, faksirnih in kopirnih strojev, bralnikov in podobnega. Proizvajalci, uvozniki, izvozniki in distributerji lahko opravijo registracijo, na podlagi katere dobijo pravico do označevanja izdelkov, ki ustrezajo ali presegajo merila energetske učinkovitosti.

Skandinavski okoljski znak »labod« Znak označuje okoljsko primernejšo izbiro izdelkov. Znak je najbolj razširjen v skandinavskih državah. Merila so izdelana za 65 skupin proizvodov. Znak zagotavlja, da izdelki izpolnjujejo določena okoljska merila. Skladnost potrjujejo preveritve v neodvisnih laboratorijih, certifikati in nadzor. Nordic Ecolabel or “Swan” Demonstrates that a product is a good environmental choice. The “Swan” symbol, as it is known in Nordic countries, is available for 65 product groups. The Swan checks that products fulfill certain criteria using methods such as samples from independent laboratories, certificates and control visits. 21


Energijska nalepka EU Predpisi EU narekujejo, da morajo biti nekateri gospodinjski aparati, kot so hladilniki, zamrzovalniki, pomivalni in pralni stroji, na mestu prodaje označeni z energijsko nalepko, ki označuje energijsko učinkovitost izdelka v dobi njegove uporabe. Poleg gospodinjskih in drugih električnih aparatov bodo z nalepkami, ki označujejo energetsko učinkovitost, hrupnost in oprijemljivost v mokrem, morale biti opremljene pnevmatike po 1. novembru 2012. Novi osebni avtomobili morajo imeti emisijske nalepke na prodajnem mestu od 18. maja 2011. Poleg energetskih izkaznic v javnih objektih bodo morale biti po 9. januarju 2013 z njimi opremljene skoraj vse stavbe ob njihovi prodaji in oddaji v najem novemu najemniku.

EU Energy Label By law, the European Community Energy Label must be displayed on all new household products displayed for sale, hire or hire-purchase. The Directive applies to the following types of household appliances, even where these are sold for non-household uses: refrigerators, freezers and their combinations; washing machines, dryers and their combinations; dishwashers; ovens; water heaters … After November 1st 2012 car tyres will have to be labelled according to their energy efficiency, noise and wet grip. Since the 18 th of May 2011, labels with information concerning CO2 emission levels should be available for new cars at their point of sale. After January 9 th 2013 both public and private buildings will have to be rated according to their energy efficiency when they are placed on the market, either for sale or to rent.

Modri angel Modri angel je prva in najstarejša okoljska označba. Ustvarjena je bila leta 1978 na pobudo nemške vlade. Znak pridobijo izdelki, ki manj škodljivo učinkujejo na okolje kot drugi izdelki za isti namen. Znak se ne uporablja za živila. Merila za podeljevanje znaka obstajajo za okoli 90 skupin proizvodov. Pridobilo ga je okoli 11.500 izdelkov in storitev.

22

I

II

XYZ YZdB VWXYZ 2010/1061

Y,Z

YZdB

Blue Angel The Blue Angel is the first and oldest environment-related label for products and services in the world. It was created in 1978 on the initiative of the German Federal Government. The label is awarded to products with a smaller environmental impact than products used for similar purposes. Environmental standards have been prepared for about 90 product groups. Today the label is applied to around 11.500 goods and services.


Certifikat od zibke do zibke Certifikat od zibke do zibke potrjuje prizadevanja organizacije za okoljsko primerno zasnovo proizvoda. Certifikat podeljuje zunanji, neodvisni organ. Izdelek mora biti skladen z več zahtevami, kot so: varovanje zdravja ljudi in okolja skozi življenjski krog proizvoda, načrtovanje proizvodov z namenom ponovne rabe materialov z različnimi postopki, kot so reciklaža … Cradle to Cradle Certification Cradle to CradleSM Certification provides a company with a means to demonstrate efforts in eco-intelligent design. Cradle to CradleSM Certification is a third-party sustainability label that requires achievement in multiple areas: * use materials that are safe for human health and the environment across their life cycles * product and system design for material reutilization, such as recycling …

Oznaka nižanja ogljika Oznaka nižanja ogljika nakazuje prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa proizvoda. Oznaka nižanja ogljika je javna zaveza, da je bil ogljični odtis izdelka ali storitve izmerjen, certificiran ter da bo proizvajalec izdelka ali ponudnik storitve zmanjšal odtis v dveh letih. Carbon Reduction Label The Carbon Reduction Label shows that a product is working to reduce its carbon footprint. The Carbon Reduction Label is a public commitment that the carbon footprint of a product or service has been measured and certified and the owner of the product or service has committed to reduce that footprint over the following two years.

Oeko-Tex standard 100 Oeko-Tex standard 100 je globalno enoten sistem testiranja in certifikacije, ki se uporablja za surovine, vmesne in končne izdelke v tekstilni industriji. Upošteva vse faze proizvodnje. Certifikacijska merila vključujejo vplive na okolje in zdravje ljudi, ki jih povzročajo prepovedane škodljive snovi ali snovi, za katere je predpisan poseben nadzor, skrb zbujajoče snovi, katerih uporaba uradno ni prepovedana, in podobno.

Oeko-Tex Standard 100 The Oeko-Tex Standard 100 is a globally uniform testing and certification system for textile raw materials, intermediate and end products at all stages of production. The certification covers multiple humanecological attributes, including harmful substances which are prohibited or regulated by law, chemicals which are known to be harmful to health, but are not officially forbidden.

Reciklirani delež Splošni simbol, ki označuje reciklirani delež; včasih opredeljuje možnost reciklaže. Znak ne potrjuje, da je izdelek certificiran. Recycled Content Generic symbol used to show recycled content; also sometimes used to indicate that the product can be recycled. Does not mean that the product has been certified. 23


Okoljske inovacije za prihodnost [Environmental Innovations for the Future] Ekoinovacij, ki so spremenile svet oziroma ga še spreminjajo, je ogromno. Od steklenic za ponovno uporabo prek svetlečih diod (ang. LED) vse do koles iz bambusa in seveda električnih avtomobilov. / There are countless eco-innovations that have changed or are still changing the world, from reusable bottles and light-emitting diodes to bicycles made of bamboo and of course electric cars.

P

rav električne avtomobile, ki so eni izmed nosilcev »zelene« inovativnosti, razvijajo oziroma dopolnjujejo že več kot sto let. Bili so celo superiornejši od svojih bencinskih bratov, ker niso povzročali hrupa ter vibracij, prav tako niso potrebovali nadležnega menjavanja prestav. Žal so prednost skozi leta, ko so se bencinski avtomobili naglo izboljšali, izgubili in poniknili za dobrega pol stoletja. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so jih proizvajalci spet obudili. Danes si prihodnosti brez električnih avtomobilov kratko malo ne moremo več predstavljati, saj skoraj ni proizvajalca, ki ne bi izdeloval oziroma imel vsaj v načrtih izdelati električni avtomobil (oziroma hibrid). Tudi Slovenci pomembno prispevamo Prav v avtomobilski industriji je, med drugimi panogami, mogoče najti veliko ekoinovacij iz Slovenije. Ena izmed njih je prav gotovo stator za klimatsko napravo v hibridnem avtomobilu podjetja Domel, ki je prejela zlato priznanje GZS za inovacije 2010 (eno izmed 12 podeljenih). Domel je inovacijo razvil v sodelovanju s svetovno priznanim podjetjem v avtomobilski industriji ter s slovenskim proizvajalcem avtomobilskih delov. To je motor, ki pomeni nov pristop k pogonu avtomobilske klimatske naprave; zagotavlja pa učinkovitejše, do okolja bolj

24

prijazno in energetsko manj potratno hlajenje oziroma ogrevanje med vožnjo. Razvoj je za prihodnji obstoj podjetja izjemnega pomena, zato ima razvojno-raziskovalno delo v podjetju posebno mesto. Rezultat razvojno-raziskovalnega dela so novi izdelki in izboljšane tehnologije, ki skoraj morajo imeti »zeleno noto«, če hočejo biti konkurenčni na sodobnem trgu, saj je zakonodaja na področju varstva okolja vedno strožja. Prav zato so v podjetju Acroni, razvili novo proizvodno linijo, ki nakazuje smer razvoja industrijskih procesov v prihodnje. »S projektom Lužilne kadi številka 3 in pralno-sušilne linije smo poleg povečanja celotnih zmogljivosti luženja predvsem posodobili sistem čiščenja spiralnih voda z novo nevtralizacijsko napravo in retardacijo,« pojasnjuje Slavko Kanalec, glavni direktor Acronija, hkrati pa dodaja, da so izboljšali ravnanje z muljem, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda, ter odpadne vode speljali na komunalno čistilno napravo Jesenice. €KO Vsako leto so za ekoinovacije na voljo evropska sredstva, saj navsezadnje razvoj teh ni poceni. EU je oziroma bo ekoinovacijam med letoma 2008 in 2013 namenila približno 200 milijonov evrov. Na razpisu za program Eco-innovation se bodo leta 2011

Rok Mele

prijavljeni projekti tako potegovali za 38 milijonov evrov razpisanih sredstev. Lani je bil med drugimi projekti, kakor so neinvazivna metoda popravljanja puščajočih pip, stene za zvočno izolacijo, izdelane iz odsluženih pnevmatik, biorazgradljive notranje stene letala, ki lahko njegovo težo zmanjšajo za 15 odstotkov, postopek fermentacije v pivovarnah, ki omogoča zbiranje nastajajočega ogljikovega dioksida, izbran tudi projekt iz Slovenije. Prihodnost bo zelena Kot nakazuje trend, se bodo okoljske inovacije postopoma razširile od reševanja okoljske problematike ob zaključku pro­ izvodnega procesa (end-of-pipe pristop) na iskanje rešitev z upoštevanjem vseh vidikov življenjskega kroga proizvoda (integrirani pristop), celovitih okoljskih strategij in sistemov ravnanja. Vse več okoljskih inovacij je usmerjenih v zapiranje tokokrogov in ustvarjanje krožnih proizvodnih sistemov, v katerih se izrabljeni izdelki oziroma odpadki uporabljajo kot novi proizvodni viri. Poleg tehnoloških okoljskih inovacij pomen pridobivajo tudi netehnološke okoljske inovacije, s katerimi se uvajajo novi pristopi, modeli upravljanja in reševanja okoljskih vprašanj.


E

lectric cars, as one of the pillars of green innovation, have been developed and enhanced for more than a hundred years. They were even superior to their petrol-powered siblings considering that they produced no noise or vibrations and furthermore required no tiresome gear shifting. Sadly, over the years they lost their advantage over the rapidly improving petrol cars and fell into oblivion for more than half a century. In the sixties and seventies, producers revived them. Today, we are quite unable to imagine a future without electric cars; there is hardly any producer who does not manufacture them or at least has plans to design an electric car (or a hybrid). Slovenians are Also Making an Important Contribution It is the car industry, to name just one sector, where we can find a large number of eco-innovations from Slovenia. One of them is certainly the stator for air-conditioning devices in hybrid vehicles, designed by Domel, which received a Gold Award from the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia for innovations in 2010 (one of 12 awards granted). Domel developed this innovation in collaboration with a world renowned company in the car industry and a Slovenian producer of car parts. This is a motor that signifies a new approach to the propulsion of car air-conditioning devices; it facilitates more efficient, environmentally friendly and less energy-hungry cooling or heating while driving. Development is vital for the future survival of businesses, which is why research and devel-

opment work occupies a special place within a company. The results of R&D work are new products and enhanced technologies, in which a “green note” is now almost a necessity if they are meant to compete in the modern market considering the increasingly stringent legislation in the area of environmental protection. This is the reason why Acroni d.o.o. developed a new production line that looks to the future trend in the development of industrial processes. Slavko Kanalec, the general manager of Acroni, explains: “Besides increasing our total leaching capacity, the project of introducing leaching bath number 3 and a washing and drying line has above all upgraded our system of treating spiral water with a new neutralisation device and retardation,” and adds that they have improved their management of sludge produced during wastewater treatment by routing the waste water to the municipal treatment plant in Jesenice. €CO Each year, European funds are offered for eco-innovations – after all, their development is not cheap. The EU has earmarked approximately EUR 200 million for eco-innovations between 2008 and 2013. At the call for tender within the Eco-Innovation programme, the projects that applied in 2011 will thus vie for EUR 38 million worth of

funds. Last year, the selected projects, among others a non-invasive method of repairing leaking pipes, sound insulating walls made of discarded tyres, biodegradable interior walls for airplanes that can reduce their weight by 15 percent and a fermenting process for breweries that allows the collection of the carbon dioxide produced, also included a project from Slovenia. The Future Looks Green As indicated by the current trend, environmental innovations will gradually expand from a focus on solutions to environmental issues at the end of the production process (end-ofpipe approach) to a search for solutions that take into consideration all aspects of the product life cycle (integrated approach), comprehensive environmental strategies and management systems. Innovations are increasingly tending to close circuits and create circular production systems in which spent products or wastes are used as new production sources. Apart from technological environmental innovations, we have also been seeing the growing importance of non-technological environmental innovations used to introduce new approaches and models of managing and tackling environmental issues.

25


Odgovorni do okolja [Responsible for the Environment] Marko Štor

Kako vaše podjetje usklajuje okoljsko odgovornost s čim boljšim poslovnim rezultatom ter kako ste do okolja bolj prijazni, kot pred petimi leti? / How does your company balance environmental responsibility and good business results and in what ways you are a more environmentally friendly company than you were five years ago?

R

azvoj naših proizvodov je povezan z zahtevno okoljsko zakonodajo in standardi. Pri tem se srečujemo z obveznimi, z zakonodajo predpisanimi okoljskimi zahtevami, pa tudi s prostovoljnimi zavezami. Okoljski presojevalci s strani kupcev zelo dobro poznajo naše procese, prav tako pa tudi okoljsko zakonodajo, še zlasti tisto, ki opredeljuje okolju prijazen proizvod. Izpolnjevanje okoljskih zahtev je tako temelj poslovanja Gorenja. Za izboljšanje poslov-

Vilma Fece, direktorica službe za Varstvo okolja ter varno in zdravo delo v Gorenju / Head of Environment, Health and Safety in Gorenje

26

O

ur products’ development is linked to environmental legislative demands and standards. Compulsory regulatory requirements as well as voluntary environmental commitments are encountered. Environmental auditors representing buyer interests have very good knowledge of our processes and relevant environmental legislation, especially legal requirements stemming from environmental product specifications. Conformance with environmental demands is the foundation of Gorenje’s business. Continuous recognition of new

nih rezultatov pa je potrebno nenehno iskanje novih okoljskih rešitev pri razvoju pro­ izvodov (manjša poraba električne energije, porabe vode, hrupa, ...) ter celovito obvladovanje proizvodnje z vidika okoljskih vplivov (nastajanje odpadkov, poraba energentov,..). Z vlaganjem v posodabljanje tehnoloških procesov in ostalimi ukrepi, smo tako v zadnjih petih letih zmanjšali količino nastalih nevarnih odpadkov za 64,3 %, količino deponiranih odpadkov pa zmanjšali za 97,7 %. environmental solutions (lower energy consumption, water consumption, noise...) and comprehensive production control (waste generation, energy consumption...) is impending to improvement of business performance (lower energy consumption, water consumption, noise...). Through investments into modernisation of technological processes and other measures, the quantity of hazardous waste generated has dropped by 64,3 %, while the quantity of waste ending up in landfills has decreased by 97,7 %.


O

koljevarstvene standarde vedno vključujemo že v načrtovanje obratov. Vgrajujemo sodobno opremo, pri načrtovanju in izdelavi katere so upoštevani tudi okoljski standardi. Tekoče surovine skladiščimo v rezervoarjih, zgrajenih v skladu z najnovejšimi tehničnimi zahtevami. Izpolnjujemo vse zahteve okoljevarstvenega dovoljenja. Za tekoče stroške in investicijska vlaganja

Slavko Zupančič, vodja Službe varstva okolja v Krki / Head of Environmental Protection in Krka

E

nvironmental standards are always considered in the planning stages of plants. Only the most up-to-date equipment, integrating enviromental considerations during design and production is installed. All liquid raw materials are stored in reservoirs built in accordance with the latest technical standards. We meet every requirement of our environmental permit. Krka spends EUR 4 to 5 million a year on

V

Trimu v okviru posebne družine gradbenih izdelkov, imenovanih Trimo Eco Solutions, razvijamo do okolja prijazne rešitve, katerih glavni namen je zmanjšati porabo energije v stavbah oziroma povečati izrabo alternativnih virov energije, predvsem sonca. Za svoje dejavnosti smo dobili veliko mednarodnih nagrad za trajnostni razvoj. Naj omenimo samo znak planet positive za izdelke Trimoterm in Qbiss, ki smo ga kot edino slovensko podjetje prejeli v Londonu leta 2008 za zmanjševanje emisij

Danijel Zupančič, pooblaščenec vodstva za okolje v Trimu / Management Representative for the Environment in Trimo

A

t Trimo, we have established a separate category of construction products entitled Trimo Eco Solutions, within which we develop environmentally friendly solutions with a common main objective: to reduce the consumption of energy in buildings and increase the use of alternative sources of energy, particularly the sun. Our activities have been recognised with a number of international awards for sustainable development. One of them is the planet positive symbol for Trimoterm and Qbiss products, which was awarded in London in 2008 for the reduction

v varstvo okolja v Krki namenimo letno od štiri do pet milijonov evrov. V zadnjem petletnem obdobju smo postavili in opremili novo sortirnico odpadkov, nabavili nove zabojnike s stiskalnicami za odpadke, namestili nove sisteme za zmanjševanje izpustov v zrak (absolutne filtre, pralnike zraka, termično oksidacijo), postavili sončno elektrarno ter izvedi številne druge projekte in aktivnosti. running costs and investments in environmental protection. In the last five-year period, we built and furnished a new waste sorting facility, purchased new containers with waste presses, installed new systems for the reduction of emissions into the air (absolute filters, air scrubbers, thermal oxidisers), installed a solar power station and implemented a number of other projects and activities.

ogljikovega dioksida v celotni poslovni verigi ter za razvoj do okolja prijaznih izdelkov in poslovnih sistemov. Naročnikov, zlasti tistih, ki prihajajo iz Velike Britanije, Severne Evrope, v zadnjem času tudi Združenih arabskih emiratov, in zahtevajo izdelke, ki so iz materialov, prijaznih do okolja, in imajo majhen ogljični odtis, je vse več. Ogljična nevtralnost in način delovanja podjetja Trimo v smeri do okolja prijaznih tehnologij in zlasti izdelkov tako pomenita konkurenčno prednost. of carbon dioxide emissions throughout our business chain and for the development of environmentally friendly products and business systems. We are seeing an increasing number of clients, particularly from the UK, Northern Europe and, recently, the United Arab Emirates, who are looking for products manufactured from environmentally friendly materials and with a low carbon footprint. Carbon neutrality and Trimo’s orientation towards environmentally friendly technologies and products are therefore all competitive advantages. 27


CINKARNA CELJE

Število zaposlenih / Number of employees: 1.067 Ključni okoljski dosežki: z nadomeščanjem pitne vode s tehnološko vodo in z uvedbo reciklov smo v desetih letih zmanjšali porabo pitne vode za 87 odstotkov in specifično porabo tehnološke vode za 25 odstotkov z ukrepi za učinkovito rabo energije (izraba presežkov pare in uvajanje energetskega menedžmenta) smo zmanjšali porabo plina za 24 odstotkov z ločenim zbiranjem odpadkov in recikliranjem smo zmanjšali količino odloženih odpadkov za 85 odstotkov Key environmental achievements: in ten years, by replacing drinking water with process water and introducing recycling, the consumption of drinking water has been reduced by 87 percent and specific consumption of process water by 25 percent measures for effective energy use (utilising surplus steam and introducing energy management) have helped reduce our gas consumption by 24 percent with separate waste collection and recycling, we have decreased the quantity of waste disposed by 85 percent Okoljski certifikati / Environmental certificates: Integralno okoljevarstveno dovoljenje - IPPC ISO 14001 - ravnanje z okoljem EMAS za PE Kemija Mozirje Integral environmental protection permit - IPPC ISO 14001 - environmental management EMAS for BU Kemija Mozirje

Novi postopki za čistejše okolje [New Processes for a Cleaner Environment] Razvoj do okolja prijaznih in po meri kupca narejenih izdelkov ter koristna uporaba odpadkov iz proizvodnje. / Development of environmentally friendly and customer-centred products and beneficial use of production waste.

T

ežišče dejavnosti sta proizvodnja in trženje pigmentnega titanovega dioksida, ki je eden izmed najbolj uporabnih anorganskih materialov. Proizvajamo tudi ultrafino obliko, ki z razvojem modernih tehnologij vedno bolj pridobiva pomen. V podjetju smo se v skrbi za zdrave delovne razmere in s ciljem preprečevanja morebitnih negativnih vplivov na okolje odločili za razvoj ultrafinega titanovega dioksida po mokrem postopku. Čeprav se pigmentni in ultrafini titanov dioksid ne razlikujeta po kemijski sestavi, pa imata drugačne fizikalne lastnosti. Lastnosti ultrafine oblike izhajajo iz majhne velikosti delcev in polprevodniške narave. Zaradi teh lastnosti ima material široko uporabno vrednost za vrsto različnih aplikacij (npr. fotoaktivni tlakovci za čiščenje zraka). Vse naše proizvodne aktivnosti so skladne z vsemi okoljskimi zahtevami, vzpostavljen imamo sistem ravnanja z okoljem, s katerim obvladujemo vplive svoje dejavnosti. To se kaže tudi skozi koristno uporabo titanove sadre (gips), ki kot stranski proizvod nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida. Doslej dobro uveljavljena je že njena uporaba v gradbeništvu in kmetijstvu.

28

Direktor podjetja / Director: Tomaž Benčina, udim. in ude. Naslov podjetja / Company address: Kidričeva 26, SI - 3001 Celje, Slovenija

O

ur core activity is the production and marketing of titanium dioxide pigment, which is one of the most widely applicable inorganic materials. We also produce it in ultrafine form, which is growing in importance with the development of modern technologies. In our concern for healthy working conditions and to prevent any negative environmental impact, the company has opted for the development of ultrafine titanium dioxide using a wet production process. While the chemical composition of pigment and ultrafine titanium dioxide is the same, their physical properties differ. The properties of the ultrafine form result from the small size of particles and its semiconductive nature. These properties are why the material has wide uses and a versatile field of application. All production activities conform to all environmental requirements, and there is an environmental management system in place to control the effects of our activity. This is also reflected through the practical use of titanium gypsum (plaster), which is generated as a side product during titanium dioxide production. One of its well established applications so far is in construction and agriculture.


Metalurško-kemična industrija Celje, d.d.

Reference / References: Glavnina poslovnih partnerjev je iz gospodarstev EU. Na področju razvoja se, skladno z zastavljeno strategijo podjetja, nadaljuje intenzivna dejavnost predvsem na področju ultrafinega titanovega dioksida. Stekla je komercialna proizvodnja izdelkov z UV-absorpcijskimi in katalitičnimi lastnostmi. The majority of business partners come from EU economies. In development, intensive ongoing activities are focused primarily on the area of ultrafine titanium dioxide, in accordance with the mappedout company strategy. Commercial production of products with UVabsorptive and catalytic properties has been launched. Fotoaktivni tlakovci za čiščenje zraka / Photoactive Paving Blocks to clean air

29

www.cinkarna.si e-naslov / e-mail: info@cinkarna.si

Telefon / Phone number: + 386 3 42 76 000 Fax / Fax number: + 386 3 42 76 292


SALONIT ANHOVO

Število zaposlenih / Number of employees: 187 Ključni okoljski dosežki: leta 2007 pridobljeno integralno okoljevarstveno dovoljenje IPPC zmanjšanje specifične porabe toplotne energije na vrednost, ki jo predvidevajo BAT (najboljše razpoložljive tehnike) spremljanje kakovosti zunanjega zraka z merilno mrežo Salonita Anhovo kaže upadanje koncentracij delcev v zraku skozi leta nadomeščanje dela naravnih goriv s primerno izbranimi alternativnimi gorivi Key environmental achievements: IPPC integral environmental protection permit acquired in 2007 the specific consumption of thermal energy has been reduced to the value projected by BAT ( best available technique) monitoring the quality of ambient air with the measurement net of Salonit Anhovo indicates falling concentrations of particles in the air during years a part of the natural fuels has been replaced with appropriately selected and verified sources of alternative fuels

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Integralno okoljevarstveno dovoljenje – IPPC ISO 14001 – certifikat za sistem ravnanja z okoljem Integral environmental protection permit– IPPC ISO 14001 – certificate for environment management system

Okoljske usmeritve v proizvodnji cementa [Environmental Directions in Cement Production ] Salonit Anhovo – družba s programom izboljševanja okolja. / Salonit Anhovo – a company with an environmental improvement programme.

S

alonit Anhovo ima 90-letno tradicijo na področju proizvodnje cementov za izdelavo betona, ki je najbolj široko uporabljan material na svetu. Skupina Salonit je največja proizvajalka gradbenih materialov za potrebe gradbeništva v Sloveniji. Zadnji investicijski ciklus v cementarni se je začel leta 2004. Osrednji del Programa stalnih okoljskih izboljšav je bila posodobitev linije za proizvodnjo klinkerja, v katero je bil vgrajen nov izmenjevalnik toplote. V tem sklopu so bili zamenjani tudi elektrofiltri na glavnem izpustu iz peči z modernimi vrečastimi filtri. Zgrajena je bila nova hala za skladiščenje surovin in goriv, mlinica premoga, linija za doziranje gum, novi silosi cementov ter posodobljena mlinica cementa. S tem je bila zagotovljena prilagoditev na najboljše razpoložljive tehnike (BAT). Pomembno so se zmanjšali vplivi na okolje in izboljšala se je energetska učinkovitost. Eden od najpomembnejših aktualnih projektov je izgradnja novega razvojnega centra v okviru projekta IN PRIME, ki bo namenjen nadaljnjemu razvoju na področju gradbenih materialov in tehnologij za okoljsko sprejemljivo in energetsko učinkovito proizvodnjo gradiv.

30

Direktor podjetja / Director: Jože Funda Naslov podjetja / Company address: Anhovo 1, SI - 5210 Deskle, Slovenija

S

alonit Anhovo has a 90-year tradition in the production of cements used in making concrete, which is the world’s most widely used material. The Salonit Group is the largest producer of building materials for the Slovenian construction industry. The last investment cycle at the cement plant started in 2004. The core of the Continuous Environmental Improvement Programme was to modernize the clinker production line, which included fitting a new heat exchanger. In this investment period also the electrostatic precipitators at the main outlet of the kiln were replaced with modern bag filters. The company built a new warehouse for raw material and fuel storage, a coal mill, a waste tyres-dosing line, new cement silos and modernized its cement mills. With these technological improvements the compliance with best available techniques (BAT) was assured. A significant reduction of environmental impacts has been achieved and energy efficiency has been improved. One of the major current projects is setting up a new development centre as part of the IN PRIME project for the purpose of further development in the field of building materials and technologies for environmentally acceptable and energy-efficient production of building materials.


Bodoče usmeritve / Future orientation:

Družba bo svojim poslovnim partnerjem zagotavljala poleg visoke kakovosti izdelkov tudi komercialnotehnično podporo na področju aplikacij. Vse bolj pomembna bo usmeritev v trajnostni razvoj, ki pomeni proizvodnjo, uravnoteženo z zahtevami družbe, ekonomije ter potrebami ljudi po visoki kakovosti življenja. The company will provide its business partners with high product quality as well as sales and technical support in the field of applications. An increasing importance will be attached to sustainable development, which means production in harmony with the company’s and the economy’s requirements and the community’s needs for high quality of life.

31

www.salonit.si e-naslov / e-mail: salonit@salonit.si

Telefon / Phone number: + 386 5 39 21 211 Fax / Fax number: + 386 5 39 21 651


TALUM

Število zaposlenih / Number of employees: 1.034 Ključni okoljski dosežki: znižanje porabe hladilne vode iz 6.3 mio m3 v letu 1995 na 0.3 mio m3 v letu 2010 z uvedbo zaprtega hladilnega sistema recikliranje 80 % odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih procesih z gradnjo največjega polja sončnih elektrarn v Sloveniji s skupno močjo 6 MWp (v Kidričevem) so emisije CO2 zmanjšane za 3.800 ton letno, kar pomeni prihranek 9.000 ton premoga letno Key environmental achievements: reduced cooling water consumption from 6.3 million cubic meters in 1995 to 0.3 million cubic meters in 2010 with the introduction of a closed cooling system recycling 80 percent of waste generated in production processes with the construction of the largest field of solar power plants in Slovenia with a total power of 6 MWp (in Kidričevo), carbon dioxide emissions were reduced by 3.800 tonnes per year, saving nine thousand tonnes of coal per year

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Integralno okoljevarstveno dovoljenje - IPPC ISO 14001 – ravnanje z okoljem Integral environmental protection permit – IPPC ISO 14001 – certificate for environment management system

Popolna skladnost z okoljem [Full Compliance with the Environment] TALUM – proizvajalec primarnega in predelovalec sekundarnega ter odpadnega aluminija. / TALUM – producer of primary aluminium and processor of secondary and scrap aluminium.

A

luminij je kovina z izjemnimi lastnostmi: nizka teža, visoke mehanske lastnosti (trdnost in žilavost), korozijska obstojnost, odlična toplotna prevodnost, prevodnik električnega toka, izjemna preoblikovalnost, možnost neskončnega recikliranja brez spremembe lastnosti in je ključni element v transportni, gradbeni, kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Talum je s svojo primarno proizvodnjo aluminija na drugem mestu v svetu po specifični porabi električne energije, tehnološko pa se vedno bolj usmerja tudi na področje pretaljevanja in predelave sekundarnega in odpadnega aluminija. Uporabljene tehnologije, ki jih v Talumu razvijajo in izdelujejo tudi sami, zagotavljajo popolno skladnost z okoljskimi zahtevami, njihovi izdelki pa so namenjeni predvsem za izdelke široke porabe. Zavedanje o pomembnosti rabe aluminija in s tem povezanim ohranjanjem in varovanjem narave, širijo tudi na druga podjetja znotraj in zunaj industrijske cone TALUM, s čemer vplivajo na okoljsko osveščenost v širšem okolju.

A

luminium is a metal with exceptional characteristics: low weight, high mechanical properties (strength and toughness), corrosion resistance, excellent thermal and electrical conductivity, exceptional workability, endless recyclability without changing properties. It is a key element in transport, construction, cosmetic, pharmaceutical and food industries. Talum’s primary aluminium production is second in the world regarding specific electricity consumption. Technologically the company is increasingly shifting its efforts into the area of re-melting and processing of secondary and scrap aluminium. Developed and produced by Talum, the technologies used ensure full compliance with environmental requirements, while the products are designed primarily for consumer use. We are spreading awareness of the importance of the use of aluminium and the related conservation and protection of nature to other companies inside and outside the TALUM industrial park, influencing the environmental awareness of the wider environment.

32

Predsednik uprave / Chairman president: Marko Drobnič, univ. dipl. kem. Naslov podjetja / Company address: Tovarniška cesta 10, SI - 2325 Kidričevo, Slovenija


Reference / References: Poslovne partnerje predstavljajo predvsem zahodnoevropska avtomobilska podjetja in proizvajalci profilov, proizvajalci embalaĹže za kozmetiko in pijaÄ?e ter proizvajalci hladilne tehnike. Zanje proizvajamo aluminijeve zlitine za nadaljnje pretaljevanje, ulitke za sklope vozil, toplotne izmenjevalce za hladilnike ter embalaĹžne polizdelke. Our business partners are mainly western European automotive and profiles production, manufacturers of packaging for cosmetics and beverages and manufacturers of refrigeration products. For them, we produce aluminium alloys for subsequent re-melting, extrusion ingots for aluminium profiles, heat exchangers for refrigerators and intermediate packaging products.

33

www.talum.si e-naslov / e-mail: guest@talum.si

Telefon / Phone number: + 386 2 79 95 100 Fax / Fax number: + 386 2 79 95 103


VIPAP VIDEM KRŠKO

Ponosni na »okoljsko marjetico« [Proud of Ecolabel] VIPAP VIDEM KRŠKO - proizvajalec recikliranih časopisnih in grafičnih papirjev./ VIPAP VIDEM KRŠKO - manufacturer of recycled newsprint and graphic papers.

Vipap deluje v panogi, ki je močno povezana z okoljem. Kako skrbite za to, da ste do okolja prijazno podjetje? Skrb za okolje je temelj našega delovanja ter osnova dolgoročne trajnostne usmeritve družbe. Ob tem, da smo se usmerili v proizvodnjo izključno recikliranih papirjev, nenehno optimiziramo vse tehnološke procese in s tem razbremenjujemo okolje. Racionalizirali smo porabo surovin, energentov in vode ter zmanjšali količino emisij v okolje, pri čemer tekoče spremljamo in vrednotimo pomembne vplive naše dejavnosti na okolje z vseh okoljskih vidikov.

Miloš Habrnál, predsednik uprave / Chairman president

Vipap je zavezan k nenehnemu razvoju in usmerjenosti v prihodnost. Kako to usklajujete z okoljskimi cilji? VIPAP obratuje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, kar je potrditev in dokaz, da z okoljem ravnamo odgovorno. Hkrati pa je to zaveza, da bomo pri vseh okoljskih vidikih tudi v prihodnje izpolnjevali zahteve tega dovoljenja, zakonodaje in regulative ter ravnanje z okoljem nenehno izboljševali. Spremljamo dosežke in razvoj

34

Predsednik uprave / Chairman president: Miloš Habrnál Naslov podjetja / Company address: Tovarniška 18, SI - 8270 Krško, Slovenija

na tem področju v panogi, najboljše rešitve pa implementiramo v svoje procese. Na kateri dosežek podjetja ste še posebej ponosni? Na to, da smo za večino naših recikliranih grafičnih papirjev pridobili evropski znak za okolje, da uspešno sodelujemo z lokalnimi partnerji na področju čiščenja odpadnih voda ter snovne in energetske predelave odpadkov in da izvajamo akreditirane dejavnosti laboratorija. Kako v Vipapu rešujete težave z vedno višjo ceno električne energije? Je rešitev samooskrba? VIPAP sodi med večje porabnike električne energije. Z lastno proizvodnjo pokrijemo 25 odstotkov potreb, preostalo nabavimo na trgu. V sklepni fazi so študije za posodobitev energetike (investicija v plinsko kogeneracijo z visokim izkoristkom), vendar kljub temu ostajamo pri uporabi biomase in ostalih trdnih ter tekočih goriv, da ohranimo fleksibilnost v primeru nenadnih in večjih sprememb cen energentov.


Racionalizirali smo porabo surovin, energentov in vode ter zmanjšali količino emisij v okolje.

Vipap operates in an industry that is closely connected with the environment. How do you ensure that the company stays environmentally friendly? Caring for the environment is the basis of our activities and is fundamental for a long-term sustainable society. In addition to focussing solely on the production of recycled papers, we are constantly working on optimising every technological process in order to reduce our environmental effects. We have already rationalised the consumption of raw materials, energy-generating products and water, and also reduced the amount of emissions into the environment. We are also constantly monitoring and evaluating the significant effects of our activities on the environment from all aspects of environmental protection. Vipap is dedicated to constant development and orientation towards the future. How do you balance this with environmental objectives? VIPAP operates in accordance with its environmental permit, which is the proof and confirmation of our responsible attitude towards the environment. At the same time,

we also see it as a commitment to continue meeting permit requirements, as well as legislation and regulations, and further improve our environmental management system. We are keeping track of achievements and developments in the industry and implementing the best solutions in our processes. Which of the company’s achievements are you particularly proud of? We are particularly proud of the fact that most of our recycled graphic papers have been awarded the European environmental label, of our successful collaboration with local partners in the fields of waste water treatment, material and energy recovery, as well as our accredited laboratory. How does Vipap solve the problem of escalating electricity prices? Is self-sufficiency the answer? VIPAP is a large consumer of electricity. With our own production, we manage to cover some 25 % of our requirements, while the remaining part is purchased from the market. We are finishing studies concerning the modernisation of our power department (investment in a high-efficiency

We have already rationalised the consumption of raw materials, energygenerating products and water, and also reduced the amount of emissions into the environment. gas cogeneration plant), but nevertheless, we will continue using biomass and other solid as well as liquid fuels in order to maintain flexibility in case of sudden and major fuel price changes.

Reference / References: VIPAP kot osnovno surovino v pretežni meri uporablja reciklirana vlakna, ki jih pridobi s predelavo starega papirja po postopku razčrniljenja. Na treh papirnih strojih letno proizvede do 140.000 ton standardnih in izboljšanih časopisnih papirjev ter do 70.000 ton grafičnih papirjev. The basic raw material used by VIPAP is predominantly recycled fibre which is obtained from recovered paper in deinking process. They have three paper machines which produce up to 140.000 t of standard and improved newsprint, and up to 70.000 t of graphic papers a year.

35

www.vipap.si e-naslov / e-mail: vipap@vipap.si

Telefon / Phone number: + 386 7 48 11 100 Fax / Fax number: + 386 7 49 22 077


ABANKA VIPA

Sodobne, do okolja prijazne rešitve [Modern Environmentally-Friendly Solutions] Abanka je ponudnica kakovostnih bančnih storitev v Sloveniji in spodbuja razvoj sodobnih e-poti, ki pripomorejo k odgovornemu ravnanju do okolja./ Abanka offers quality banking services in Slovenia, promoting the development of modern e-channels and contributing to environmentally responsible behaviour.

foto: Jernej Prelac

Kako v Abanki prispevate k učinkovitosti pri poslovanju podjetij? V Abanki vseskozi sledimo potrebam svojih strank, storitve nenehno nadgrajujemo in intenzivno razvijamo e-poti. Posebno pozornost posvečamo rešitvam, ki povečujejo učinkovitost pri poslovanju podjetij, dvigujejo njihovo konkurenčnost na trgu, predvsem segmenta srednje velikih in malih podjetij.

Vanja Jeraj Markoja, izvršna direktorica Področja poslovanja s pravnimi osebami /Executive Director of the Corporate Banking Divison

Ali nam lahko kaj več poveste o vaši elektronski banki za podjetja? Podjetjem priporočamo uporabo elektronske banke Abacom zaradi njene varnosti in širokega nabora funkcionalnosti. Nadgradili smo jo z vidika komunikacijskih poti, varnosti, sistemske infrastrukture, povezovanja v druge bančne sisteme, integracije s sistemom za distribucijo e-računov in sistemom za arhiviranje in še bi lahko naštevali. V najnovejši različici Abacoma tako že omogočamo posredovanje direktnih obremenitev SEPA in množičnih plačil SEPA. Katere prednosti vidite v izmenjavi

e-računov prek enotnega sistema E-račun, ki je bil vzpostavljen junija 2011? Kaj pridobi izdajatelj s storitvijo E-račun? Podjetja lahko z izmenjavo e-računov in optimizacijo internih procesov (avtorizacija, likvidacija, hranjenje …) prihranijo do 80 odstotkov stroškov, ki jih imajo sicer s papirnimi računi. Podjetje, izdajatelj e-računov tako lahko na primer s to storitvijo izboljša procese priprave (brez tiskanja in kuvertiranja) in pošiljanja e-računov (hitrost in cena), dobi povratno informacijo o dostavi e-računa, kakor tudi avtomatizira usklajevanje prejetih plačil z izdanimi računi (reference na računih). Za podjetja z manj izdanimi računi na mesec smo omogočili v Abacomu tudi ročni vnos e-računa, kar pomeni, da za vključitev v sistem izmenjave e-računov podjetju ni treba razvijati lastnih aplikacij. Kaj je po vašem naslednji korak e-računov? Sistem je odprt za nove standarde, nadgradnjo za čezmejno izmenjavo e-računov, izmenjavo drugih, spremljajočih dokumentov, kot so e-naročilnice in e-dobavnice.

36

Predsednik uprave / Chairman president: mag. Jože Lenič Naslov podjetja / Company address: Slovenska cesta 58, SI - 1517 Ljubljana, Slovenija


foto: arhiv Abanke

Poslovalnica Abanke v Krškem / Abanka Business Unit in Krško

By exchanging e-invoices and optimising internal processes, businesses can save up to 80% compared to the cost of paper invoices. How does Abanka contribute to making businesses operate more efficiently? Abanka constantly monitors the needs of its clients, upgrades its services and intensively develops e-channels. Special attention is placed on solutions designed to maximise company operating efficiency, provide a better competitive edge on the market, particularly in the SME segment. Can you tell us more about your electronic banking services for businesses? We encourage businesses to use the Abacom electronic bank because it is secure, and because of its broad functionality. We have upgraded it in terms of communication channels, security, system infrastructure, connectivity with other banking systems, integration with the e-invoice distribution system, the archiving system and much more. The latest version of Abacom supports the forwarding of SEPA direct debits and SEPA mass payments. What advantages do you see in the exchange of e-invoices through the E-invoice uni-

fied system that was established in 2011? What does the issuer gain with the E-invoice service? By exchanging e-invoices and optimising internal processes (authorisation, liquidation, storage, etc.), businesses can save up to 80% compared to the cost of paper invoices. Using this service, a company that issues e-invoices can, for example, optimise the processes of preparation (not including printing and enveloping) and sending of e-invoices (speed and price), receive feedback about e-invoice delivery and even automate the verification of received payments against issued invoices (invoice reference numbers). Abacom offers manual entry of e-invoices, which means that a company does not need to develop its own application in order to participate in the e-invoice exchange system. What, in your opinion, is the next step for e-invoices? Abacom offers manual entry of e-invoices, which means that a company does not need to develop its own application in order to participate in the e-invoice exchange system.

Podjetja lahko z izmenjavo e-računov in optimizacijo internih procesov prihranijo do 80 odstotkov stroškov, ki jih imajo sicer s papirnimi računi.

Reference / References: S poslovalnicami po vsej Sloveniji, ve­­­­­ dno dostopnim elektronskim bančništvom, svetovanjem in osebnim pristopom ponuja Abanka celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva, bančno-zavarovalnih storitev do investicijskega bančništva. Ponudbo dopolnjuje s storitvami svojih odvisnih družb na področju leasinga, faktoringa in upravljanja investicijskih skladov. Through our network of branches throughout Slovenia, our continuously accessible e-banking, our advice and our personal approach, Abanka offers comprehensive financial services, ranging from traditional banking and banking-insurance services to investment banking. The range of banking services is supplemented in the areas of leasing, factoring and investment fund management.

37

www.abanka.si e-naslov / e-mail: info@abanka.si

Telefon / Phone number: + 386 1 47 18 100 Fax / Fax number: + 386 1 43 25 165


GORENJE SUROVINA

Odpadki nič več na odlagališča [No More Waste to Landfills]

Gorenje Surovina, d. o. o. – Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov. / Gorenje Surovina, d. o. o. – Secondary Raw Material Extraction from Residues and Waste. V svetu je aktualna miselnost, da so odpadki lahko tudi surovina. Drži to tudi za vaše podjetje? Ena izmed temeljnih vrednot, ki smo se ji zavezali v politiki podjetja, je racionalizacija porabe surovin in energije, izboljševanje učinkov sortiranja in predelave ter s tem večje zadovoljstvo naših odjemalcev. Hkrati zmanjšujemo potencialno obremenjevanje odlagališč s predelavo preostankov odpadkov po sortiranju v trdno gorivo. Ukvarjate se z odpadki drugih, kako pa skrbite za svoje odpadke? Imamo vzpostavljen nadzor nad lastnimi odpadki, ki nastajajo pri dejavnosti. Določili smo cilje zmanjševanja količin lastnih odpad-

so odpadne vode in ravnanje z njimi, skladiščenje odpadkov in s tem povezane emisije, prevoz odpadkov in možnosti onesnaženja okolja pri tem in ravnanje s preostankom odpadkov, ki nastanejo po sortiranju. V skladu s standardom ISO 14001 smo določili okvirne in izvedbene okoljske cilje ter programe, s katerimi smo zelo izboljšati svoje delovanje, saj smo zmanjšali količine lastnih odpadkov, porabo energentov in emisije v okolje. Nenehno izboljšujete učinkovitost sistema ravnanja z okoljem. Kateri so tisti najnovejši procesi, ki vas delajo konkurenčne? Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki se je certificiralo v skladu z Uredbo EU št. 333/2011 o merilih za določitev, kdaj določene vrste od-

Odpadno železo in jeklo z našo pomočjo postaneta pomemben vir surovine. kov, vzpostavili kazalnike nadzora in redno preverjamo učinkovitost sistema. V podjetju se trudimo, da vse odpadke snovno in energetsko predelamo, saj je eden izmed ciljev podjetja tudi »nič odpadkov na odlagališča«.

Slavko Dvoršak, ekolog / ecologist

Kaj ste v zadnjih letih izboljšali pri poslovanju, da ste zdaj do okolja bolj prijazno podjetje? Pomembnejši okoljski vidiki naše dejavnosti

padnih kovin prenehajo biti odpadek. Nadgradili smo sistem zagotavljanja kakovosti, s katerim dokazujemo izpolnjevanje meril za vhodne odpadke, postopke predelave in izhodne materiale. S tem dosežemo, da odpadki izgubijo status odpadka in se nato uporabijo v nadaljnem procesu predelave, kot vir surovin.

38

Direktor podjetja / Director: Jure Fišer, univ. dipl. oec. Naslov podjetja / Company address: Ulica Vita Kraigherja 5, SI - 2000 Maribor, Slovenija


C E LO V I TO O B V L A D O VA N J E O D PA D KO V COMPREHENSIVE WASTE MANAGEMENT

The belief that waste can also be used as a raw material is currently very popular around the world. Is this also true of your company? Some of the basic values that the company is committed to in its policies include the rationalisation of the consumption of raw materials and energy, improvement to sorting and processing consequently achieving

a more environmentally friendly company today? The more significant environmental aspects of our activities include industrial waste water, and it's managment, waste storage and emissions connected with storage, waste transport and risks of environmental pollution during transport, as well as the

With our help, waste iron and steel become important sources of raw materials. greater client satisfaction greater satisfaction. At the same time, we are also reducing potential landfill overload by processing post-sorting waste remains into solid fuel. You deal with outside waste; but how do you take care of your own waste? The company has established a control system for waste produced in our activities. We have set goals for reducing waste volumes and introduced control indicators; the efficiency of the system is monitored regularly. We strive for material or energy recovery of all waste, since one of the objectives of the company is “no more waste to landfills”. What improvements in business have you made in recent years to ensure that you are

management of waste refuse left over from the sorting process. In accordance with the demands of the ISO 14001 standard, we determined indicative and executive environmental goals and environmental programmes that contributed significantly to the improvement of our activities: we were able to reduce the amount of waste we produce, as well as the consumption of energy-generating products and the amount of emissions into the environment. You are constantly working to improve the efficiency of the environmental management system. What are the most advanced processes that ensure you remain competitive? We were the first Slovenian company obtaining a certificate in accordance with Regulation EU No. 333/2011 establishing criteria

determining when certain types scrap matal cease to be waste. We upgraded our quality assurance system, by which we monitor our input, processing procedures and waste output materials. Through this end-of-waste status is achieved, materials are used in further processing as a resource.

Reference / References: V Gorenju Surovini ravnamo z odpadki kot z dragoceno sekundarno surovino in uredimo, da se koristni kovinski in nekovinski materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo, ostanek pa pripravimo za energetsko izrabo. Naše dejavnosti, ki jih skrbno razvijamo in nadgrajujemo že šest desetletij, zajemajo ves spekter ravnanja z odpadki. Gorenje Surovina treats waste as a valuable secondary raw material and provides the recovery of useful metallic and non-metallic material for use in production, while its residue is treated for energy exploitation. Our activities, which have been carefully developed and enhanced over six decades, cover the complete range of waste management.

39

www.surovina.si e-naslov / e-mail: surovina@surovina.com

Telefon / Phone number: + 386 2 70 72 110 / 080 80 79 Fax / Fax number: + 386 2 23 72 304


HELIOS

Število zaposlenih / Number of employees: 860 Ključni okoljski dosežki: v 14 letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je podjetje obnovilo 78 vodnjakov po Sloveniji in nagradilo 28 idejnih zasnov za vodne učne poti Key environmental achievements: in the fourteen years of the Helios Fund for the preservation of clean water sources has revived 78 water wells in Slovenia and rewarded 28 Water educational trail project assignments

Sklad za ohranjanje čistih voda [Fund for the Preservation of Clean Water Sources] V Heliosu s Skladom za ohranjanje čistih slovenskih voda skrbimo za ohranitev in izboljšanje kakovosti vode./ Helios’s Fund for the Preservation of Clean Water Sources is our contribution to preserving and ensuring better water quality.

V

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Okoljevarstveno dovoljenje ISO 14001 – ravnanje z okoljem POR – Program odgovornega ravnanja Environmental permit ISO 14001 – certificate for environment management system RC – responsible care

sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor smo v Heliosu pred 14 leti ustanovili Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Ta je s svojo vsebino brez dvoma eden izmed vzornih primerov uspešnega sodelovanja med gospodarstvom, ministrstvom in lokalnimi skupnostmi – ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu. Namen projekta je povečati ozaveščenost za ohranitev vodnih virov in spodbujati ukrepe, ki prispevajo k trajnejšim oblikam razvoja in k celovitemu upravljanju voda. Od začetka delovanja do danes smo obnovili prek 70 vodnjakov po Sloveniji. Z dodatnimi sredstvi smo pred leti področje delovanja sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda razširili tudi na vključitev osnovnih in srednjih šol v pripravo projektnih nalog na temo vodne učne poti. Z vodnimi učnimi potmi postanejo obnovljeni vodnjaki primerno umeščeni v širše bivalno okolje. Tako je delovanje sklada dobilo novo vrednost in večjo razsežnost. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda financiramo iz deleža prodaje do okolja prijaznih premazov Helios Bori, Helios Tessarol in Helios Ideal.

40

Direktor podjetja / Director: mag. Marko Vresk Naslov podjetja / Company address: Količevo 65, SI - 1230 Domžale, Slovenija

W

e established the Helios Fund for the Preservation of Clean Water Sources in cooperation with the Ministry for the environment and spatial planning 14 years ago. This became a perfect example of successful cooperation between an economic organization, Ministry and local communities – not only in Slovenia, but also in Europe and globally. The main purpose of the project is raising awareness that water sources need to be preserved stimulating necessary measures contributing to sustainable development and sound water source management. From the beginning of the project more than 70 water wells across Slovenia have been revived. A few years ago additional financial resources were alloted to the Fund to include primary and secondary schools in project assignments on water educational trails. These educational trails give the revived wells a proper place in the broader social environment. This gave the Fund a new value and a broader dimension. The Helios Fund for the Preservation of Clean Water Sources is financed from the sales of our environment friendly lines of coatings: Helios Bori, Helios Tessarol and Helios Ideal.


Reference / References: Vodnjaki, za obnovo katerih smo poskrbeli v zadnjih letih, so v občinah Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik in Muta, Tišina, Borovnica, Cankova, Zreče, Podlehnik, Črnomelj … Vseh občin, ki so v 14 letih sodelovale pri projektu, je bilo 67. In recent years we have revived water wells in the municipalities of Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik and Muta, Tišina, Borovnica, Cankova, Zreče, Podlehnik, Črnomelj ... The total number of participating municipalities in Slovenia is 67.

41

www.helios.si e-naslov / e-mail: info@helios.si

Telefon / Phone number: +386 1 72 24 000 Fax / Fax number: +386 1 72 24 310


TET - TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE

Število zaposlenih / Number of employees: 204 Ključni okoljski dosežki: izgradnja naprave za razžveplanje dimnih plinov, več kot 95 % učinkovitost čiščenja emisij žveplovega dioksida (letne emisije SO2 zmanjšanje iz 30.000 ton na 1.500 ton) primarni ukrepi-recirkulacija hladnih dimnih plinov, zmanjševanje emisij NOx rekonstrukcija elektrofiltra, zmanjšanje emisij trdnih delcev Key environmental achievements: construction of a flue-gas desulfurization facility, with an efficienly exceeding 95 per cent of the sulphur dioxide emissions (reducing annual SO2 emissions from 30.000 tons to 1.500 tons) primary measures – recirculation of cold flue gases, reduction of NOx emissions reconstruction of an electrostatic precipitator, reduction of particulate emissions

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Celovito okoljevarstveno dovoljenje - IPPC ISO 14001 – ravnanje z okoljem ISO 9001 – vodenje kakovosti Integrated Pollution Prevention and Control permit - IPPC ISO 14001 – certificate for environment management system ISO 9001 – quality management

Prva elektrarna z okoljskim dovoljenjem [The first Thermal Power Plant with an Environmental Permit] Termoelektrarna Trbovlje – trajna in zanesljiva proizvodnja električne energije. / Termoelektrarna Trbovlje – durable and reliable electrical power generation.

T

ermoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Obsega premogovno enoto moči 125 MW in dva plinska bloka 2x34 MW, ki služita predvsem sistemski regulaciji moči v EES. Na letnem nivoju proizvede okrog 6 % porabljene električne energije v RS. Skozi desetletja delovanja bloka moči 125 MW, ki za proizvodnjo uporablja tudi primarni domači energent rjavi premog, se je proizvodnja električne energije izkazala kot zanesljiva, družbeno in okoljsko sprejemljiva tradicionalna dejavnost regije. V vseh letih delovanja so bile izvedene številne tehnološke in okoljske izboljšave in posodobitve. V letu 2005 je bila zaključena ekološka sanacija bloka s prigradnjo sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov, v letu 2009 pa je TET pridobila celovito okoljevarstveno dovoljenje. V zavedanju pomembnosti energetike v sklopu zasavskega gospodarstva tudi naše razvojne projekte, kot so obnova premogovnega bloka, izgradnja plinsko parne elektrarne in HE na srednji Savi, načrtujemo z odgovornim odnosom do okolja in družbe.

42

Direktor / Director: Franc Blaznek, univ. dipl. ekon. Naslov podjetja / Company address: Ob železnici 27, SI - 1420 Trbovlje, Slovenija

T

ermoelektrarna Trbovlje is the largest power plant in the Zasavje region. It consists of a 125 MW coal unit and two gas units 2x34 MW – the main function of which systemic regulation of power in the electricity system. The plant provides around 6 per cent of electricity consumed in Slovenia. The 125 MW Block, that uses domestic Lignite as its primary energy source, has proved itself as a reliable socially and environmentally acceptable economic activity of the region in the decades of its operation. In 2005, an environmental adaptation of the Plant was completed with the addition of a state-of-the-art gas purification facility, and in 2009, Termoelektrarna Trbovlje was granted an integral environmental permit. Aware of the importance of energy production to the economy of the region our development projects, such as the renovation of the coal plant, construction of a Combined cycle gas turbine plant and hydro plant on the lower Sava river are planned with a responsible attitude towards the environment and society.


Reference / References:

TE Trbovlje je odvisna družba v skupini HSE, ki je obenem tudi edini kupec celotne proizvedene električne energije. Poleg prodaje osnovnega produkta, TET nudi tudi skladiščne kapacitete naftnih derivatov za potrebe blagovnih republiških rezerv, saj ima dobro cestno in železniško povezavo. TE Trbovlje is a subsidiary of the HSE group, that buys all of its produced electricity. Besides electricity production, Termoelektrarna Trbovlje also provides oil storage facilities for the national reserves, mainly due to its excellent road and railroad connections.

43

www.tet.si e-naslov / e-mail: info@tet.si

Telefon / Phone number: + 386 3 56 51 200 Fax /Fax number: + 386 3 56 51 232


ISKRA AVTOELEKTRIKA

Število zaposlenih / Number of employees: 2.525 Ključni okoljski dosežki: zmanjšanje porabe vode za 86 odstotkov v obdobju 2000 – 2010 85-odstotni delež recikliranih odpadkov zmanjšanje količine komunalnih odpadkov za 84 odstotkov v obdobju 2003–2010 odprava uporabe kloriranih topil za čiščenje eliminacija težkih kovin iz materia­ lov in sestavnih delov; emisije v zrak in vodo ter emisije hrupa so nadzorovane in daleč pod mejnimi vrednostmi Key environmental achievements: an 86-percent reduction in water consumption over the 2000-2010 period an 85-percent share of recycled waste an 84-percent reduction in the amount of municipal waste over the 2003-2010 elimination of the use of chlorinated solvents for cleaning elimination of heavy metals from materials and components emissions to air and water and noise emissions are controlled and are far below the limit values Okoljski certifikati / Environmental certificates: Čista proizvodnja ISO 14001 – ravnanje z okoljem Nagrada za okolju prijazno podjetje 2005 Clean production ISO 14001 -environment management Award for environmentally friendly company 2005

Inovativnost za boljši izkoristek [Innovation for Better Efficiency] Iskra Avtoelektrika – proizvajalka zaganjalnikov, alternatorjev, in mehatronskih sistemov / Iskra Avtoelektrika – manufacturer of starter motors, generators and mechatronic systems.

D

olgoročno rast in uspešnost skupine ustvarjamo z inovativnostjo, trajnostnim razvojem in uravnoteženostjo zadovoljstva vseh deležnikov. S proaktivnim, preventivnim in sistematičnim pristopom – z vpeljavo inovativnih tehnik na področju optimiziranja procesov, uvedbo novih tehnologij BAT, z oblikovanjem čistejših izdelkov – Eco designom izboljšujemo procesno učinkovitost, povečujemo izkoristek izrabe naravnih virov, zmanjšujemo količino odpadkov in emisij pri izvoru in ustvarjamo čisto in zdravo delovno okolje ter večamo ugled in konkurenčne prednosti podjetja. Svojo proizvodno dejavnost usmerjamo v zelene tehnologije, kamor spadajo zmanjševanje porabe fosilnih goriv, zmanjševanje toplogrednih izpustov in racionalnejša raba energetskih virov. Razvijamo, proizvajamo in tržimo izdelke s področja trajnostnega transporta in izkoriščanja obnovljivih virov energije. Svojo prihodnost vidimo na hitro rastočem trgu električnih in hibridnih vozil ter plovil, visoko zmogljivih električnih pogonskih sistemov, električnih generatorjev ter mehatronskih sistemov za obvladovanje izpuhov in onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini in trdimi delci.

L

ong-term growth and performance of the group is provided through innovation, sustainable development and balanced satisfaction of all stakeholders. Through a proactive, preventive and systematic approach – by introducing innovative techniques in the field of process optimisation, implementing new BAT technologies and designing cleaner products (i.e. Eco design) –process performance is being improved, natural resources efficiency increased, waste and emissions reduced at their source, while a cleaner and healthier work environment, improved reputation and competitive advantages are being achieved. Our production activities are being oriented towards green technologies, which include the reduction of fossil fuel use, reduction of greenhouse emissions and a more rational use of energy sources. Market products are being developed and manufactured in the field of sustainable transport and utilisation of renewable energy sources. Our future is in the rapidly growing market of electric and hybrid vehicles and vessels, high capacity electric drive systems, electric generators and mechatronic systems for managing exhaust gases and environmental pollution with greenhouse gases and particulate matter.

44

Predsednik uprave / Chairman president: Edvin Sever Naslov podjetja / Company address: Polje 15, SI - 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija


Reference / References: Naši kupci so največji globalni proizvajalci kmetijske in gradbene mehanizacije, delovnih strojev in transportnih sredstev, vključno z avtomobilsko industrijo. Prodajamo po vsem svetu, naši najpomembnejši trgi pa so trgi zahodne Evrope in ZDA, vse pomembnejši postajajo tudi države BRIK. Our customers are the biggest global manufacturers of agricultural and construction mechanisation, machinery and transport vehicles, including the automobile industry. Our products are sold all over the world, our most important markets being the Western European and US markets, while the BRIC countries are also gaining importance.

45

www.iskra-ae.com e-naslov / e-mail: info@iskra-ae.com

Telefon / Phone number: + 386 5 33 93 000 Fax / Fax number: + 386 5 33 93 801


KEMIS

Število zaposlenih / Number of employees: 29 Ključni okoljski dosežki: v obdobju delovanja Kemisa smo okolje v Sloveniji razbremenili, ker smo: prevzeli nad 2.900 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev predelali nad 3.500 ton odpadnih topil v energetsko izkoriščanje usmerili nad 28.000 ton odpadnih gum v predelavo usmerili nad 50.000 ton nevarnih odpadkov v predelavo ali odstranitev usmerili nad 200.000 ton odpadkov Key environmental achievements: collection of more than 2.900 tons of household hazardous waste processing of more than 3.500 tons of waste solvents energy-efficient processing of over 28.000 tons of waste tyres processing of over 50.000 tons of hazardous waste for further processing processing of over 200.000 tons of waste for further recovery and disposal

Okoljski certifikati / Environmental certificates: ISO 14001 – ravnanje z okoljem ISO 9001 – vodenje kakovosti OHSAS 18001- varnost in zdravje pri delu ISO 14001 – certificate for environment management system ISO 9001 – quality management OHSAS 18001- occupational health & safety

Odpadek ni problem [Waste is Not a Problem] Zbiranje, skladiščenje in predelava nevarnih odpadkov je področje, kjer imamo več kot 25-letne izkušnje. / Waste collection, storage and processing of hazardous waste has been our business for 25 years.

S

mo družba, ki zmanjšuje vpliv odpadkov iz proizvodnje, storitev in gospodinjstev na okolje. S predelavo in odstranjevanjem industrijskih odpadkov se ukvarjamo od leta 1986, ko smo kot prvo podjetje v Sloveniji izpolnjevali pogoje za zbiranje in predelavo tako imenovanih posebnih odpadkov. Poleg tega se ukvarjamo še z industrijskim čiščenjem rezervoarjev, oljnih lovilcev ter prevozom nevarnih odpadkov. Odpadke pa tudi pripravljamo za nadaljnjo predelavo in obravnavo. V skladu z našimi vrednotami (varnost, znanje, učinkovitost, odzivnost, zglednost in odgovornost) smo kot prvo podjetje na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji zgradili lasten skladiščno-predelovalno poslovni obrat. Investicija v višini sedmih milijonov evrov je bila uresničena v letu dni po večletnem zahtevnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt državnega pomena. Naš cilj je ponuditi našim kupcem strokovne, celovite, vsestransko varne in stroškovno sprejemljive storitve v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, kjer ima Kemis hčerinska podjetja.

46

Direktor podjetja / Director: Emil Nanut Naslov podjetja / Company address: Pot na Tojnice 42, SI - 1360 Vrhnika, Slovenija

O

ur company reduces the impact of industrial, service and household waste on the environment. We have been recovering and disposing of industrial waste since 1986, when we became the first company in Slovenia to meet the requirements to collect and process so called “special waste”. In addition, we are dealing with the industrial cleaning of tanks and oil traps and also with transport of hazardous waste. We also prepare waste for further processing. In keeping with our values (safety, knowledge, efficiency, promptness, exemplarity and responsibility) we became the first Slovenian hazardous waste management company to build our own storage-treatment plant. This 7 million euros investment was realized in one year and is a project of vital national interest. Our aim is to provide our customers with professional, wholesome, universally safe and cost effective services in Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina and Serbia, where Kemis has its subsidiaries.


Reference / References: Naši glavni poslovni partnerji so podjetja s področij farmacije (Krka, Lek …), kemije (Helios, Melamin …) in gumarstva (Goodyear Dunlop Sava Tires, Savatech …). Sodelujemo tudi s podjetji z drugih področij (Gorenje, Revoz …) ter komunalnimi podjetji. Skupaj imamo samo v Sloveniji nad 800 poslovnih partnerjev. Our main business partners are companies from the pharmaceutical industry (Krka, Lek, ...), the chemical industry (Helios, Melamin, ...) and the rubber industry (Goodyear Dunlop Sava Tires, Savatech, ...). We also cooperate with companies from other branches (Gorenje, Revoz, ...) and waste management companies. We have over 800 business clients in Slovenia only.

47

www.kemis.si e-naslov / e-mail: info@kemis.si

Telefon / Phone number: + 386 1 72 95 030 Fax / Fax number: + 386 1 72 95 040


MITOL

Ekologija ni le modni trend [Ecology is Not Just a Fashionable Trend] MITOL, Sežana – vodilni slovenski proizvajalec lepil in disperzij. / MITOL, Sežana – the leading Slovenian manufacturer of adhesives and dispersions. Kako v Mitolu gledate na razmerje med ekologijo in ekonomijo? Ekonomija in trajnostni razvoj gresta z roko v roki. Če bomo izdelovali le do okolja prijazne izdelke, brez upoštevanja ekonomskih zakonitosti, je uspeh vprašljiv, prav tako pa so dolgoročno zgrešeni vsi škodljivi izdelki. Izdelovati moramo do okolja prijazne izdelke, ki so cenovno ugodni. Tako razmišljamo v Mitolu, a nikoli zaradi marketinškega učinka ali želje po hvaljenju pred drugimi. Da je ta pot pravilna, spoznavamo zdaj, ko se podjetja, ki se niso prilagajala trendom, srečujejo s težavami. Kritični ste do skrivanja za privlačno masko ekologije in trajnostnega razvoja. Ponašanje s parcialnimi ekološkimi ukrepi, tako imenovani greenwashing, je problematično in zavajajoče. Številna podjetja želijo s sklicevanjem na ekološkost prodati sporne izdelke in z neresnicami prepričati nepoznavalce in dobronamerne naivne žrtve. Tudi v zmedi oznak in nazivov mnoga podjetja izkoristijo priložnost in tako na račun okoljevarstva ustvarjajo dobičke. Sistem pa to dopušča. Kako bi se torej država morala lotiti spodbujanja trajnostnega razvoja? Edino razumljivo bi bilo, da najprej vlagamo v razvoj, nato pa sofinanciramo množično

Marjan Mateta, direktor / Managing Director

uporabo. Vložki v obnovljive vire so namreč smiselni šele, ko je tehnologija zrela in cenovno konkurenčna. V nasprotnem primeru trošimo preveč sredstev, za katera prispevajo tudi gospodinjstva, ki že varčujejo. V Mitolu ste precej ukrepov izvedli na svojo pobudo. Ne želim se hvaliti s posegi, saj je vsak poseg nujen za uresničevanje načel Best Available Techniques (BAT). Odločitve za fotovoltaično elektrarno, zamenjavo razsvetljave, pridobitev certifikata Motor Challenge Programme in 21,9 odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida na tono proizvoda, smo sprejeli na podlagi ekonomskih izračunov. Ekologija ni le modna muha. Je tudi svetovno vprašanje. Kakšne so po vašem globalne rešitve? Naloga politikov je, da se uskladijo in določijo ukrepe ter sankcije za nespoštovanje sprejetega. Pri ekologiji gre za načelo veznih posod, zato je spremembe nujno izvajati po celem svetu. Ker smo Evropo nepripravljeni odprli za poceni, a z vidika trajnostnega razvoja sporne izdelke, je rešitev bodisi v razširitvi naprednih tehnologij po svetu bodisi v omejitvi prometa okoljsko oporečnih izdelkov.

Gledano celostno, je prihodnost le v trajnostnem razvoju in družbeno odgovornem ravnanju. Izredno pomembno je ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja, spremembi ravnanja posameznikov ter zamenjava marketinga s strokovnimi primerjavami dobrin, ki bi upoštevale vse elemente trajnostnega razvoja.

48

Direktor podjetja / Director: Marjan Mateta Naslov podjetja / Company address: Partizanska cesta 78, SI - 6210 Sežana, Slovenija


How does MITOL view the relationship between ecology and economy? Economy and sustainable development should go hand in hand. If we produce only environmentally friendly products without considering the laws of economics, our success will be highly questionable, but at the same time all non-environmental friendly products are a total waste in the long run. Therefore we have to produce environmentally friendly products at reasonable prices. This has been the mindset of MITOL – not due to the marketing effect or to try to show off to others. The correctness of this decision is being confirmed as we speak, as many companies that were not keeping up with the trends are finding themselves in difficulties. You are quite critical about hiding behind the masks of ecology and sustainable development.

Overemphasising partial ecological measures, so called “greenwashing”, that is more or less self-sufficient, is problematic and misleading. Many companies are trying to sell their questionable products by calling them “ecological” and trying to convince laymen and well-intentioned victims with lies and misleading advertising. Many companies are exploiting the cacophony of labels and names and are making profits from ecology, because the system allows this profiteering. So how should the government approach the promotion of sustainable development? The only reasonable course of action would be to first invest in development and then finance mass application. Renewable energy investments are only reasonable with well developed and cost effective technology. If this is not the case we are spending too many resources that have to be taken from the pockets of households that are already

Sustainable development and social responsibility are the only comprehensive solutions for the future. The most important things will be raising awareness about sustainable development, changing the conduct of individuals and replacing marketing with objective comparison of goods that will take all elements of sustainable developments into account.

economizing. At MITOL you have adopted many measures on your own initiative. I do not want to boast about our measures, since they were all necessary to accomplish the principles of Best Available Techniques (BAT). The installation of a photovoltaic plant, replacement of the lighting system, acquisition of the Motor Challenge Programme certificate and a 21,9 per cent reduction in CO2 emissions per ton of product were all adopted on the grounds of economic calculations. Ecology is not just a fashionable trend. It is also a global problem. What do you consider to be global solutions? Politicians have to agree upon the necessary measures and sanctions for their disregard. Ecology is a global process; therefore the changes have to be introduced globally. We opened Europe to cheap, but from the view of sustainable development, questionable products, so we have only two options – to distribute advanced technologies all over the world or to restrict the trade of environmentally questionable products.

49

www.mitol.si e-naslov / e-mail: mitol@mitol.si

Telefon / Phone number: + 386 5 73 12 300 Fax / Fax number: + 386 5 73 12 390


TRIMO

Število zaposlenih / Number of employees: 1.124 Ključni okoljski dosežki: razvoj izdelkov s stopnjo reciklabilnosti do 99 odstotkov gradnja prve ogljično nevtralne zgradbe na svetu nagrada za mednarodno okoljsko partnerstvo izdelava LCA-analize Key environmental achievements: development of up to 99 per cent recyclable products construction of the first CO2 neutral building in the world International Environmental Partnership Award Life-cycle analysis

Okoljski certifikati / Environmental certificates: ISO 14001 – ravnanje z okoljem / certificate for environment management system OHSAS 18001 varnost in zdravje pri delu / occupational health & safety Planet Positive UN Global Compact Cradle to cradle TIGR FMA LPCB LCA

Trajnostni razvoj v jedru delovanja [Sustainable Development in Focus] V Trimu verjamejo, da sta trajnostni razvoj in inovativnost gibalo napredka in pot do uspeha. / Sustainable development and innovativeness – the motor of progress and a path to success.

K

upcem že 50 let zagotavlja originalne in celovite rešitve na področju jeklenih zgradb, jeklenih konstrukcij, modularnih enot in zvočnoizolativnih sistemov. Trajnostni razvoj je eden izmed temeljev organizacijske kulture in poslanstva. Trimo se kot družbeno odgovorno podjetje prednostno odloča za izdelke, proizvodne programe in tehnologije, prijazne do okolja in ljudi, zmanjšuje izpuste, skrbno ravna z odpadki ter učinkovito uporablja naravne vire. V zadnjem obdobju so v podjetju razvili družino do okolja prijaznih izdelkov Trimo EcoSolutions, inovativni modularni fasadni sistem Qbiss One, ki ga je mogoče 99-odstotno reciklirati in ima zelo nizek ogljični odtis, ter tankoplastno, visoko izolacijsko fasado Qbiss Air, ki prinaša velike prihranke energije in se ponaša z visoko učinkovitostjo pri zmanjševanju emisij. Trimo je eno prvih podjetij, ki je pridobilo znak Planet Positive za izdelke Trimoterm in Qbiss in je v okviru te iniciative sodeloval pri gradnji prve CO2 nevtralne zgradbe na svetu v Angliji. Trimo je tudi član društva ZN za trajnostni razvoj, sodeluje v pobudi Od zibke do zibke, je član kompetenčnega centra TIGR ter ima na sedežu podjetja delujočo solarno elektrarno iz lastnega izdelka Trimo EcoSolar PV.

F

or the last 50 years, Trimo has been providing its customers with innovative and integral solutions in steel buildings, steel constructions, modular units and soundproofing systems. Sustainable development represents one of the foundations of organizational culture and mission. As a socially responsible company, Trimo preferentially chooses environmentally and people-friendly products, production programmes and technologies, reduces emissions, diligently manages all waste and efficiently uses the natural resources. Trimo has developed a family of environmentally-friendly products Trimo EcoSolutions, an innovative modular facade system Qbiss One, that is 99 per cent recyclable and has a very low CO2 footprint, and a thin-layer, highly insulated facade Qbiss Air, that brings huge energy savings and provides high efficiency with low emissions. Trimo was one of the first companies to acquire the Planet Positive mark for its Trimoterm and Qbiss products – within this initiative Trimo participated in the construction of the world’s first carbon neutral building, based in England. Trimo is also a member of the United Nations Global Compact, participates in the Cradle-to-Cradle initiative, is an active member of the competence centre TIGR and has a working solar power plant on the roof of the company headquarters, using Trimo EcoSolar PV panels.

50

Namestnik glavne direktorice za tehnično področje / Deputy General Manager for the Technical Sector: mag. Danijel Zupančič Naslov podjetja / Company address: Prijateljeva c. 12, SI - 8210 Trebnje, Slovenija


Reference / References: Trimovi visokotehnološki izdelki so vgrajeni v prestižnih objektih, kot so McLarnov Tehnološki center (Velika Britanija), Porschejevi centri (Nizozemska, Belgija), letališče Heathrow (Velika Britanija), proizvodni obrat Mercedesa (Madžarska), Lufthansa (Nemčija), Airbus (Nemčija), BMW (Nemčija), na nogometnemu stadionu PGE Arena Gdansk (Poljska) in drugih. Trimo’s high tech products were used in prestigious buildings, such as the McLaren Technology Centre (UK), Porsche centres (NL, BE), Heathrow Airport (UK), Mercedes Production Plant (HU), Lufthansa (DE), Airbus (DE), BMW (DE), PGE Arena Gdansk football stadium (PL) and others.

51

www.trimo.si, www.qbiss.eu e-naslov / e-mail: trimo@trimo.si

Telefon / Phone number: + 386 7 34 60 211 Fax / Fax number: + 386 7 34 60 107


PAPIRNICA VEVČE

Število zaposlenih / Number of employees: 260 Ključni okoljski dosežki: iz okolja si za našo dejavnost sposodimo dve tretjini vode manj kot pred osmimi leti za proizvodnjo tone papirja porabimo le 6.9 kubičnega metra vode, kar je vrhunski dosežek v evropskem merilu z izgradnjo biološke čistilne naprave vračamo v Ljubljanico čistejšo vodo, kot je Ljubljanica sama z ločevanjem odpadkov pri izvoru nastanka smo količino odpadkov zmanjšali za 94 odstotkov Key environmental achievements: in the last 8 years we have reduced water extraction from the environment to one third of the previous level we produce a ton of paper with only 6.9 cubic metres of water, which is an exceptional achievement in Europe with our biological effluent treatment plant we are releasing water into the Ljubljanica river that is cleaner than the water in the river itself by separating waste at the place of occurrence we have reduced the waste mass by 94 % Okoljski certifikati / Environmental certificates: Integralno okoljevarstveno dovoljenje / Integral environmental permit – IPPC ISO 14001 – ravnanje z okoljem / certificate for environment management system FSC PEFC ISO 9001

Tudi ekološko v evropskem vrhu [Among Leading Companies Also Ecologically] Iz obnovljivih surovin v sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih procesih proizvajamo do narave prijazne izdelke. / We produce environmentally friendly products from renewable raw materials in modern automated and eco-oriented processes.

V

Papirnici Vevče smo ponosni na 170-letno tradicijo delovanja. Od leta 1990 smo v lasti avstrijskega podjetja Brigl & Bergmeister in smo del skupine Roxcel. Skupaj z matičnim podjetjem Brigl & Bergmeister smo eden vodilnih proizvajalcev etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo v Evropi. Vsaka tretja etiketa na vračljivi embalaži je narejena na papirju iz naše skupine. Usmerjeni smo v skrb za čisto okolje ter stalen razvoj izdelkov, procesov in tehnologije. Letno izdelamo 90 tisoč ton papirja in ga več kot 95 % izvozimo širom po svetu. Naši etiketni papirji in papirji za gibko embalažo so namenjeni uporabi v prehrambni industriji in industriji pijač, tudi v kozmetični in farmacevtski industriji. Proizvodni program dopolnjujemo še z dvostransko premazanimi grafičnimi papirji. Ponudbo visoko kakovostnih papirjev neprestano prilagajamo zahtevam kupcev.

I

n Papirnica Vevče we take pride in our 170 year tradition. Since 1990 we have been a subsidiary to the Austrian company Brigl & Bergmeister and are a part of the Roxcel group. Together with our parent company Brigl & Bergmeister we are one of the leading European producers of label papers and flexible packaging papers. One third of all paper labels in returnable packaging are printed on paper from our group. Our main focus is on environmental protection and continued development of products, processes and technologies. Annually we produce 90,000 tons of paper and by more than 95% are exported worldwide. Our label papers and flexible packaging papers are designed for the food and beverage industry, cosmetic and pharmaceutical industry. We supplement our manufacturing programme with two-side coated graphic papers. We are constantly adapting our line of high quality papers to meet the demands of our customers.

52

Direktor podjetja / Director: Marko Jagodič, Martin Ruopp Naslov podjetja / Company address: Papirniška pot 25, SI - 1261 Ljubljana Dobrunje, Slovenija


Reference / References: Izdelke razvijamo skupaj z med­ narodnimi partnerji na osnovi njihovih potreb. Tako se lahko pohvalimo, da naš papir uporabljajo veliki mednarodni prehrambni koncerni Unilever, Masterfoods, Procter & Gamble, Nestlé. We are developing our products in cooperation with our international partners to meet all of their needs. We are proud to say that our paper is used by the large multinational food companies Unilever, Masterfoods, Procter & Gamble, Nestlé. Biološka vodočistila naprava / Biological Wastewater Treatment Plant

53

www.papir-vevce.si e-naslov / e-mail: info@papir-vevce.si

Telefon / Phone number: +386 1 58 77 200 Fax / Fax number: +386 1 52 85 450


ERICo

Število zaposlenih / Number of employees: 55 Ključni okoljski dosežki: programi ekološke sanacije Šaleške in Zgornje Mežiške doline ter Zasavja monitoring vod na čistilnih napravah (64) meritve emisij v zrak na nepremičnih virih (58) in deponijah (11) monitoring podzemnih voda na odlagališčih nenevarnih odpadkov (industrija 7, komunale 8) občinski programi varstva okolja (8) Key environmental achievements: environmental improvement programmes for Šaleška and Zgornje Mežiška Valley and Zasavje region monitoring of water on waste water treatment plants (64) measurements of emission in the air (58 ) and landfills (11) monitoring of under ground water on non-hazardous waste landfills (industry 7, public enterprises 8) municipality environmental protection programmes (8)

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Certifikat kakovosti: SIST ISO 9001/2008 Akreditacijska listina po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 Akreditacijska listina po standardu SIST EN ISO/IEC 17020:2004 Certificate of quality: SIST ISO 9001/2008 Laboratory accreditation SIST EN ISO/IEC 17025 Laboratory accreditation SIST EN ISO/IEC 17020:2004

Celovit okoljski servis za podjetja [Comprehensive Environmental Management Services] Strokoven, interdisciplinaren in trajnostno naravnan pristop k reševanju okoljskih vprašanj. / Professional, Interdisciplinary and Sustainable approach to solving environmental problems.

ERICo

je okoljevarstveno storitveno podjetje, ki več kot 20 let rešuje okoljska in razvojna vprašanja ter zagotavlja rešitve na lokalnih, regionalnih in državnih ravneh. Smo del skupine Gorenje in poslujemo po mednarodnih standardih kakovosti. Interdisciplinarni kader opravlja storitve za energetiko, premogovništvo, rudarstvo, industrijo, državne institucije ter lokalne skupnosti. Podjetjem ponujamo celovit okoljski servis, od monitoringov, poročil o vplivih na okolje, poročil o stanju okolja, programov varstva okolja in okoljskih sanacijskih programov do ocen odpadkov in načrtov gospodarjenja z njimi, študij ran-

in biološke analize vode, tal, odpadkov, aerosolov, plinov, živil, flore, favne, zdravil). Uvajamo sisteme kakovosti in razvijamo laboratorijske informacijske sisteme, analitske postopke ter izvajamo kompleksne laboratorijske študije. Opremljeni in usposobljeni smo za vse vrste obratovalnih in okoljskih monitoringov za potrebe gospodarstva. Za gradbenike analiziramo zemeljske izkope in svetujemo pri pripravi umetnih zemljin – od odvzema vzorca do končne vgradnje materialov. IPPC-zavezancem pomagamo do ustreznih dovoljenj in zagotavljamo podatke za redno poročanje. Za številna

Podjetjem ponujamo celovit okoljski servis, od monitoringov, poročil o vplivih na okolje, poročil o stanju okolja, programov varstva okolja in okoljskih sanacijskih programov, do ocen odpadkov in načrtov gospodarjenja z njimi, študij ranljivosti okolja, javnomnenjskih raziskav ter revizij okoljskih poročil. ljivosti okolja, javnomnenjskih raziskav ter revizij okoljskih poročil. Vodimo katastre onesnaževanja in onesnaževalcev, svetujemo pri okoljskih vprašanjih podjetij, ustanov in skupnosti ter v njihovem imenu komuniciramo z javnostmi. Pripravljamo strokovna mnenja za pridobitev ustreznih dovoljenj. Registrirali smo širok nabor laboratorijskih storitev (fizikalne, kemijske

54

Direktor podjetja / Director: mag. Marko Mavec Naslov podjetja / Company address: Koroška 58, SI - 3320 Velenje, Slovenija

komunalna in druga podjetja spremljamo obratovanje čistilnih naprav in svetujemo, kako izboljšati njihovo delovanje. Pripravljamo okoljske sestavine za občinske prostorske načrte. Z nosilci kmetijske dejavnosti sodelujemo od osnovnih analiz tal do gnojilnih načrtov in svetovanja za izboljšanje donosov ter priprave vlog za pridobivanje subvencij.


ERICo

is an environmental protection service providing company that has been successfully engaged in environment and development issues and providing environmental solutions at local, national and regional levels for over 20 years. It is a company within the Gorenje Group and it’s managed according to international certificates of quality. An interdisciplinary group of highly educated employees provide services and products to the energy, coal mining and mining sector, industry, governments and municipalities. We offer our clients com-

obtain proper permits. We have registered a wide specter of laboratory services (physical, chemical and biological analyses of water, soil, waste, aerosols, gases, food, flora, fauna, medical). We also introduce certificates of quality, develop analytic procedures and implementation of complex laboratory studies. We are equipped and qualified for all types of operational and environmental monitoring to cater the needs of economic operators. Analysis of terrestrial excavations and advising our contractors in the preparation of artificial soils – from sample collection to fi-

We offer our clients comprehensive environmental management services, from various monitoring, reports on environmental impacts, state of the environment reports, environmental protection reports and remediation programmes to waste assessments and waste management plans, environmental vulnerability studies, public opinion analyses and revisions of environmental reports. prehensive environmental services, varying from monitoring, reports on environmental impacts, state of the environment reports, environmental protection reports and remediation programmes to waste assessments and waste management plans, environmental vulnerability studies, public opinion analyses and revisions of environmental reports. We conduct cadastral registers of pollution and pollutants, consult on environmental issues facing enterprises, institutions and municipalities and we communicate with the public in their name. We prepare expert opinions to

nal material installation. We help companies obliged to obtain an integral environmental permit and provide data for regular reporting. We help a number of public utilities and other companies to monitor the operation of treatment plants and advise on their effective functioning. The environmental components of municipal spatial plans are also prepared by us. We cooperate with the agricultural activities from the preparation of fertilizing plans for farms and advising on improving yields and preparation of applications for subsidies.

Reference / References: Idejne zasnove 7. bloka TE Tuzla, okoljska dokumentacija TEŠ 6, okoljska zakonodaja in strategije s področja odpadkov (Makedonija, Srbija, Črna gora), ocene odpadkov in načrti ravnanja z njimi, okoljski monitoringi (umestitev, izgradnja in delovanje HE na Savi, komunale, industrija), pridobivanje okoljskih dovoljenj in soglasij. Conceptual plans for Unit 7 Tuzla TPP, environmental documentation for Unit 6 Šoštanj TPP, environmental legislation and waste strategies (Macedonia, Serbia, Montenegro), Waste assessments and waste management plans, environmental monitoring (placement, construction and operation of HPP on river Sava, Public utilities, Industry), acquisition of environmental permits and consensuses.

55

www.erico.si e-naslov / e-mail: erico@erico.si

Telefon / Phone number: + 386 3 89 81 930 Fax / Fax number: + 386 3 89 81 942


INEA

Virtualna elektrarna varuje okolje [Virtual Power Plant Protecting the Environment] Virtualne elektrarne prispevajo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. / Virtual power plants are contributing to lowering CO2 emissions. Koliko časa se INEA ukvarja z rešitvami na področju zmanjševanja porabe energije in varovanja okolja? V industrijski panogi, tako v Sloveniji kot v širši regiji, smo tradicionalno poznani po zanesljivih in cenovno dostopnih rešitvah na področju spremljanja in zmanjševanja porabe energije. Naši inženirji so prve sisteme postavljali še v času, ko je trg zahteval rešitve zgolj zaradi zniževanja stroškov in se ni nihče oziral na varovanje okolja. Kakšna pričakovanja ima danes trg? Kupci zahtevajo, da je ponujena rešitev prilagodljiva njihovim potrebam in se povezuje z obstoječo infrastrukturo, ki je pri kupcu že postavljena. Zagotavljati mora informacije o stanju energetike v sedanjem času, da se lahko odgovorni v podjetju v primeru nenadnih odstopanj takoj odzovejo in tako znižujejo ne-

Kje je vaša prednost? Z uporabo sistema ECP nam je uspelo zadovoljiti potrebe dveh segmentov udeležencev na trgu: industrije, ki porabi veliko električne in druge energije, in sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Industrija z uporabo sistema ECP znižuje svoje stroške energije, hkrati pa se uporabnikom s priklopom sistema ECP prek interneta v centralni nadzorni sistem ponudi priložnost pridobitve dodatnega finančnega vira, ki ga vsak uporabnik ECP prejme v primeru, ko zmanjša porabo elektrike za omejen kratek čas na podlagi prejete zahteve iz centralnega nadzornega sistema. Sistemski operater, ki takšne zahteve posreduje v nadzorni sistem, s prilagajanjem industrijskih odjemalcev privarčuje, saj je kumulativno zmanjšanje porabe elektrike lahko protiutež postavljanju novih elektrarn, ki bi proizvajale potrebno dodatno električno

Industrija z uporabo sistema ECP znižuje svoje stroške energije.

Peter Kosin, direktor / Director

potrebne stroške. Naš sistem Energy Control Pack (ECP) hkrati omogoča tudi avtomatizirano upravljanje porabe in proizvodnje elektirčne in toplotne energije v podjetju.

56

Direktor podjetja / Director: Peter Kosin Naslov podjetja / Company address: Stegne 11, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija

energijo. Bazen industrijskih kupcev z nameščenimi sistemi ECP pomeni nastanek tako imenovane virtualne elektrarne.


How long has INEA been developing solutions in the fields of energy management and protection of the environment? In the industrial sector in Slovenia and in our broader region we are traditionally known for our reliable and affordable solutions in the fields of energy manage-

Energy Control Pack (ECP) system allows simultaneous automated management of consumption and production of electrical and heat energy in the company. What are your advantages? With the ECP we have managed to meet

With the ECP, the industry is lowering its own energy costs. ment and lowering energy consumption. Our engineers have already been setting up systems in times, when the market was looking for solutions to lower operational costs and nobody was concerned with environment protection. What are the market requirements nowadays? Customers expect our solutions to be adaptable to their needs and compatible with their existing infrastructure. We have to provide real time information about the energy system, so employees responsible, can immediately react to potential fluctuations and prevent unnecessary costs. Our

as the cumulative lowering of energy consumption can successfully counteract building new power plants needed to provide additional electricity. A large enough pool of industrial energy buyers with the ECP system in essence presents a so called virtual power plant.

Reference / References:

the requirements of two important segments in the market: the industrial sector that is using large quantities of electrical and other energy, and the system operator of the remote energy grid. With the ECP, the industry is lowering its own energy costs, while at the same time the users of ECP, who are connected to the central control system via the internet, can get additional financial incentives that are given to ECP users that manage to lower their short term electricity consumption when required by the central control system. The systems operator, who relays such demands to the control system, saves money by managing industrial energy consumers,

INEA vsako leto nameni precejšen del finančnih sredstev za razvoj tehnologij na področju energetike. Tudi v prihodnje bomo trgu ponudili nove produkte, ki bodo zanimivi z vidika varčevanja energije in zniževanja stroškov in tudi z vidika varovanja okolja. Each year INEA dedicates considerable funds to develop energy technologies. We will continue to provide new products that will be interesting in energy management and lowering of the costs as well as in the scope of environment protection.

57

www.inea.si e-naslov / e-mail: info@inea.si

Telefon / Phone number: + 386 1 51 38 100 Fax / Fax number: + 386 1 51 38 170


GOODYEAR DUNLOP SAVA TIRES

Število zaposlenih / Number of employees: 1.411 Ključni okoljski dosežki: podjetje že od novembra 2007 odpadke oddaja za energent. Količina komunalnih odpadkov je bila od leta 2006 zmanjšana za 74 odstotkov z nadomestitvijo pretočnih odprtih sistemov hlajenja z zaprtimi sistemi in z vračanjem kondenzata je podjetje porabo rečne vode od leta 1999 do danes zmanjšalo za 58 odstotkov družba zasleduje cilj »nič topil v proizvodnji«. Namestitev grelcev na stroje in zamenjava barv z barvami na vodni osnovi so pripomogli k zmanjšanju uporabe topil na manj kot 15 kg na mesec Key environmental achievements: since November 2007 company is using waste as an energy-generating product. The company has reduced the volume of its waste since 2006 by 74 per cent with the substitution of open water cooling systems with closed cooling systems and reusing the condensate we have managed to reduce the consumption of river water from 1999 to 2012 by 58 per cent the company set itself the goal of not using any solvents in its production. Equipping the tyre machines with heaters and introduction of water-based colours has substantially reduced the usage of solvents in the production to less than 15 kilograms of solvents each month Okoljski certifikati / Environmental certificates: Certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem / certificate for the environmental management system

Pozor(!)ni za okolje [Raising Awareness Among Students on Waste Management] S partnerstvom Pozor(!)ni za okolje do ozaveščenosti dijakov na področju ravnanja z odpadki. / »Pozor(!)ni za okolje« initiative for raising awareness among students on waste managment.

K

ampanja Pozor(!)ni za okolje se je na pobudo Goodyear Dunlop Sava Tires pričela v letu 2010. Projekt je združil 13 partnerskih organizacij s skupnim ciljem spodbujati dijake k pravilnemu ravnanju z odpadki, uspešen začetek pa je podjetje navdušil za nadaljevanje kampanje – tokrat skoraj sedem tisoč dijakov gorenjskih srednjih šol v skrbi za pravilno ločeno zbiranje odpadkov. Sama kampanja se je izkazala kot uspešno orodje ozaveščanja dijakov o pomembnosti preudarnega ravnanja z odpadki, pri čemer se je kot koristen vir znanja in motivacije izkazala dobra praksa podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires. Doslednost ločevanja odpadkov v sodelujočih srednjih šolah ocenjuje EKOmisija, v kateri so predstavniki komunal, Dinosa, šol, Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Najboljša šola bo, tako kot lani, nagrajena. V letošnjem šolskem letu dijake o pomembnosti pravilnega ločevanja odpadkov ozaveščajo tudi dijaki EKOfrendi, ki sovrstnike dodatno spodbujajo k aktivnemu sodelovanju v projektu.

58

Direktor podjetja / Director: Thierry Villard Naslov podjetja / Company address: Škofjeloška 6, SI - 4000 Kranj, Slovenija

T

he “Pozor(!)ni za okolje” campaign star­ ted in 2010 through the initiative of the Goodyear Dunlop Sava Tires company. The project was joined by 13 partnership organizations with a common goal to promote proper waste management among highschool students. The big response encouraged the company to continue the campaign, expanding it to almost 7,000 students from high schools in the Gorenjska region, who joined in an effort to promote proper waste separation. The campaign turned out to be a successful tool for raising awareness of the importance of prudent waste management. The good practices of the Goodyear Dunlop Sava Tires company turned out to be instrumental as a learning and motivational tool for the campaign. The consistency of the participating high schools is monitored by EKOmisija (ecomission), comprised of representatives of municipal companies, Dinos, schools, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj and the Goodyear Dunlop Sava Tires company. This year the winning high school shall be rewarded, just like last year. In this school year the students are additionally reminded of the importance of proper waste handling by “EKOfrendi” (ECO-friends), who are encouraging fellow students to take an active role in the


Reference / References: Skrb za okolje in za zmanjševanje vplivov na okolje sta enakopravno vključeni v poslovno strategijo podjetja in v celoten cikel izdelkov, od razvoja pnevmatik do njihove odstranitve, s svojo politiko ravnanja z okoljem pa je družba presegla zahteve slovenske zakonodaje, saj si prizadeva za višje standarde, ki jih postavlja sama korporacija Goodyear. Care for the environment and reducing environmental impacts are integral parts of our corporate strategy in all our production processes, from the development of the tyres to their recycling. The company is exceeding the requirements of Slovene legislation as it is following higher standards, set by the Goodyear corporation.

59

www.sava-tires.si e-naslov / e-mail: public_relations@goodyear.com

Telefon / Phone number: + 386 4 20 77 000 Fax / Fax number: + 386 4 20 77 500


ETI ELEKTROELEMENT

Število zaposlenih / Number of employees: 1.250 Ključni okoljski dosežki: Podjetje veliko investira v razvoj in inovacijsko dejavnost ter je eno izmed prvih slovenskih podjetij, ki je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001 in certifikat za ravnanje z okoljem ISO 14001. Ves čas kakovost izdelkov in poslovanja usmerja k zadovoljstvu kupcev in s tem povezani poslovni odličnosti. Key environmental achievements: The company invests a lot in the development and innovative activity, and is one of the first Slovenian companies which have obtained ISO 9001 quality certificate and certificate for environmental management ISO 14001. The quality of product and business are focused on customer satisfaction and related business excellence at all times.

Zaščita naprav obnovljivih virov energije

[Protection for Renewable Energy Devices]

ETI Green Protect – nova blagovna znamka linije za zaščito fotovoltaičnih (PV) sistemov. / ETI Green Protect – a new line of protective devices for photovoltaic (PV) systems.

G

reen Protect je odgovor ETI na potrebo po celostni zaščiti aplikacij na področju fotovoltaike in drugih obnovljivih virov energije, za katero je Gospodarska zbornica Slovenije podjetju lani podelila zlato priznanje za inovacijo. Fotovoltaika prav gotovo je in bo eden izmed najbolj priljubljenih in tehnično najlažje izvedljivih sistemov za pridobivanje električne energije iz alternativnih virov energije. Vendar pa v sodobnih PV-inštalacijah obstaja precej velika nevarnost nepravilnega delovanja posameznih sklopov. Tako je lahko že

strele, predvsem pri starejših PV-inštalacijah, pa tudi nevarnost pojavljanja enosmernega (DC) obloka, ki ga skoraj ni mogoče pogasiti, dokler na module sije sonce. Zaščita za obnovljive vire energije je vsekakor novost na svetovnem trgu in ETI je bil eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki se je odzval na specifične potrebe trga obnovljivih virov energije ter ponudil celovit sistem zaščitnih aparatov za področje DC-napetosti, torej pretokovno in kratkostično zaščito, prenapetostno zaščito, spekter razdelilnih omar in preostalega znanja za PV-inštalacije, ki vključujejo

ETI je bil eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki se je odzval na specifične potrebe trga obnovljivih virov energije

Okoljski certifikati / Environmental certificates: ISO 14001 – ravnanje z okoljem / certificate for the environmental management system

samo to, da na sončne panele selektivno pada senca bližnjih objektov, vzrok za uničenje cele ali dela PV-elektrarne. Še hujše so lahko posledice delnega kratkega stika v inštalaciji ali v sistemih, ki so priključeni na energetsko AC-omrežje, oziroma »preboja« elektronike v konverterju DC/AC. Obstajajo še druge nevarnosti, kot so direktni ali indirektni udar

60

Predsednik uprave / Chairman president: mag. Tomaž Berginc Naslov podjetja / Company address: Obrezija 5, SI - 1411 Izlake, Slovenija

tudi AC-stran konverterja. Strokovnjaki ETI so tudi zelo dejavni na področju standardizacije in sodelujejo v zelo ozki skupini konkurenčnih proizvajalcev (Siemens, Siba ...), ki je v letu 2010 začela pripravljati popolnoma nov standard IEC 60269-6 za varovalke za pretokovno in kratkostično zaščito v fotovoltaiki.


G

reen Protect is ETI’s response to the requirements for comprehensive protection of applications and devices in photovoltaic and other renewable energy source applications, for which the company received a golden award for innovation from the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia last year. Photovoltaic systems are and will be one of the most popular and technically least demanding technologies for the generation of electricity from alternative energy sources. But modern photovoltaic installations are quite susceptible to malfunctions of individual elements. Even shadows from nearby ob-

discharges, and particularly in older photovoltaic systems, and occurrence of a direct current arc that is almost impossible to extinguish as long as the panels are in direct sunlight. Overcurrent and overvoltage protection for renewable energy sources is a global novelty and ETI was one of the first companies in the world to address the specific needs of the renewable energy market by providing a complete range of protective devices for DC systems - overcurrent and short circuit protection, overvoltage surge protection, a wide range of distribution boards and other installation equipment for photovoltaic sys-

ETI was one of the first companies in the world to address the specific needs of the renewable energy market jects, that partly cover the panels, can result in the destruction of some panels or even the whole photovoltaic plant. Even more dangerous are partial short circuits in installations or systems, that are connected to the AC system, or overcurrent in the electronics of the DC/AC inverter. Other potential dangers include direct or indirect lightning

tems, that include the AC side of a converter. ETI’s experts are also very active in the field of standardization and are active participants in a very select group of major industry companies (Siemens, Siba, ...), that in 2010 started developing a completely new standard IEC 60269-6 for fuses for overcurrent and short circuit protection in photo-

Reference / References: ETI se je razvil v vodilnega svetovnega proizvajalca rešitev za stanovanjske in poslovne električne inštalacije, inštalacije v industriji, distribucijo električne energije za nizko in srednjo napetost ter močnostno elektroniko in polprevodnike, poleg tega pa proizvaja tudi izdelke tehnične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. ETI has become a leading global provider of solutions for residential and commercial electrical installations, industrial installations, power distribution for low and medium voltage, power electronics and semiconductors. They also produce technical ceramics, tools, machines, plastic products and technical rubber products.

61

www.etigroup.eu e-naslov / e-mail: eti@eti.si

Telefon / Phone number: + 386 3 56 57 570 Fax / Fax number: + 386 3 56 74 077


SAVAPROJEKT

Svetovalni inženiring – Zelena inženirska inovativnost [Consulting Engineering - Innovative Green Engineering ] Urbanizem, tehnično projektiranje in strokovni nadzor s celovitimi okoljskimi rešitvami. / Spatial planning, technical design and professional supervision with integral environmental solutions. Pravočasno in strokovno svetovanje v procesu načrtovanja prostora in gradnje objektov je ključno tudi za optimalne okoljske rešitve. Kako jih dosegate? Pri izdelavi tehničnih projektov so nujne optimalne okoljske rešitve, kar pogojuje interdisciplinarni pristop, praviloma že od idejne zasnove. Pri prostorskem načrtovanju je cilj ohranjanje narave in oživitev degradiranega

njegovi orientaciji, pri čemer urbanisti usklajujemo zakonodajo z omejitvami v prostoru in željami investitorjev. Za optimalne rešitve izvajamo strokovne študije, od energetskega pregleda, termovizije in študije izvedljivosti. Sledijo arhitektura z obliko objekta, hierarhijo prostorov in predvidenimi materiali stavbnega ovoja in, ne nazadnje, strojne in elektroinstalacije – srce stavbe.

Z združevanjem gradbeno-tehničnih in okoljskoinženirskih znanj in strokovnega nadzora lažje najdemo prijaznejše rešitve. okolja, kar dosežemo s sonaravnimi metodami (ekoremediacije). Pri izdelavi tehnične projektne dokumentacije je nujno vključevanje sonaravnih metod, ki temeljijo na varčevanju z energijo in energetski optimizaciji, uporabi konvencionalnih in obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna energija, lesna biomasa …) in racionalni rabi energije.

Peter Žigante, direktor / Director

Kateri so ključni elementi pri projektiranju energetsko učinkovitih objektov? Gradnja nizkoenergijskih objektov ali energetske sanacije zahtevajo dosleden in natančen pristop pri projektiranju in nadzoru. Začne se že pri umeščanju objekta v prostor,

62

Direktor podjetja / Director: Peter Žigante, univ. dipl. biol. Naslov podjetja / Company address: Cesta krških žrtev 59, SI - 8270 Krško, Slovenija

Okoljski inženiring vse premalo uvajamo v prakso, v Savaprojektu pa se pri projektiranju že leta držite smernic trajnostnega razvoja. Metode in sistemi za varstvo okolja in narave so pri nas res premalo implementirani. Zlasti ekosistemske tehnologije, kamor sodi tudi ekoremediacija, ki so družbeno bolj sprejemljive in cenovno dostopne, že nekaj let v največji možni meri vključujemo v načrtovanje prostora in objektov. Z združevanjem gradbeno-tehničnih in okoljsko-inženirskih znanj in strokovnega nadzora nad izvedbo laže najdemo prijaznejše rešitve pri večini projektov.


By combining construction-technical and environmentalengineering knowledge and professional supervision during implementation, it is easier to find friendlier solutions in most projects. Timely professional consultancy is key also to spatial planning and construction, so as to provide optimal environmental solutions. How is this achieved? Optimal environmental solutions are necessary in technical project preparation, requiring as a rule, an interdisciplinary approach from the concept of an idea onwards. The objective of spatial planning is nature preservation and recovery of degraded areas, which is attained through sustainable methods (eco remediation). Sustainable methods based on energy conservation and optimisation, application of conventional and renewable energy sources (solar, geothermal, wood biomass...) and rational energy usage must be included during project documentation preparation. What are the key elements of energy efficient building design? Low-energy construction or increasing efficiency of existing construction requires a consistent and precise approach during design and supervision. The process begins with the spatial placing of a construction, its orientation, including investor desires, which must be coordinated with existing spatial

and regulatory limitations. Optimal solutions are sought through professional studies encompassing energy audits, thermal imaging and feasibility studies. This is followed by adding architectural requirements, construction shape, and spatial hierarchy, envisioned building envelope material and last but not least mechanical and electrical installations – the heart of the building. Environmental engineering is not implemented enough, in Savaprojekt you have been following sustainable development guidelines for years. Environmental and natural protection methods and systems are not implemented enough in Slovenia. During the last several years, ecosystem technologies, including eco-remediation, which are socially more acceptable and accessible with regard to cost have been included in our spatial and construction designs to a great degree. By combining constructional-technical and environmental-engineering knowledge and professional supervision during implementation, it is easier to find friendlier solutions in most projects.

Reference / References: Z uvajanjem sonaravnih rešitev ter s spoštovanjem narave pri načrtovanju in projektiranju osnovnih in srednjih šol, športnih dvoran, poslovnih središč, industrijskih objektov, bencinskih servisov in energetskih sanacij starejših stavb zagotavljamo sprejemljivejše ali okoljsko vzdržnejše posege v naravno in življenjsko okolje. By implementing sustainable solutions, respecting nature during planning and design of primary and secondary schools, sport halls, business centres, industrial halls, petrol stations and increasing energy efficiency in older buildings, more acceptable or environmentally sustainable interventions into the natural and human environment may be achieved.

63

www.savaprojekt.si e-naslov / e-mail: savaprojekt@savaprojekt.si

Telefon / Phone number: + 386 7 49 14 200 Fax / Fax number: + 386 7 49 14 231


JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNIK

Število zaposlenih / Number of employees: 15 Poslovna politika: CČN je izrazito ekološko usmerjeno podjetje in poslovna politika je naravnana predvsem v povečanje zadovoljstva kupcev, v stalno izboljševanje kakovosti izvedenih storitev, učinkovitosti dela ter krepitev varovanja okolja in splošne družbene odgovornosti zaposlenih. Družba sledi smernicam ohranjanja uspešne poslovne strategije ter odlične izkaznice podjetja, ki je in bo v ponos občanom, lastnikom, zaposlenim in širšemu okolju Business Policy: the CWWTP is an extremely environmentally oriented company, with its business policy oriented towards increasing customer satisfaction, constant improvement of services provided, work efficiency and strengthening environmental protection and general employee corporate responsibility. The company strives to preserve a successful business strategy and excellent company record, of which municipal inhabitants, owners, employees and the general environment can be proud of

Okoljski certifikati / Environmental certificates: Certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem / certificate for the environmental management system

Za boljšo kakovost življenja [For a Better Quality of Life] CČN že 30 let skrbi za ohranitev okolja s kakovostnim čiščenjem odpadne vode. / CWWTP – has been caring for the environment for over 30 years, offering high quality wastewater treatment of sewage effluent.

C

ČN je lani praznovala 30-letnico obratovanja in je bila med prvimi čistilnimi napravami v Sloveniji, kar kaže na odgovoren odnos naših predhodnikov do okolja. Podjetje izvaja obvezno gospodarsko javno službo čiščenja odpadnih vod za občane in čiščenje industrijskih odpadnih vod ter biološko razgradljivih odpadkov. Proces vključuje mehansko čiščenje, sekundarno biološko čiščenje in anaerobno digestijo z izkoriščanjem bioplina ter proizvodnjo električne energije, ki predstavlja kar 72 odstotkov. Podjetje trenutno zagotavlja zakonsko ustrezno kakovost iztoka v vodotok. Sedanja konfiguracija aerobnega biološkega procesa pa ne omogoča ustreznega čiščenja nutrientov, dušika in fosforja, zato so občine lastnice infrastrukture že začele nadgradnjo sistema za terciarno čiščenje in bo predvidoma predmet sofinanciranja s kohezijskimi in državnimi sredstvi. Projekt nadgradnje infrastrukture CČN je v okviru OP ROPI vključen v skupni projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik«, ki poleg nadgradnje na 149.000 PE za obstoječe občine ter občini Cerklje na Gorenjskem in Moravče vključuje tudi gradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja.

64

Direktor podjetja / Director: dr. Marjeta Stražar, univ.dipl.biol. Naslov podjetja / Company address: Študljanska 91, SI - 1230 Domžale, Slovenija

T

he company performs a compulsory economic public service of wastewater treatment of sewage discharge and industrial wastewaters as well as biologically degradable waste. The treatment consists of primary treatment secondary biological treatment and aerobic digestion with biogas exploitation, covering 72 % of total consumption. The company currently assures the legislatively required quality for treated effluent discharged into the waterway. The existing configuration of the aerobic biological process does not enable adequate cleaning of nutrients, Nitrogen and Phosphorus. Due to this, the municipalities owning the infrastructure have already began the process to upgrade the tertiary cleaning process which will most likely be co financed by the cohesion fund and state funding. Under the OP ROPI framework, the CWWTP infrastructure upgrade project is included in the joint »discharge and treatment of wastewater in the Domžale-Kamnik area« project, which encompasses an upgrade in capacity to 149.000 PE covering the needs of existing municipalities and the municipalities Cerklje na Gorenjskem and Moravče including the construction of the missing sewage network.


Dodatne dejavnosti / Ancillary Activities Največja odlika CČN je odlično usposobljena ekipa, ki uživa visoko spoštovanje v strokovnem okolju in poleg strokovnega vodenja lastnega tehnološkega procesa izvaja tudi izobraževanje operaterjev komunalnih in industrijskih bioloških čistilnih naprav za celotno Slovenijo, svetovanje na področju čiščenja odpadnih vod in pilotne poskuse različnih tehnoloških postopkov. The greatest trait of the CWWTP is its excellently trained team, which is held in high regard by its professional peers, conducting training for municipal and industrial biological wastewater treatment operators from all over Slovenia, consultancies in the field of wastewater treatment, as well as pilot experiments of various technological procedures.

65

www.ccn-domzale.si e-naslov / e-mail: info@ccn-domzale.si

Telefon / Phone number: + 386 1 72 46 500 Fax / Fax number: + 386 1 72 20 490


Odpadek - pomembna surovina [Waste - Important Raw Material] Rok Mele

Z

uporabo recikliranih materialov v proizvodnem procesu se poraba energije v primerjavi z izdelavo novih produktov iz surovin precej zmanjša. Recikliranje tudi zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih virov ter predelavi surovih materialov in tako pomeni manj onesnaževanja. Prihranek energije pri recikliranju nekaterih snovi je tudi izredno velik, tako ima denimo papir 40 odstotni prihranek, pri plastiki porabimo 70 odstotkov manj energije, pri aluminiju pa celo 95 odstotkov. (Re)made in Slovenija V letu 2010 je prebivalec Slovenije na dan pridelal 1,2 kilograma komunalnih odpadkov, v celem letu to znese 422 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je za 5,4 odstotka manj kot leto prej. K temu je seveda pripomogla tudi ozaveščenost ljudi glede recikliranja kakor tudi odločanje vse več slovenskih podjetij, da se bolj posvetijo vprašanju vnovične oziroma večkratne uporabnosti nekaterih materialov. Prihodnost ponovne uporabe Ena izmed največjih ovir pri recikliranju je, da izdelki niso oblikovani z mislijo na ponovno uporabo. To je treba upoštevati že v fazi načrtovanja, da bi se vsi uporabljeni materiali dali varno razgraditi ali pa reciklirati v nedogled. Kratkoročno je primerna rešitev prav gotovo izvajanje zakonodaje, ki usmerja v recikliranje. Tako so se članice Evropske unije zavezale, da do leta 2020 povečajo stopnjo recikliranja za komunalne odpadke na 50 odstotkov,

66

Recikliranje ni samo prijazno do okolja, temveč tudi vse bolj pogosta oblika gospodarnega ravnanja v podjetju. / Recycling is not only environmentally friendly, but it is also an increasingly common form of efficient practices in companies. za gradbene odpadke pa celo na 70 odstotkov. Jasno je, da se v prihodnje ne bo samo recikliralo več in bolje, ampak bo nujna tudi nova miselnost na področju industrijskih procesov, oziroma pri samem koncipiranju materialnih dobrin.

pollution. Energy savings generated from recycling certain materials are extremely high, for example 40 percent in paper, 70 percent in plastics and as much as 95 percent in aluminium. (Re)made in Slovenia In 2010, the per capita production of municipal waste in Slovenia was 1.2 kilograms per day, which means that each person produced 422 kilograms of municipal waste during the whole year , or 5.4 percent less than the year before. Contributing factors included public awareness about recycling as well as the many Slovenian companies that decided to increase their focus on the issue of reusing certain materials, i.e. on using them multiple times.

Naravni posip Bokashi poskrbi, da se namesto gnitja začne proces fermentacije./ The natural Bokashi bran starts the process of fermentation instead of rotting.

W

aste is undeniably a very pressing environmental concern considering that manufacturing uses up natural resources and increases “pressure” on our planet because these resources are limited. Using recycled materials during the manufacturing process significantly reduces energy consumption compared to making new products from raw materials. Recycling also reduces the need to exploit natural resources and to process raw materials, which in turn reduces

The Future of Re-Use One of the biggest obstacles in recycling is that products are not designed with re-use in mind. This is something that needs to be taken into account as early as during the planning stage so that all materials used will allow either safe decomposition or continuous recycling. In the short-term, legislation implementation and orientation towards recycling are definitely appropriate solutions. EU Member States have undertaken to increase the recycling level for municipal waste and C&D waste by 2020 to 50 percent and to as much as 70 percent, respectively. It is clear that not only will people recycle more and better in the future, they will also need to adopt a new way of thinking with regard to industrial processes and the very idea of material goods.


Poslovni sistem Mercator, Dunajska c. 107, Ljubljana.

Okolje je naš dom. Skrbimo zanj. Mislimo okolju prijazno.

Poslujemo z mislijo na prihodnje rodove. Najboljši sosed želimo biti tako svojim kupcem kot tudi njihovemu naravnemu, kulturnemu in družbenemu okolju. Trajnostno delovanje zato postavljamo na prvo mesto in v zadnjih letih smo že dosegli številne pomembne izboljšave. Še bolj ambiciozne cilje pa si zastavljamo za obdobje, ki je pred nami.

PREVERJEN SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM REG. NO. SI-00005

67


68


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.