Konjunkturna gibanja marec 2015 by GZS Publikacije

Številka 1, letnik XXIII, marec 2015

KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ

Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran 7

Izvozniki uspešni na ključnih evropskih trgih stran 19

Gradbeni obeti slabši od lanskih stran 27

KONJUNKTURNA GIBANJA

UVODNIK

Strokovna revija

Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 Izdajatelj in urednik: SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana telefon: 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: skep@gzs.si http://skep.gzs.si Uredniški odbor: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, Alenka Avberšek, Darja Močnik, mag. posl. ved Avtorji: SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Bojan Ivanc, CFA, CAIA; Darja Močnik, mag. poslovnih ved; Alenka Avberšek Zunanji strokovnjaki: mag. Irena Roštan, mag. Marjan Širaj, dr. Gorazd Justinek Oblikovanje: Samo Grčman Tisk: Tiskarna Pleško d. o. o. Naklada: 500 izvodov Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2015, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d’Instituts Européens de Conjoncture Economique SKEP In Konjunkturna gibanja sta zaščiteni blagovni znamki GZS.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806 Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518. Domači in tuji viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, UMAR, AJPES, Ministrstvo za finance, Uradni list RS, GZS, ECB, EBF-EURIBOR, Eurostat, OECD, Evropska komisija, Consensus Economics, AIECE, IMF, EBRD, Markit Economics, Societe Generale @ SKEP, 2015. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno.

Alenka Avberšek

Skrajni čas za razum, ne za podivjane apetite Optimizem zaradi 2,6-odstotne rasti BDP v lanskem letu je dobrodošel, ker nam optimizma primanjkuje. Nedopustno pa bi bilo statistično izkazano rast enega samega leta zlorabiti za uveljavljanje interesov, celo legitimnih, ker so zapisani v zakonih in dogovorih, a so skregani z zdravo kmečko pametjo. Pameten kmet ne bi pojedel semenskega krompirja in pozabil na to, kako skrbeti za njivo, za plug in pametnega orača, da ne bo preoral že posajenega semena. Še posebej, če lahko pričakuje vreme, ki mu ne gre na roko, in ga skrbi, komu in po koliko bo letino prodal, če znata kmet v soseščini in tisti za mejo krompir pridelovati hitreje kot on in ga znata tudi dražje prodati. Če to prevedemo na gospodarsko sedanjost, bi rekli malo drugače. Rast v letu 2014 nad magično mejo 2 %, ki bi sprostila zavore za omejevanje prevelike javne porabe, je bila sredi leta 2014 zagotovo posledica evforije predvolilnih komunalnih projektov za črpanje EU sredstev, ki jih je treba porabiti v zadnjem hipu. Obstajajo resni pomisleki, zakaj trajnejših učinkov porabe tega denarja na bodočo rast ni mogoče pričakovati. Nobenega jamstva niti pogojev ni, da se bo lanska rast nadaljevala, prej obratno. Svetovno gospodarstvo še vedno rahlo raste, tudi nemško. Pa vendarle se avstrijsko, po katerem bi se radi zgledovali, vrti na mestu. Hitreje rastejo Slovaška, Češka, Poljska, tudi Madžarska, ki so odprle vrata kapitalu ter tako izkoristile konkurenčno prednost nižjih stroškov. Rast vseh pa je tvegana zaradi počasnejše rasti Kitajske in rusko-ukrajinske krize. Nizka cena nafte in ostalih surovin slabita kupno moč držav v razvoju, zato bosta ameriški in evropski potrošnik na kratek ter morda na srednji rok primernejši trženjski tarči. In če se kljub vsemu socialni partnerji in stranke pripravljajo na pogajanja, kako statistično pridelano v letu 2014 porabiti za potrošnjo v 2015 in 2016, je to neodgovorno. To bi pomenilo ponavljati napako iz leta 2008, ko se je javna poraba zaradi političnih apetitov povečala za skoraj 700 milijonov evrov letno, čeprav se je z malo znanja videlo, da se trendi obračajo navzdol. Takrat je rezerve bilo veliko, danes pa ni denarja ne za armado 123.000 brezposelnih, ne za mlade, ki jih je četrtina brezposelnih, denarja ni za ceste in mostove. Ocenjena škoda na državnih cestah se letno povečuje za 100 milijonov evrov, ker ni mogoče vsaj tretjine davščin, ki jih prinašajo ceste, vrniti za njihovo vzdrževanje in razvoj. Škoda na cestah pa najeda proračun in škodi ugledu podjetij in države. Zahteve za odmrznitev vseh socialnih izdatkov se ne ozirajo niti na razmerje 1,37 aktivnega zavarovanca na enega upokojenega, ki se slabša. Cilj socialnih partnerjev bi morale biti reforme, jasne smeri razvoja, za vzdržno rast, za delovna mesta.

Kje pa smo z reformami in načrtovanjem prihodnosti, iskanja konsenza o prioritetah razvoja, ni težko odgovoriti. Žal smo prepozni, ker da za to Slovenija še ima čas tudi pri dokumentih za dostop do evropskih sredstev v naslednjih petih letih. Pa to ne drži. Je morda večina podjetij, državne uprave in javnega sektorja pripravljena na nemški projekt Industrija 4.0? Po njem bi se morala produktivnost slehernega podjetja (tudi dobaviteljev) v nekaj letih povečati za najmanj četrtino, podjetja bi morala biti štirikrat bolj odzivna na potrebe trga kot so to sposobna biti danes? Ta izziv nas čaka prej kot preštevanje statističnih informacij za leto nazaj in kalkulacij, kako in komu najprej deliti, ne da bi pomislili, kaj to pomeni za blagajno v prihodnje.

VSEBINA

Uvodnik

Podjetja krepijo kapitalsko bazo

Skrajni čas za razum, ne podivjane apetite

SVETOVNA GIBANJA 4

Padec cen nafte pomeni nizko inflacijo ter nadaljevanje politike ničelnih obresti

Rast industrije nižja od izvoza

27 14

Preobrat na trgu dela

5 Za evro šestino manj dolarjev v enem letu

6 ZDA krepijo svojo pozicijo, ostali svet raste nekoliko počasneje

7 Gospodarska rast v vseh državah EU

SLOVENSKA GIBANJA 10

Rast iz 2014 prehodne narave

Gradbeni obeti slabši od lanskih

Rast prodaje vozil rešilo trgovino

Več severnih sosedov rešilo sezono

Plače zopet višje Izvozniki uspešni na ključnih evropskih trgih

Neposredne tuje investicije v porastu

Boljša likvidnost

Kakovost posojil se vendarle izboljšuje

31 32

Peščica storitvenih dejavnosti ustvarja rast

DOKUMENTACIJA 35

Analitske in statistične tabele

PANOŽNA GIBANJA

Surovine končno prizemljile cene

Konjunkturna gibanja marec 2015

»Junckerjev plan bi lahko ustvaril nova 2 milijona delovnih mest.«

»Večina indikatorjev kaže, da evropsko gospodarstvo okreva. Raste zaupanje med podjetji in potrošniki.«

ILO, 28.1.2015

Mario Draghi, predsednik ECB, 16.3.2015

SVETOVNA GIBANJA Gospodarske napovedi za evroobmočje 2015

Gospodarske napovedi za svet 2015

1,3 %

↑

Euro

Inflacija

-0,1 %

↓

Brezposelnost

11,2 %

↓

BDP

Gospodarske napovedi za svet 2015 BDP svet Inflacija v razvitih gospodarstvih Svetovna trgovina

1,10 USD

↓

Nafta (brent)

60 USD

↓

Energetske surovine - cene

-40,5 %

↓

Gospodarske napovedi cen surovin 2015 3,5 %

↑

Hrana

-4,3 %

↓

Kovine in minerali

-5,3 %

↓

3,8 %

↑

Žlahtne surovine

-2,9 %

↓

Največji slovenski izvozni trgi

Veliki in perspektivni trgi

Nemčija: blizu 1,5-odstotna rast BDP, večja domača potrošnja, ugoden vpliv nizkih cen surovin, zunanje-trgovinski primanjkljaj

Rusija: nizke cene nafte, posledice gospodarskih sankcij in resne strukturne težave vplivajo na krčenje gospodarstva

Italija: postopno oživljanje rasti (0,6 %) in krepitev izvoza Avstrija: gospodarstvo raste počasneje od pričakovanj (0,8 %), mednarodna menjava zadržana, nizka brezposelnost

Hrvaška: v 2015 konec 6-letne recesije, šibek trg dela, investicije financirane pretežno s sredstvi EU Francija: 1-odstotno okrevanje spodbujeno z domačim povpraševanjem, vprašanje učinkovitosti strukturnih reform Srbija: znižanje plač v javnem sektorju in pokojnin bosta prizemljila domače povpraševanje, izvozniki ne znajo izkoristiti šibkega dinarja

Konjunkturna gibanja marec 2015

Indija: ponovna rast nad 6 %, primanjkljaj tekočega računa visok, nizke cene nafte znižujejo inflacijo Kitajska: upad gospodarske rasti pod 7 %, investicije se znižujejo, visoka stopnja zadolženosti, negotovost nepremičninskega sektorja Turčija: ponovno višja rast (3,4 %), ugoden vpliv nizke cene nafte, skromno zunanje povpraševanje Poljska: zmerna 3,2-odstotna rast, domače povpraševanje nižje zaradi počasnejše rasti investicij, močan vpliv porabe EU sredstev Brazilija: sentiment nabavnih managerjev napoveduje krčenje gospodarstva, brazilski real najšibkejši v zadnjih 11-ih letih

Nevarnost

Priložnost

Nizke obrestne mere lahko predstavljajo ugodne pogoje za napihovanje novih finančnih balonov.

Nizka inflacija in nižanje stroškov energentov lahko spodbudita hitrejšo gospodarsko rast in zasebne naložbe.

SVETOVNA GIBANJA GLOBALNI KAZALNIKI

Gospodarska rast - vse države EU naj bi beležile gospodarsko rast, ob visoki brezposelnosti in šibkemu naložbenemu okolju, a z napovedanim ambicioznim zagonom investicij, nizkih cenah nafte, evra in obresti.

Inflacija - v evroobmočju se bo gibala na zelo nizki ravni, za leto 2015 je napovedana celo 0,1-odstotna deflacija, zaradi česar bo ECB ohranila bianco karto za nizke obrestne mere in konkurenčno nizek tečaj evra.

Trg surovin - nižje cene surovin naj bi še vsaj nekaj časa bile ugoden spremljevalec predelovalne industrije. Vseeno je nakup out of the money call opcij, ki ščitijo pred nenadnim porastom cen surovin, smiseln.

Optimizem - indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) za evrsko območje so pozitivno presenetili in so z izjemo Francije krepko nad vrednostjo 50, ki zagotavlja gospodarsko rast, ki jo bo vse bolj podpiral tudi storitveni sektor.

CENE SUROVIN SPODBUDNE ZA GOSPODARSKO RAST EVROPE Padec cen nafte pomeni nizko inflacijo ter nadaljevanje politike ničelnih obresti Globalna rast je v letih 2015-2016 ocenjena na 3,5 do 3,7 % letno, le rahlo bolje kot v letih 2013-14. Obseg svetovne trgovine naj bi se povečeval razmeroma počasi, v letu 2015 za 3,8 % in v 2016 za 5,3 %. Svetovno gospodarstvo je v preteklih dveh letih uspelo izboljšati razmere na finančnih trgih in povečati zaupanje vlagateljev ter izpeljati nekatere strukturne premike, v letu 2014 pa se je »zgodila nafta«. Hiter padec cen nafte in močan dolar bosta sicer nekoliko okrepila globalno gospodarsko rast. Po desetletju zaostanka bodo razvite države, med njimi izpostavljamo ZDA, beležile zdravo gospodarsko rast. Države v razvoju bodo na drugi strani beležile manj investicij in pritiske na menjalne tečaje domačih valut. Finančni tokovi od držav v razvoju k razvitim naj ne bi vplivali na oblikovanje nove finančne krize, saj so devizne rezerve ključnih držav višje, te pa so vodile odgovornejše ekonomske politike kot v letih pred azijsko ali latinsko krizo. Nižje cene nafte koristijo predvsem državam uvoznicam, med njimi tudi državam centralne in jugovzhodne Evrope. To bi lahko imelo ugoden vpliv na povpraševanje v evroobmočju, vendar različno po državah, odvisno tudi od intenzivnosti uporabe goriv, ki bazirajo na nafti, davčne politike in številnih drugih dejavnikov. Simulacije IMF kažejo, da bi nižje cene nafte lahko pozitivno vplivale na letošnjo gospodarsko rast ZDA med 0,2

in 0,5 odstotne točke, na Kitajskem pa med 0,4 in 0,7 odstotne točke (Arezki in Blanchard (2014), Seven Questions about the Recent Oil Price Slump). Nizke cene nafte vplivajo na nizko inflacijo, ki se je v nekaterih državah, predvsem v evroobmočju, že spustila na negativne vrednosti. Hkrati centralne banke s ciljem, da bi okrepile investicije, znižujejo obrestne mere. Nekateri depoziti pri centralnih bankah prinašajo celo negativne obresti, kot denimo v Švici. Kljub temu, da so cene nizke, denar poceni, energija pa bolj dostopna, pravega gospodarskega preboja še ni. Edina izjema v zadnjem obdobju so ZDA, kjer je močno domače povpraševanje nekoliko bolj vplivalo na povečanje rasti.

Letošnja cena nafte pri okoli 60 dolarjih za sod Cena nafte brent se je v letu 2014 do avgusta gibala v okviru razponov zadnjih treh let, med 107 in 110 dolarji za sodček, v zadnjih petih mesecih pa je strmo padla. Decembra je dosegla 62 dolarjev za sod, januarja 2015 48, medtem ko se je februarja okrepila na 58. Tako nizke vrednosti je dosegala le še v letih 2005 in 2009. Napovedi za prihodnje gibanje cen nafte kažejo na to, da je bila ta v zadnjem obdobju precenjena, zato naj bi sod nafte v letu 2015 dosegel ceno okrog 60 dolarjev za sod.

Je bila nafta v zadnjih letih precenjena? Nižanje cen nafte je predvsem posledica presežne ponudbe na trgu in v manjši meri posledica nižjega povpraševanja in krepitve dolarja. OPEC za razliko od preteklih obdobij tokrat ni več ciljal na cene nafte, ampak na to, da je zadržal raven proizvodnje kljub večji ponudbi držav izven OPEC (predvsem v ZDA). Tu odločilno vlogo igra Saudska Arabija, ki velike količine

Konjunkturna gibanja marec 2015

lahko profitabilno proizvaja po razmeroma nizki ceni, kar pa ne velja za nekatere druge proizvajalke nafte. Vprašanje je, pri kateri ceni se bo ponudba zaradi previsokih stroškov proizvodnje zniževala oz. pri kateri ceni bo OPEC, kot najmočnejši igralec na trgu, posredoval na trgu. Precenjenost nafte kaže tudi primerjava gibanja cen skupin surovin. Surovine so po krizi v letih 20082009, v letu 2010 v povprečju razmeroma enakomerno hitro pridobivale na vrednosti in dosegle vrhunec v prvi polovici leta 2011. Po tem obdobju so najprej in najbolj začele padati cene kovin, sledile so jim cene kmetijskih surovin, medtem ko so cene energentov (predvsem nafte) in žlahtnih kovin ohranjale razmeroma visoke vrednosti. Žlahtne kovine so ob postopnem okrevanju finančnih trgov začele izgubljati vrednost konec leta 2012, medtem ko je cena energentov držala visoke vrednosti še naprej, vse leto 2013 in več kot polovico leta 2014. Cena nafte je torej ostajala visoka, kljub drugačnim tržnim trendom, ob krhkemu okrevanju gospodarstva in ob šibkem povpraševanju.

POVPREČNE CENE ZA IZBRANE SUROVINE, V USD

Kava, Arabica Koruza Pšenica, ZDA Riž, Tajska Bombaž, ZDA Kavčuk Aluminij Baker Svinec Nikelj Cink Nafta* Zem. plin, EU Zlato

Enota

2013

2014

$/kg $/mt $/mt $/mt $/kg $/kg $/mt $/mt $/mt $/mt $/mt $/bbl $/mbtu $/unča

3,1 259,4 312,2 505,9 1,99 2,79 1.847 7.332 2.140 15.032 1.910 104,1 11,8 1.411

4,4 192,9 284,9 422,8 1,83 1,96 1.867 6.863 2.095 16.893 2.161 96,2 10,1 1.266

Vir: WB - Svetovna banka, februar 2015 * povprečje cen Brent, NTI, Dubaj

GIBANJE CENE NAFTE BRENT 2000-2015 (februar) mesečna povprečja, v USD za sod

2015 2016 napoved napoved 4,1 4,0 180,0 183,6 280,0 279,5 415,0 411,4 1,60 1,65 1,70 1,77 1.925 1.946 6.500 6.529 2.000 2.037 16.000 16.190 2.200 2.228 53,2 56,9 8,5 8,6 1.240 1.225

140

Za evro šestino manj dolarjev v enem letu

120 100

2008 98 $/sod

80 60 40 20

Vir: Svetovna Banka

2015M01

2014M01

2013M01

2012M01

2011M01

2010M01

2009M01

2008M01

2007M01

2006M01

2005M01

2004M01

2003M01

2002M01

2001M01

2000M01

SKEP GZS

Države v razvoju, ki bodo od nižjih cen surovin pridobile največ, so Indija, Jordanija, Maroko, Ciper, Turčija, Egipt. Nižja inflacija v teh državah bo znižala finančno dolarizacijo lokalnih ekonomij in okrepila domač bančni sektor z lokalnimi depoziti po nižjih obrestnih merah.

Povprečna vrednost evra je v letu 2014 dosegla 1,33 dolarja, kar je enako kot v povprečju leta 2013. Najvišje vrednosti je evro dosegel v prvi četrtini leta, ko je bilo za evro potrebno odšteti 1,38 dolarja. Od aprila dalje je evro pričel izgubljati na vrednosti in je ob koncu leta dosegel menjalno razmerje 1,24 dolarja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je evro še močneje nazadoval in bil februarja vreden le še 1,14 dolarja ali 16,9 % manj kot februarja 2014. Razlog za razvrednotenje valute je šibko okrevanje evrskega območja, nizke obrestne mere in ohlapna denarna politike ECB, s katero želi centralna banka spodbuditi gospodarsko rast. Nižja vrednost evra pomaga krepiti konkurenčnost evrskega gospodarstva in obuditi inflacijo do mere, ki bi spodbudila rast. GIBANJE TEČAJA EVRA DO USD IN CHF, 2012- 2015 1 EUR = USD/CHF 1,45 1,4 1,35

GIBANJE CEN NEKATERIH SKUPIN SUROVIN, 2010=100

1,3

160

1,25

150

1,2

140

1,15

130

USD

CHF

1,1

120

1,05

110

Energenti

Kovine

Žlahtne kovine

Kmetijske surovine

Vir: ECB

Vir: Svetovna Banka

Konjunkturna gibanja marec 2015

2015M01

2014M10

2014M07

2014M04

2014M01

2013M10

2013M07

2013M04

2013M01

2012M10

2012M07

2012M04

2012M01

2011M10

2011M07

2011M04

2011M01

2010M10

2010M07

2010M04

2010M01

SKEP GZS

jan.15

nov.14

jul.14

sep.14

maj.14

jan.14

mar.14

nov.13

jul.13

sep.13

maj.13

jan.13

mar.13

nov.12

jul.12

sep.12

maj.12

jan.12

mar.12

100

SKEP GZS

Litva je januarja 2015 postala 19. članica evroobmočja. Evro bi morala sicer prevzeti že leta 2007, ko je to storila tudi Slovenija, a takrat ni izpolnila kriterija glede inflacije. Po kriznih letih je država s tremi milijoni prebivalcev eno najhitreje rastočih gospodarstev.

Januarja 2015 je švicarska centralna banka presenetila z odločitvijo o odpravi vezave franka na evro v razmerju 1,2. Švicarski frank je tako februarja 2015 medletno pridobil 13 %. S to potezo je bila porušena kredibilnost zaveze, saj so predstavniki švicarske centralne banke še dva dni prej zagotavljali, da bodo kupovali neomejene količine tuje valute, da bi preprečili rast tečaja. Precej verjetna je razlaga, da je bila odločitev bolj politične kot ekonomske narave, saj bi ob trenutni politiki ECB, švicarska centralna banka morala kupiti še dodatne količine evrov ter s tem povečala svojo izpostavljenost do te valute. Evro je v prvih dveh mesecih leta 2015 napram japonskemu jenu izgubil 11,7 %, v obdobju od februarja 2014 pa 3,3 %. K temu sta prispevala zaključek ukrepov japonske centralne banke na denarnem trgu in na drugi strani napoved obsežnih ukrepov za povečanje likvidnosti v evroobmočju. GIBANJE VODILNEGA INDIKATORJA OECD, ZA VODILNE DRŽAVE V SVETOVNIH REGIJAH, 2010 - 2014 103 Nemčija, Italija, Francija, Španija Indija, Indonezija, Japonska, Koreja ZDA, Kanada, Mehika

102 102 101 101 100 100 99 99

Vir: OECD Composite Leading Indicators, februar 2015

Jul-2014

Oct-2014

Apr-2014

Jan-2014

Jul-2013

Oct-2013

Apr-2013

Jan-2013

Jul-2012

Oct-2012

Apr-2012

Jan-2012

Jul-2011

Oct-2011

Apr-2011

Jan-2011

Jul-2010

Oct-2010

Apr-2010

Jan-2010

Japonska se razvija pod pričakovanji. Učinki ekspanzivne denarne politike niso dosegli pričakovanj, zaostaja tudi z ukrepi za uravnoteženje javnih financ. Ugodnejši so trendi v zunanji trgovini, ki pozitivno prispevajo h gospodarski rasti zaradi šibkega jena. Izvozna gibanja so bili vseeno manj ugodna od pričakovanj, saj naj bi japonski izvozniki 30-odstotno znižanje vrednosti jena proti dolarju prenesli le v 7-odstotno znižanje cen svojih izvoznih proizvodov. Nizke investicije v zadnjem desetletju prinašajo visoke donose, več kot 12 japonskih družb je napovedalo povečanje kapacitet. Brezposelnost se niža in vpliva na višanje plač. Japonska centralna banka si je zadala jasen cilj, da bo zasledovala 2-odstotno inflacijo, vendar bo to zaradi nižjih cen surovin težko dosegljivo. GOSPODARSKA RAST, SVET – REALNE STOPNJE RASTI, V %

SKEP GZS

ZDA krepijo svojo pozicijo, ostali svet raste nekoliko počasneje Gospodarstvo ZDA se krepi hitreje od pričakovanj. Predvsem zaradi boljših razmer na trgu dela in vpliva nižjih cen nafte se krepi zasebna potrošnja, rastejo investicije, ki se preusmerjajo iz energetike v druge sektorje. Medtem ko k rasti pozitivno prispeva tudi trošenje države, ZDA v zunanji trgovini izgubljajo tržni delež zaradi krepitve dolarja. Za ameriško gospodarstvo je predvsem pomembnejši velik domači trg kot tuje povpraševanje. Izvoz namreč predstavlja le 1/7 ameriškega BDP. Kitajska zaradi ohlajanja rasti postaja eden večjih dejavnikov tveganja za rast svetovnega gospodarstva. Investicije se znižujejo zaradi manjše likvidnosti, povečuje pa se zadolženost velikih korporacij, tudi na račun medpodjetniškega financiranja, ki ni reguliran. Z nižjimi investicijami je povezana tudi nizka rast uvoza (0,4 %), medtem ko izvoz ostaja soliden (6,1 %). Na upočasnjevanje kitajske rasti kažejo tudi rekordno nizke cene železove rude. V letu 2014 se je cena te rude razpolovila, v letošnjem je upadla še za šestino in je tako najnižja od leta 2008, ko so pričeli z izračunavanjem tega indeksa. Gibanje cen železove rude je približek za dinamiko v kitajski industriji in gradbenem sektorju. Kljub navedenim trendom naj bi trojica največjih surovinskih holdingov: BHP Billiton, Rio Tinto in Vale nadaljevali s povečanjem proizvodnje te rude.

Rusija, ki se že sicer sooča z resnimi strukturnimi težavami, močno občuti posledice sankcij, povezanih z ukrajinsko krizo. Iz države se je lansko leto umaknilo za 150 mrd USD kapitala. To pomeni četrtino manj deviznih rezerv, ki zdaj znašajo 380 mrd USD. Močno občuti padec cen nafte, ker z energijo ustvari četrtino BDP in 70 % izvoza države. Prepolovitev vrednosti ruskega rublja je nekoliko okrepila njeno zunanjo konkurenčnost, ki hkrati pomeni tudi pritisk na večje trgovinske partnerice Rusije, tako z vidika zniževanja povpraševanja, kot tudi šibkejših finančnih tokov. Vendar to na drugi strani bremeni nekatera velika ruska podjetja in banke, ki so se zadolžila na mednarodnih trgih v ameriških dolarjih, in za poplačilo dolgov katerih vse bolj prevzema jamstvo ruska država. Država kot taka je nizko zadolžena, državni dolg v dolarjih pa predstavlja le okoli 38 mrd USD. Po januarskih ocenah EBRD-ja, naj bi se rusko gospodarstvo v tekočem letu skrčilo za 5 %.

Svet · ZDA · Japonska · Kitajska · Indija · Brazilija · Rusija Evroobmočje · Nemčija · Francija · Italija · Španija

2013

2014 ocena

2015 napoved

2016 napoved

3,3 2,2 1,6 7,8 5,0 2,5 1,3 -0,5 0,2 0,3 -1,9 -1,2

3,3 2,4 0,1 7,4 5,8 0,1 0,6 0,8 1,5 0,4 -0,5 1,4

3,5 3,6 0,6 6,8 6,3 0,3 -3,0 1,3 1,5 1,0 0,6 2,3

3,7 3,3 0,8 6,3 6,5 1,5 -1,0 1,9 2,0 1,8 1,3 2,5

Vir: IMF, januar 2015, EC februar 2015

EU: Grška kriza, Junckerjev plan in fiskalna politika Možnosti za rast po vsej Evropi še vedno ovirata šibko naložbeno okolje in visoka stopnja brezposelnosti. Od jeseni so se kratkoročni obeti sicer nekoliko izboljšali. Cene nafte so se zniževale, vrednost evra se je znatno zmanjšala, ko je ECB povečala količino denarja v obtoku. S potrditvijo reformnih ukrepov in refinanciranjem kreditov je Evropa uspela začasno omejiti negativne posledice grških težav.

Konjunkturna gibanja marec 2015

Evropa je jeseni 2014 dobila novo vodstvo, ki se je zavezalo okrepiti rast tudi na račun rahljanja strogih pravil evropskega ekonomskega upravljanja. Tako bi iz strogih pravil proračunskega primanjkljaja pod določenimi pogoji lahko izločila stroške strukturnih reform, investicij ter bolje upoštevala gospodarski cikel. Kaže pa, da bodo ti odpustki lahko aktualni le za nekatere države, za Slovenijo pri trenutnih razmerah verjetno ne.

3,7 %, uvoz za 2 %. Nemški izvozniki so se v zadnjih letih močno preusmerili proti azijskim ekonomijam, kjer njihovi proizvodi dosegajo višje marže kot v evroobmočju. Centralna Azija in Mongolija so trgi, kjer naj bi izvoz nemških industrijskih naprav še močneje zrasel v prihodnjih letih.

Evropa si je zastavila ambiciozen plan zagona investicij s pomočjo sredstev Evropske investicijske banke, z delno garancijo pa bo skušala privabiti tudi velik del sredstev zasebnih investitorjev. Tako naj bi v naslednjih treh letih spodbudili javne in zasebne naložbe v realno gospodarstvo v vrednosti 315 mrd evrov. Po ocenah Evropske komisije ima naložbeni načrt potencial zagotoviti dodatnih 1 do 1,3 milijonov novih delovnih mest v naslednjih treh letih. Vprašanje pa je, ali dejanski potencial in interes zasebnih vlagateljev za investicije, ki se bodo lahko sofinancirale pod danimi pogoji, res obstaja. Slovenija je za zdaj v program predstavila 22 projektov, med njimi tudi nekatere večje infrastrukturne.

Kompozitni PMI, ki je sestavljen iz proizvodnega in storitvenega dela, se je zvišal na 53,5 s 52,6 (vrednost nad 50 pomeni krepitev). To nakazuje, da bo prihodnja rast temeljila tako na industriji kot storitvah, kar naj bi imelo ugodnejše učinke na zaposlovanje, saj so storitvene dejavnosti bolj zaposlovalno intenzivne. Ta kazalnik je tudi najvišje od julija 2014. Glede na pričakovanja, so nekoliko nižje rezultate objavili v Nemčiji, Italiji in v Španiji. Sentiment industrijskih nabavnih managerjev se od novembra 2014 zopet izboljšuje. Februarja je znašal 51, kar pomeni zmerno rast industrijske proizvodnje. Najslabše kaže industriji v Franciji, kjer se je ta indeks znižal na 47,6 (s 49,2 v januarju). Povsem nasprotno je v Španiji, kjer je indeks zrasel na 54,2, nova izvozna naročila pa so zrasla najhitreje v zadnjih 8 letih. V Nemčiji je indikator ostal nespremenjen pri 51,1, medtem ko je v Italiji prvič zrasel v zadnjih petih mesecih. Sentiment v evropskih storitvenih dejavnostih se je precej izboljšal pri vrednosti 53,7 (52,7 v januarju). Največje rasti storitvenih dejavnosti naj bi beležili v Španiji, Nemčiji in Franciji, rasti ne pričakujejo storitvena podjetja iz Italije. Gibanja v prodaji na drobno ubirajo nasprotno pot od tendenc v industriji in storitvah. Ta indikator je bil februarja na 5-mesečnem dnu pri 46,4, pri čemer je nizke vrednosti dosegel v Italiji (42,3), Franciji (43,6), medtem ko je v Nemčiji znašal 51,5. Na letni ravni se prodaja znižuje in je nižja od načrtovane. Pričakovana prodaja se povečuje, prav tako nabavne cene, količina nakupov in zaposlovanje. Italijanski trgovci so zaskrbljeni zaradi nižanja marž kot posledica vsesplošnih razprodaj.

Leto 2015 za Evropo pomeni tudi dejanski začetek nove finančne perspektive do leta 2020, katere prioritete so vlaganja v raziskave in razvoj, v večjo energetsko in snovno učinkovitost, vlaganja v krepitev in razvoj človeških virov in njihovo mobilnost, v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na trg dela, spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, v internacionalizacijo, razvoj novih poslovnih modelov za MSP ter posledično ustvarjanje novih delovnih mest. Vlaganja bodo prednostno usmerjena v podporo t.i. mehkim vsebinam z ustrezno kombinacijo ukrepov na področjih, ki imajo jasen tržni potencial, povečujejo dodano vrednost in bodo prispevala k večji dostopnosti do finančnih virov. Slovenija ima v sedmih letih te perspektive razpoložljivih 3,25 mrd EUR sredstev.

Gospodarska rast v vseh državah EU Razlike v gospodarski uspešnosti znotraj EU se še ne bodo zmanjševale. Rast se bo gibala med 0,2 % za Hrvaško in 3,5 % za Irsko. Deloma je to posledica razlik v napredku držav pri razdolževanju bank ter javnega in zasebnega sektorja. Tudi bolj ali manj pozitiven učinek nizkih cen nafte na rast se bo po posameznih državah razlikoval glede na njihovo porabo energijskih virov. Prilagodljivi monetarni pogoji bodo morda imeli večji pozitivni učinek v državah z zaostrenimi pogoji financiranja. Tudi pozitivni učinki manjše vrednosti evra na izvoz bodo različni glede na usmerjenost nacionalne trgovine in specializacijo ponudbe produktov in storitev posameznih držav. Gospodarska rast v Nemčiji bo letos in prihodnje leto blizu 1,5-odstotna, spodbujala pa jo bo predvsem domača potrošnja, tako s strani gospodinjstev kot tudi zasebnih investicij. Ugoden bo tudi vpliv nizkih cen nafte in zunanjega povpraševanja. Nemčija bo še naprej uživala visok zunanje-trgovinski presežek, ki je bil v letu 2014 najvišji na svetu. Znašal je več kot 215 mrd EUR oziroma 7,4 % BDP-ja, kar je več kot Kitajski (168 mrd EUR). Šibak evro bo tako ostal pomemben element podpore nemškim izvoznikom. Nemški izvoz je v letu 2014 zrasel za

Konjunkturna gibanja marec 2015

Rast storitev nadomešča umiritev industrijske proizvodnje

Italija po treh letih nazadovanja v 2015, ko naj bi dosegla 0,4-odstotno rast, lahko pričakuje njeno postopno oživljanje predvsem na račun zunanjega povpraševanja in strukturnih reform. Izvoz bo bolj konkurenčen zaradi šibkejšega evra in nižanja stroškov dela. Domače povpraševanje bo še zadržano, nižje cene energentov se bodo le deloma prenesle v potrošnjo, zato bo tudi uvozno povpraševanje le skromno raslo. Okrevanje v Franciji bo temeljilo na domačem povpraševanju (nižja obdavčitev oseb z nižjimi dohodki, nizka inflacija, nižje cene energentov), vendar bo odvisno predvsem od učinkovitosti strukturnih reform ter hitrosti ukrepov v javnih financah. Pričakovati je postopno okrevanje investicij ob nizkih obrestnih merah in ukrepih ECB na denarnem trgu. Uvoz bo rasel hitreje od izvoza. Špansko gospodarstvo bo prav tako okrevalo s pomočjo domače potrošnje, medtem ko bo zunanja trgovina imela še naprej negativen prispevek k rasti. Izboljšujejo se razmere na trgu dela, pogoji financiranja, povečuje se zaupanje, nižajo se

cene energentov. Postopoma naj bi oživela tudi investicijska aktivnost, tako v stroje in opremo kakor tudi v stanovanjski gradnji. Avstrijsko gospodarstvo raste počasneje od pričakovanj, v 2014 se je BDP povečal le za 0,2 %. Za leto 2015 je ocenjena rast 0,8-odstotna, za 2016 pa 1,5-odstotna. Mednarodna menjava bo precej zadržana, zato pomembnejše rasti povpraševanja za slovenska podjetja ni pričakovati. Poljska se vrača na stabilno rast prek 3 % letno. Izkoriščenost kapacitet je visoka, krepijo se zaposlenost pa tudi plače. Rusko–ukrajinska kriza je Poljsko prizadela manj od pričakovanj. Za razliko od držav z evrom ima Poljska še možnost uravnavanja denarne politike in tako vpliva na zunanjo konkurenčnost. Slovaška naj bi v tekočem letu beležila 2,5-odstotno gospodarsko rast, ki jo bo spodbudila rast domačega povpraševanja. Okrepil se bo trg delovne sile, medtem ko naj bi se izvozna rast nekoliko upočasnila na 4,1 %. Rast plač spodbuja močna rast produktivnosti (1,5 %). Češka gospodarska rast se je v zadnjem četrtletju nekoliko upočasnila, vendar naj bi v letu 2015 znašala okoli 2,5 %. Poganjala naj bi jo zdrava rast zasebne potrošnje in okoli 3-odstotna rast plač. Brezposelnost naj bi se znižala z 7,7 na 7,2 %. Češka je februarja v ustavo zapisala fiskalno pravilo, ki ga je postavila pri meji 55 % BDP. GIBANJE VODILNEGA INDIKATORJA OECD ZA IZBRANE DRŽAVE SREDNJE EVROPE, 2010 - 2014 104 103 102 101 100 99 98 97

Slovenija

Češka

Poljska

Slovaška

Vir: OECD Composite Leading Indicators, februar 2015

Jul-2014

Oct-2014

Apr-2014

Jan-2014

Jul-2013

Oct-2013

Apr-2013

Jan-2013

Jul-2012

Oct-2012

Apr-2012

Jan-2012

Jul-2011

Oct-2011

Apr-2011

Jan-2011

Jul-2010

Oct-2010

Apr-2010

Jan-2010

SKEP GZS

Pričakovanja o gospodarski kondiciji Madžarske se izboljšujejo vse od začetka leta. BDP bi tako lahko zrasel do 2,5 %. Domače povpraševanje naj bi se precej izboljšalo. Izvozna konkurenčnost ostaja dobra, trgovinski presežek naj bi znašal 4 % BDP. V letu 2014 je madžarski izvoz zrasel za 8 %, v tekočem naj bi se rast upočasnila na 6 %. Spodbudna gibanja izkazuje gradbeni sektor, saj se je januarska vrednost gradbenih del povečala za 8 %. V celotnem letu naj bi se rast vseeno umirila na 3 %, medtem ko je v lanskem letu znašala kar 14 %. Hrvaška šestletna recesija bi se lahko končala v letu 2015 z 0,2-odstotno rastjo BDP, ki bi se v letu 2016 okrepila na okrog 1 %. Domače povpraševanje bo ostalo zadržano, tako pri zasebni potrošnji ob šibkem trgu dela (stopnja brezposelnosti blizu 16 %), kot pri investicijah, ki bodo pretežno iz sredstev EU skladov.

Gonilo rasti bo le izvoz, ki se je okrepil z vstopom v EU. Javne finance so še vedno največje tveganje, saj je tekoča poraba države previsoka. Primanjkljaj naj bi tako v letu 2015 znašal 5,5 %. GOSPODARSKA RAST, IZBRANE DRŽAVE – REALNE STOPNJE RASTI, V % 2013 Češka Madžarska Poljska Slovaška Hrvaška Srbija BiH* Črna gora Makedonija Litva Latvija Estonija Turčija

-0,7 1,5 1,7 1,4 -0,9 2,6 2,5 3,3 2,7 3,3 4,2 1,6 4,1

2014 ocena 2,3 3,3 3,3 2,4 -0,5 -2,0 0,9 1,4 3,5 3,0 2,6 1,9 2,8

2015 napoved 2,5 2,4 3,2 2,5 0,2 -0,3 2,7 3,0 3,5 3,0 2,9 2,3 3,7

2016 napoved 2,6 1,9 3,4 3,2 1,0 1,2 n.p. 3,7 3,6 3,4 3,6 2,9 4,0

Vir: EC, januar 2015, * EBRD januar 2015

Srbija je v letu 2014 beležila 2-odstotno krčenje gospodarstva, v 2015 pa je pričakovati še dodatni 0,3-odstotni padec. Srbijo slabijo predvsem obsežne poplave v letu 2014, krči se domača potrošnja, zaposlovanje slabi, stopnja brezposelnosti ostaja prek 20-odstotna. Z oživitvijo investicij in izvoza bi Srbija v 2016 lahko dosegla 1,2-odstotno rast. Srbija, Kitajska in Madžarska so podpisale skupni sporazum za izgradnjo hitre železnice med Beogradom in Budimpešto, ki bi izboljšala hitrost prenosa tovora od jadranskih luk do srednje-evropskih tržišč. Najpomembnejša vhodna luka za kitajsko blago v Sredozemlju naj bi postal grški Pirej. Črna gora namerava zagnati rast z veliko infrastrukturnimi investicijami v turizem in avtocesto, medtem ko industrijska proizvodnja in izvoz ostajata zadržana. Uvozno povpraševanje se bo krepilo in lahko doseže 6-odstotno rast v 2015. Turistični prilivi s strani premožnejših Rusov naj bi nekoliko oslabeli. V lanskem letu je sicer gospodarska rast znašala okoli 1,3 %, precej manj kot je bilo pričakovano (3 %). Rast Makedonije bo ostala stabilna okrog 3,5 % in temelji na velikih javnih investicijah ter visoki mednarodni menjavi. Stopnja brezposelnosti kljub temu ostaja okrog 27 %. Med evropskimi državami naj bi Makedonija beležila najvišjo rast, za Irsko. Makedonija je napovedala ambiciozen plan izgradnje novih cest in železnic. Glavno tveganje predstavljajo zadolžene državne družbe, še posebej nacionalna družba za ceste, ki potrebuje dodatne vire financiranja. Turško gospodarstvo bi po skromnejši rasti v 2014 letos lahko doseglo okrog 3,7-odsotno rast predvsem zaradi vpliva nižje cene nafte in ukrepov denarne politike. Zunanje povpraševanje bo še skromno, manj bo prihodkov od izvoza v Rusijo, Ukrajino in Irak. Uvozno povpraševanje naj bi se postopoma krepilo in v 2016 doseglo 5,5-odstotno letno povečanje.

Konjunkturna gibanja marec 2015

»Vodilo pri iskanju prioritet sta rast BDP in zaposlenosti.«

»Tuje naložbe prinašajo nova delovna mesta in nova znanja. A da bi zadržali dobre inženirje, potrebujemo socialno kapico.«

dr. Miro Cerar, 21.1.2015

Hubert Kosler, Yaskawa

SLOVENSKA GIBANJA Tekoča ocena stanja slovenskega gospodarstva Gospodarska rast. V 2014 je znašala 2,6 %, ob večji izvozni dinamiki, ki že presega predkrizno leto ter rasti investicij, financiranih z EU sredstvi. Visok dolg in pritiski razdolževanja in prestrukturiranja imajo negativne posledice na naložbe in rast. Konec leta 2014 je domača medletna dinamika rasti začela prehitevati evropsko. Inflacija. Rekordno nizka, 0,2-odstotna v 2014. Storitve so se podražile, pocenilo pa blago. Izvoz. Trajnejše gonilo gospodarske rasti se je okrepilo tudi v zadnjem četrtletju 2014. Pozitiven saldo blagovne menjave v 2014 je presegel 1 % BDP. Hitrejša rast izvoza v primerjavi z uvozom.

Napoved Evropske komisije, 2015

Javne finance. Ostaja visok dolg države (82,2 % BDP), obresti bremenijo proračun za več kot milijardo evrov, stroški staranja prebivalstva niso omejeni. Primanjkljaj pod 3 % BDP za 2015 je izvedljiv, a tvegan. Trg dela. Stopnja brezposelnosti ostaja pod povprečjem EU. Razmere na trgu dela kažejo znake izboljšanja, a strukturni izzivi glede dolgoročne brezposelnosti in nizke stopnje zaposlenosti starejših ostajajo nerešeni. Plače so ob višji gospodarski rasti tudi realno višje. Likvidnost. Število plačilno nesposobnih subjektov in povprečni znesek neporavnanih sredstev se zmanjšujeta. Zmanjšuje se tudi večstranski pobot, verjetno zaradi velikega porasta stečajev.

Napoved SKEP, 2015

BDP

1,8 %

BDP

1,5 %

Inflacija (HICP)

0,3 %

Inflacija (ICŽP)

0,0 %

Izvoz (blaga in storitev)

4,2 %

Izvoz (blaga in storitev)

3,5 %

Stopnja brezposelnosti (ILO)

9,5 %

Stopnja brezposelnosti (ILO)

9,6 %

Javni dolg v BDP-ju

83 %

Javni dolg v BDP-ju

86 %

ILO STOPNJA BREZPOSELNOSTI, v %

DOLG DRŽAVE, v % BDP

100 90

80 70

60 50

40 30

Evroobmočje Slovenija

20 10

Evroobmočje

Vir: Surs in Eurostat

Konjunkturna gibanja marec 2015

SKEP GZS

Vir: Eurostat

2014

2013

2012

2011

2010

Slovenija

2010

2009

2008

2007

SKEP GZS

Nevarnost

Priložnost

Doseženo rast v letu 2014 ne izkoristiti za ukrepe za krepitev rasti in produktivne naložbe, ampak za večanje dohodkov prebivalstva.

Nizke obrestne mere, nizke cene surovin, nizka inflacija, šibak evro, rast aktivnosti in trgovine v svetu, so priložnost za krepitev globalne konkurenčne ponudbe in trajnejšo rast gospodarstva.

SLOVENSKA GIBANJA Gospodarska rast - naj bi se v letošnjem letu nadaljevala, spodbudni so trendi na evropskih trgih. Rast zasebne potrošnje naj bi se okrepila, dinamika pri investicijah naj bi se umirila. Tako bi slovenska gospodarska rast lahko dosegla med 1 in 2 % BDP.

Reforme - brez resnih sprememb pokojninskega in zdravstvenega sistema in trga dela. Veliko povečanje javnega dolga ustvarja dodatne pritiske na javne finance tudi zaradi zastoja v prilagoditvah stroškov staranja prebivalstva in slabšanja razmerja 1:1,37 med upokojenimi in aktivnimi zavarovanci.

Evropska komisija - Slovenija je skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko v skupini držav, ki se še vedno soočajo z neravnovesji, ki terjajo odločno ukrepanje in podroben nadzor. Opozarja na šibko korporativno upravljanje, velik delež državnega lastništva v podjetjih, visoko zadolženost podjetij in rastoč javni dolg.

Inflacija - naj bi letos ostala na zgodovinsko nizkih ravneh, blizu 0 %. Nanjo bodo imele vpliv nižje cene energetskih in drugih surovin.

RAST IZ 2014 PREHODNE NARAVE Prva ocena gospodarske rasti za 2014 obetajoča: 2,6 % BDP se je v letu 2014 po prvi oceni Statističnega urada realno zvišal za 2,6 %. V tekočih cenah je njegova vrednost znašala 37.246 milijonov evrov. To je za odstotno točko več od predhodnih pričakovanj GZS, saj so hitreje od napovedi rasle investicije ter zunanja trgovina, manj pa je svojo porabo krčila država. Na tak razplet so vplivali tudi nepričakovan padec cen energentov, nizke obrestne mere in nizka inflacija.

Četrtletna dinamika gospodarskih gibanj v letu 2014 je bila posebej ugodna v tretjem četrtletju, ki ji je sledilo statistično precej bolj umirjeno zadnje trimesečje. Med četrtletji so najbolj nihale investicije, financirane z EU sredstvi, katerih dinamiko je v drugem in tretjem četrtletju med ostalim krojilo tudi obdobje pred lokalnimi volitvami. Te investicije namreč večinoma predstavljajo projekte na lokalni ravni, ki pa nimajo izrazitih multiplikativnih učinkov in vzvodov za vzdržnejšo dolgoročno rast. Mnogokrat namreč ne ustvarjajo rasti in donosov v prihodnje, ampak le dodatne stroške in bremena.

PRIMERJAVA GIBANJA NAPOVEDI ZA RAST BDP V % V LETU 2014, PO ČASU NAPOVEDI 3,0

PRIMERJAVA MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV ZA 2014 NAPOVED GZS IN PRVA OCENA SURS

Realne stopnje rasti v % Gospodarska rast - BDP Zasebna potrošnja Državna potrošnja Investicijska potrošnja Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Vir: SKEP - Analitska skupina GZS

SURS Februar 2015 2,6 0,3 -0,5 4,8 6,3 4,1

GZS November 2014 1,6 0,5 -1,6 3,5 4,2 3,2

razlika

2,5 2,0 1,5 1,0

1,0 -0,2 -0,9 1,3 2,1 0,9

0,5 0,0 EK

UMAR

GZS

-0,5 -1,0 jesen 13

pomlad 14

jesen 14

-1,5 SKEP GZS

Konjunkturna gibanja marec 2015

Investicije so se po prvi oceni v celem letu okrepile za 3,5 % glede na leto prej. Izvoz se je po statistiki nacionalnih računov v letu 2014 povečal za 6,8 %, pri čemer izrazito pozitivno izstopa zadnje četrtletje. S tem je Slovenija v letu 2014 povečala svoj delež na svetovnem trgu za 5-6 % in s tem potrdila nadaljevanje trenda iz leta 2013. Potrošnja gospodinjstev je ostala razmeroma zadržana s skromnim 0,3-odstotnim povečanjem, kar kaže, da ugodnejši trendi na trgu dela in rahla rast plač (še) nista pomembneje izboljšala zaupanja in razpoloženja potrošnikov. Državna potrošnja se je kljub varčevalnim ukrepom skrčila nekoliko manj od pričakovanj. KLJUČNE KOMPONENTE GOSPODARSKE RASTI 2012- 2014 6

Surovine končno prizemljile cene Ob koncu leta 2014 sta se letna in povprečna letna inflacija ustavili pri 0,2 % (lani v istem obdobju pri 0,7 oz. 1,8 %). Storitve so se v enem letu v povprečju podražile za 2,8 %, blago pa se je za odstotek pocenilo. K skupni rasti cen so največ, 0,35 odstotne točke, prispevale za tretjino višje cene zdravstvenega zavarovanja; 0,30 odstotne točke za 10,2 % dražje počitnice. Za 5,8 % višje cene tobačnih izdelkov so k inflaciji prispevale še 0,22 odstotne točke. Na drugi strani so skupno rast cen najbolj, za 0,39 odstotne točke, znižali cenejši naftni derivati; goriva in maziva so se pocenila za 5,7 %, tekoča goriva za 5 %. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se v povprečju znižale za 1,2 %, kar je skupno inflacijo znižalo za 0,20 odstotne točke.

GIBANJE CEN Medletne stopnje rasti v %

2 0 2012

-2

2013

2014

-4 Bruto investicije v osnovna sredstva Gospodinjstva Država Saldo menjave s tujino Bruto domači proizvod

-6 -8 -10

SKEP GZS

Vir: SURS

Slovenski BDP je v 2014 zaostal za ravnjo leta 2008 za 7,1 %. Izvoz je po izdatkovni strukturi ena redkih komponent BDP, ki je nad ravnijo leta 2008, in sicer realno za 7,5 % (izvoz blaga za 10,7 %). Uvoz zaostaja za predkrizno ravnjo za 7,9 %. Zaostanek za ravnjo iz leta 2008 znaša pri zasebni potrošnji 4,7 %, pri državni potrošnji 1,9 %, pri investicijah v osnovna sredstva pa kar 37,5 %. Nizek uvoz je tudi posledica nižjih investicij in šibke domače potrošnje. Ob povečanju zasebne potrošnje je pričakovati, da se bo tudi uvoz okrepil, sploh na področju uvoza avtomobilov.

100 90 80

BDP Zasebna potrošnja Potrošnja države Investicije v osn. sredstva Izvoz

50 2008

2009

2010

2011

Vir: Statistični Urad RS

Konjunkturna gibanja marec 2015

2012

cene pri proizvajalcih uvozne cene

2009 jan

2010 jan

2011 jan

2012 jan

2013 jan

2014 jan SKEP GZS

Vir: Statistični Urad RS

NEKATERI KRATKOROČNI KAZALNIKI GOSPODARSKE AKTIVNOSTI Realne stopnje rasti v % Industrijska proizvodnja* Gradbeništvo Trgovina na drobno (realno)

2012 -0,5 -16,8 -2,5

2013 -1,5 -2,6 -3,7

2014 3,6 19,4 -0,1

Za leti 2015 in 2016 je pričakovati predvsem ponovno umiritev rasti investicij. Projekti, financirani z EU strukturnimi sredstvi iz iztekajoče se perspektive se bodo iztekli, iz nove finančne perspektive pa bodo financirani v bistveno bolj omejenem obsegu ter s časovnim zamikom. Zato javne investicije ne bodo več toliko prispevale k rasti, pri zasebnih investicijah pa ob negotovi konjunkturi in sedanjih pogojih financiranja ni pričakovati preboja. Potrošnja gospodinjstev in države bosta odvisna tudi od smeri in delovanja ekonomske politike države. Izvoz bo ostal gonilo gospodarske rasti, ki bi v naslednjih dveh letih po sedanjih obetih lahko dosegla do 2 %.

110

cene življenskih potrebščin

Vir: SURS *predelovalne dejavnosti

BDP IN GLAVNE KOMPONENTE POVPRAŠEVANJA Indeks 2008=100

11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6

2013

2014 SKEP GZS

Evropska komisija je februarja Sloveniji v zimski napovedi izboljšala oceno gibanja BDP za 2014 na 2,6 % (iz jesenskih 2,4 %), za 2015 pa je Komisija napoved popravila iz 1,7 na 1,8 %.

Slovenski finančniki optimistični, a kritični do vloge države v gospodarstvu Deloittova marčevska raziskava CFO survey je pokazala, da so slovenski finančni direktorji končno postali bolj optimistični. Skoraj dve tretjini anketiranih (61 %) namreč meni, da bo slovenski BDP v tem letu rasel do 1,5 %, medtem ko jih dobra tretjina (34 %) meni, da se bo povečal med 1,5 in 3 %. To je opazen preobrat v primerjavi z lansko anketo, ko je skoraj dve tretjini anketiranih (62 %) napovedalo, da se bo recesija v Sloveniji še nadaljevala (letos samo 5 %). A kljub optimizmu slovenski finančni direktorji ostajajo previdni - več kot dve tretjini (77 %) anketiranih še vedno meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti v državi višje od običajnega, visoko ali zelo visoko. Med glavnimi ovirami za gospodarski razvoj slovenskega gospodarstva na prvem mestu navajajo preveliko vključenost države v gospodarstvo (43 %) ter neugodno davčno zakonodajo (20 %). Rast znižuje potrebo po prestrukturiranju Polovica finančnih direktorjev je navedla, da prestrukturiranje ni več prioriteta njihove družbe v prihodnjih 12-ih mesecih (lani je bila to prioriteta za kar 77 % vprašanih). Kar se tiče ostalih prioritet podjetij – če je lani približno 35 % vprašanih napovedalo, da bo izboljšanje likvidnosti prioriteta njihovih družb v naslednjih 12-ih mesecih, jih letos tako meni le še 8 %. Podjetja anketiranih se bodo v naslednjih 12-ih mesecih osredotočila predvsem na povečanje prihodkov na obstoječih trgih (41 %) ter na novih trgih (27 %). Nove investicije ostajajo po mnenju 44 % anketiranih najmanj pomembna prioriteta slovenskih podjetij. Nemško govoreči trgi ključni Nemško govoreča trga (Nemčija in Avstrija) ostajata tudi po tej anketi daleč najpomembnejša trga za slovenske družbe (za 62 % vprašanih; lani 41 %), dobra četrtina (28 %) je kot najpomembnejše navedla trge nekdanjih jugoslovanskih republik. Vsi ostali trgi so za vprašane finančne direktorje neprimerljivo manj pomembni. V letu 2014 se je prepričanje finančnih direktorjev o nadaljnji konsolidaciji trga še okrepilo – 76 % vprašanih pričakuje povečanje združitev in prevzemov na lokalni ravni, kar je povečanje za 14 odstotnih točk v primerjavi z letom poprej. Vir: Deloitte CFO survey

Primanjkljaj pod 3 % v javnih financah je dosegljiv, a tveganja ostajajo Primanjkljaj sektorja država je po prvi oceni v letu 2014 dosegel 5,3 % BDP. Država je s tekočimi izdatki in odhodki ustvarila 3,4-odstotni primanjkljaja, ki pa jim je ob koncu leta dodala še enkratna izdatka za dokončanje procesa dokapitalizacije bank v višini 0,9 % BDP in prevzem obveznosti iz sodbe evropskega sodišča glede nekdanjih varčevalcev LB v višini 1 % BDP. Za leto 2015 vlada s sprejetim rebalansom proračuna načrtuje 2,9-odstotni primanjkljaj. Tega bo lahko dosegla na

podlagi dogovora o omejitvi rasti plač v javnem sektorju ter z dogovorom glede financiranja občin. Prav tako namerava izpeljati ukrepe racionalizacije in povečanja učinkovitosti javnih naročil in centralizacije nekaterih storitev (npr. informatizacije uprave…). Na strani prihodkov je sprejeta ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje (bolj razpršenih) okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 ter ukrepi za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Uvedba davčnih blagajn – načela Davčne blagajne bodo uvedene najkasneje do 1. januarja 2016. Davčne blagajne, ki standardizirajo način evidentiranja računov ob prodaji za gotovino, se uvedejo za vse davčne zavezance, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so dolžni izdajati račune. Izjeme se določijo le v posebej upravičenih primerih. Sistem delovanja davčnih blagajn bo enostaven in naj bi povzročil minimalna dodatna administrativna bremena. Uvedel se bo odprt sistem, ki ne zahteva certificiranja opreme, omogoča pa takojšnjo verifikacijo izdanih računov. Vir: Vlada RS

DOLG IN DEFICIT JAVNIH FINANC, v % BDP 0%

90%

-2%

80%

-4%

70%

-6%

60%

-8%

50%

-10%

40%

-12%

30%

-14% -16%

20%

-18%

10% 0%

-20% 2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Javnofinančni dolg z upoštevanjem dokapitalizacije bank Javnofinančni dolg (% BDP) desna os Javnofinančni saldo z upoštevanjem enkratnih izdatkov Javnofinančni saldo (% BDP) leva os

Vir: Ministrstvo za finance, EK , lastni preračuni

SKEP GZS

Dolg države je ob koncu leta 2014 ocenjen na 82,2 % BDP, njegovo gibanje v prihodnje pa bo odvisno od izvajanja fiskalne politike in dinamike prihodkov iz naslova privatizacije. Prestrukturiranje in znižanje dolga bi lahko pomembno prispevalo tudi k lažjemu obvladovanju stroškov obresti. Te namreč v proračunu za 2015 pomenijo že 2,7 % BDP ali nekaj več kot milijardo evrov. Sklad za reševanje bank Sklad, v katerega bodo vplačevale banke, bo upravljala Banka Slovenije. Z denarjem iz sklada se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi za reševanje bank v težavah, torej ne več iz javnih financ. Sredstva, ki jih bo posamezna banka vplačala v sklad, se bodo štela kot naložba posamezne banke. Višina vseh vplačil v sklad je omejena na 1,3 % vsote vseh zajamčenih vlog posamezne banke.

Konjunkturna gibanja marec 2015

Strategija upravljanja kapitalskih naložb države V pripravi je strategija, za katero se bo po obravnavi na vladi začel postopek javne obravnave s socialnimi partnerji in parlamentarnimi strankami. Dokument vsebuje zasnove upravljanja posameznih kapitalskih naložb, navedbo finančnih kazalcev po posameznih družbah ter cilje upravljanja. Cilji, ki jih Republika Slovenija zasleduje pri upravljanju kapitalskih naložb države, so povečanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške. Strategija vse kapitalske naložbe države obravnava posamično in tudi z vidika sektorjev, kot so energetika, gospodarske javne službe, pošta in telekomunikacije, splošni gospodarski sektor ter promet, transport in infrastruktura. Sestavni del strategije sta tudi Strategija slovenskega bančnega sektorja in Strategija za sektor zavarovalništva. V tej fazi predlog strategije še ne vsebuje klasifikacije kapitalskih naložb, določa pa kriterije, na podlagi katerih se bodo družbe razdelile na strateške, pomembne in portfeljske.

počasi, zato se ustvarja napačen vtis, da je v težavah večji del gospodarstva, ki ni odraz dejanskega stanja v manj zadolženih in bolj konkurenčnih družbah. Sicer so za podjetja ključni ukrepi, s katerimi bi se zmanjševale ovire pri poslovanju, predvsem tudi glede prostorskega načrtovanja in pogojev za izvajanje gradbenih in inženirskih na državnih in lokalnih infrastrukturnih projektih. Slovenija in EU sredstva Slovenija je imela v obdobju 2007–2013 (upravičenost do konca leta 2015) na voljo 4,1 mrd EUR (EU del) sredstev iz evropske kohezijske politike. Do 31. 1. 2015 je bilo: •

v okviru javnih razpisov/javnih povabil ali preko neposrednih potrditev projektov dodeljenih 4,5 mrd EUR oziroma 108,5% razpoložljivih sredstev (zaradi t. i. presežnih pravic porabe). • podpisanih za 4,3 mrd EUR pogodb z upravičenci, • certificirani izdatki za izvedene pogodbe/projekte do konca januarja 2015 znašajo 3,1 mrd EUR, kar predstavlja 76,7 % razpoložljivih sredstev. Zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij, razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU sredstev ter drugih nepravilnosti, povračila iz EU proračuna niso enaka izplačilom iz proračuna RS, temveč nižja. Vir: http://www.svrk.gov.si/si/

Leto 2016 predstavlja ponoven izziv javnim financam, saj se izteče veljavnost večine začasnih ukrepov po ZUJF, ki so jih vlade od leta 2012 dalje uveljavile v luči konsolidacije javnih financ (to so npr. višina denarnega socialnega nadomestila, nekateri otroški dodatki, usklajevanje pokojnin, plače v javnem sektorju, višja stopnja DDV, zaposlovanje in napredovanje v javnem sektorju).

Podjetja krepijo kapitalsko bazo Čeprav je bila v letu 2014 zabeležena višja gospodarska rast od pričakovane in makroekonomska neravnovesja po zadnji oceni Evropske komisije niso več presežna, še ne moremo govoriti o stabilnem in trajnem okrevanju brez nadaljnjega ukrepanja ekonomske politike. Za gospodarstvo je nujna oživitev kreditiranja podjetij, ki se kljub izdatnim dokapitalizacijam in čiščenju bilanc bank še ni pričelo. Povečuje se delež zadolževanja podjetij v tujini, sploh pri tistih, ki tako lahko izkoriščajo svojo velikost in izvozno usmerjenost. Prav tako se podjetja zavedajo možnosti za določen potencial pri izdaji kratkoročnih dolžniških inštrumentov na lokalnem, sicer plitkem kapitalskem trgu. Po podatkih iz finančnih računov ob koncu tretjega četrtletja 2014 so se podjetja do bank in leasing družb razdolžila za 640 mio EUR (-2,5 %). Zaradi boljšega poslovanja se je njihov kapital povečal za 2 mrd EUR, na 26 mrd EUR. Podjetja so povečala izdane dolžniške vrednostne papirje, ki so substitut za bančna posojila, za 200 mio EUR, prav tako pa so nekoliko povečala denar na bilancah (za 350 mio EUR na 4,9 mrd EUR). Kupci dolžniških vrednostih papirjev so največkrat dobro poučeni vlagatelji, pokojninski, vzajemni skladi ter zavarovalnice. Prestrukturiranje prezadolženih podjetij poteka razmeroma

Konjunkturna gibanja marec 2015

Slovenija za obdobje 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,255 mrd EUR sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih se lahko financirajo ukrepi evropske kohezijske politike, ki prispevajo k ciljem Strategije EU 2020: 1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij 2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti. 3. Povečanje konkurenčnosti MSP ter kmetijstva in ribištva. 4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih. 5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj. 6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. 7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah. 8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile. 9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini. 10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje. 11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Zahodna kohezijska regija bo upravičena do 855 mio EUR, Vzhodna pa do 1,27 mrd EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne delijo, celotni Sloveniji bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter trajnostne rabe energije na voljo 1,055 mrd EUR. Vir: http://www.eu-skladi.si/2014-2020/

Vir: Eurostat

Nemčija

Avstrija

Češka

dec.14

Estonija

Madžarska

6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 6,0 7,3 8,2 8,9 10,1 9,8 9,7

Poljska

11,2 10,6 10,2 9,4 7,7 6,7 9,2 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 13,0

Stopnja anketne brezposelnosti (ILO)

Slovenija

v% 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Dec. 2014

Stopnja registrirane brezposelnosti

2010

Francija

SLOVENIJA - STOPNJA BREZPOSELNOSTI, V %, 2002 – 2014

ILO STOPNJA BREZPOSELNOSTI, v % 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0

Slovaška

V lanskem letu se je število brezposelnih do septembra postopno zniževalo, od oktobra dalje pa se ponovno zvišuje, tudi na račun sezonske komponente. Ob koncu decembra 2014 je bilo tako v Sloveniji v povprečju registriranih 119.458, januarja 2015 pa ponovno 124.279 brezposelnih. To je sicer za 5.564 oseb ali za 4,3 % manj kot januarja 2014 in za 80 % več kot januarja 2008.

Italija

Število brezposelnih se sicer nekoliko zmanjšuje, vendar Slovenija glede na predkrizno raven še vedno beleži visoko brezposelnost. V letu 2014 je bilo v povprečju registriranih 120.109 brezposelnih, kar je glede na 2013 za le 282 oseb manj, še vedno pa za kar 57 tisoč oseb ali za 90 % več kot leta 2008.

Hrvaška

Zniževanje stopnje brezposelnosti

Delež zaposlenih oseb, ki je v 2014 predstavljal 76,6 % aktivnega prebivalstva, se iz leta v leto zmanjšuje, saj je v letu 2008 znašal kar 82,8 %. Na drugi strani je narasel delež registriranih brezposelnih, ki je v 2014 znašal 13,1 %, precej več kot 7,7 % v 2008. Struktura aktivnega prebivalstva se prilagaja razmeram tudi z drugimi oblikami dela, ki jih dopušča zakonodaja. Vse večji je delež samostojnih podjetnikov posameznikov - v 2014 so predstavljali 6,3 % aktivnega prebivalstva, v 2008 pa 5 %.

Španija

PREOBRAT NA TRGU DELA

Zaposleni bolj fleksibilni

Grčija

Gre za opredelitev področij raziskav in inovacij, ki predstavljajo dovolj veliko maso znanja, kompetenc in kapacitet ter potencialov, na katerih bi Slovenija najhitreje okrepila konkurenčnost gospodarstva. Zato bi morala v ta področja prednostno, manj razpršeno, usmerjati vsa, nacionalna in EU razvojna sredstva sredstva, ter ukrepe politik.

Dolgoročno gledano spada Slovenije med države, ki je v zadnjih štirih letih na področju brezposelnosti naredila malo premikov. Anketna brezposelnost (ILO) je upadla šele v 2014, medtem ko je še vedno za tretjino višja kot v zadnjih štirih letih. Slovenija se tako uvršča na 6. mesto po porastu brezposelnosti. Večji porast od Slovenije so beležile Ciper, Grčija, Italija, Nizozemska, Hrvaška (od 45 - 157 %). V štirinajstih evropskih državah pa je ta čas brezposelnost upadla, najbolj v baltskih državah (Estonija, Latvija, Litva), v Madžarski ter Nemčiji (od 28 - 56 %). Brezposelnost v Sloveniji se je zniževala od aprila dalje. Gibala se je med 9,5 in 9,7 %. V povprečju leta 2014 je znašala 9,8 %, s čemer se Slovenija uvršča (od najnižje navzgor) na 16. mesto med EU državami. V EU je znašala v istem obdobju 10,2 %, v evroobmočju 11,6 %. Najnižja je bila v Nemčiji in Avstriji (5 %) in najvišja v Grčiji (26,5 % ) in Španiji (24,5 %).

Slovenija s pripravo Strategije pametne specializacije kot prvega med predpogoji za dostop do EU sredstev močno kasni.

Anketna brezposelnost v 4 letih višja za tretjino

Spremembe na trgu dela dajejo pozitivne rezultate predvsem na področju kolektivnih pogajanj na ravni panog. Obremenitev dela z davki in prispevki v Slovenji ostaja še naprej visoka, razlike med plačami pa so zaradi relativno visoke minimalne plače manjše kot v državah s podobno produktivnostjo in strukturo dodane vrednosti. Tudi tu je še manevrski prostor za ukrepanje v prid konkurenčnosti gospodarstva. Brezposelnost ostaja izrazito strukturna, njena visoka raven pa zavira okrevanje zasebne potrošnje in otežuje javnofinančno konsolidacijo.

SKEP GZS

Pozitivni premiki pri zaposlovanju Po petletnem zniževanju, se je število delovno aktivnih oseb v 2014 povečalo za 4.196 oseb ali za pol odstotka. Zaposlenih oseb je bilo v 2014 za 0,6 % več, samozaposlenih oseb pa za 0,1 % manj (s.p. za 5,3 % več) kot leta 2013. Trend porasta s.p. se tako nadaljuje. Prav tako narašča zaposlovanje preko agencij za posredovanje dela.

Vir: Statistični urad RS, Eurostat

Konjunkturna gibanja marec 2015

AKTIVNO PREBIVALSTVO, 2014

Aktivno prebivalstvo - SKUPAJ A Delovno aktivno preb. Zaposleni - pri pravnih osebah - pri fizičnih osebah Samozaposleni - s.p. - osebe, ki oprav. pokl. dejavn. - kmetje B Registrirani brezposelni

GIBANJE ZAPOSLENOSTI V SLOVENIJI Indeks 2008 = 100

Število XII 2014

Število 2014

919.416 799.958 704.410 654.023 50.387 95.548 59.123 6.298 30.127 119.458

917.901 797.792 703.040 652.557 50.483 94.752 58.108 6.243 30.401 120.109

Rast v % 2014 0,5 0,5 0,6 0,8 -1,3 -0,1 5,3 0,4 -9,2 0,2

Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje

110

100

Delovno aktivno preb. Sektor država - javni sektor Javne družbe - javni sektor Zasebni sektor

70 2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Vir: Statistični urad RS

Število delovno aktivnih v 2014 za desetino nižje kot pred osmimi leti Število aktivnih oseb (delovno aktivnih in brezposelnih) je bilo v 2014 za 2,8 % nižje kot v letu 2008. V okviru tega je za petino poraslo število s.p.-jev, število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah je bilo po šestih letih za desetino nižje. Število brezposelnih se je skoraj podvojilo (90 % več). GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI Indeks 2008 = 100 200 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60

2007

2008

2009

2010

2014

SKEP GZS

RAZLIKA V ŠTEVILU DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA Dec. 2014

Razlika XII14-XII13

Razlika XII14-XII11

Razlika XII14-XII08

8.635

-17.353

-80.247

642 453 189 7.993

-2.404 2.786 -5.190 -14.949

-6.148 8.937 -15.085 -74.099

Javni in zasebni 799.958 sektor - SKUPAJ Javni sektor 230.272 - sektor država 162.551 - javne družbe 67.721 Zasebni sektor 569.686 Vir: Statistični urad RS, preračuni SKEP

Delovno aktivno preb. Registrirane brezposelne osebe Zaposleni pri pravnih osebah Zaposleni pri fizičnih osebah s.p.

2006

2013

Večji del dejavnosti od 2014 znova zaposluje

2011

2012

2013

Vir: Statistični urad RS

2014

SKEP GZS

Že tretje leto zapored je število prostih delovnih mest upadlo. V celem letu 2014 so na Zavodu RS za zaposlovanje objavili 84.863 delovnih mest, kar je za 23,8 % manj kot v 2013.

Sektor država vsa leta po krizi povečeval zaposlenost Premiki na trgu delovne sile so bili pozitivni tako v zasebnem kot javnem sektorju. Trendno pa se je v sektorju država na letnem nivoju število delovno aktivnih od krize stalno povečevalo. V letu 2014 se je povečalo za odstotek v primerjavi z letom 2013, kar je za 7,8 % več glede na leto 2008. V javnih družbah beležijo stalen upad zaposlenih, samo v 2014 za 2,4 %, za petino glede na 2008. Zasebni sektor je lansko leto, prvič po petih letih krčenja, beležil rast zaposlenih za 0,8 %, vendar s tem še vedno za več kot desetino zaostaja za letom 2008.

Konjunkturna gibanja marec 2015

Izmed treh največjih zaposlovalcev so predelovalne panoge v lanskem letu povečale število zaposlenih za 0,4 % ali za 650 oseb, v primerjavami z 2008 pa še vedno izkazujejo petino manj zaposlenih. Trgovina, ki je druga največja zaposlovalka, je v 2014 zmanjšala število zaposlenih za 0,4 % ali za 391 oseb, v primerjavi z 2008 pa so imeli za desetino manj zaposlenih. Tretja med njimi je dejavnost izobraževanja, kjer je bilo v 2014 8,3 % vseh zaposlenih. Po krizi je vsako leto dodatno zaposlovala (glede na 2013 za 0,9 % več in glede na 2008 za desetino več). V 2014 se je število delovno aktivnih povečalo v dveh tretjinah dejavnosti. Najbolj v N-drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (14,3 %), kjer so umeščene tudi zaposlitvene agencije, preko katerih se v zadnjih letih zaposli vse več oseb. Samo v 2014 se je število zaposlenih v zaposlitvenih agencijah povečalo za 60 %, glede na 2009 pa se je več kot podvojilo. Delodajalci so v času nestabilne gospodarske rasti še vedno previdni pri zaposlovanju in so v dejavnostih, kjer je to možno, raje najeli dodatne delavce kot jih na novo zaposlili. Sicer so imele zaposlitvene dejavnosti znotraj N-drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih 35,7-odstotni delež zaposlenih. Po rasti zaposlenih v 2014 sledijo še S-druge dejavnosti in R-kulturne in raznovrstne dejavnosti (3,2 %), J-informacijske in komunikacijske dejavnosti (2,3 %). Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo pa je v 2014 beležilo največji upad zaposlenih in sicer za 8,5 %, sledita pa rudarstvo z 4,2 % in finančne in zavarovalniške dejavnosti z 2-odstotnim padcem zaposlenih.

Mladi manj varčujejo za starost

GIBANJE ZAPOSLENOSTI V SLOVENIJI Povprečne letne stopnje rasti v % 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 -8 -9 -10 -11 -12 -13 -14

Predelovalne dej. Gradbeništvo Promet in skladiščenje Finančne in zav. dej. Strokovne in znanstvene dej.

Skupni delež mladih zavarovancev, starih do 18 let, se znižuje (v 2004: 19,3 %, v 2014: 18,4 %). Prav tako se je znižal delež oseb, starih od 19 do 64 let (v 2004: 65 %, v 2014: 63,3%), saj mladi po končani izobrazbi ne najdejo zaposlitve. V nasprotju pa se je povečal delež starejših od 65 let s 15,7 na 18,3 %.

2008

2009

2010

2011

2012

Vir: Statistični urad RS

2013

2014 SKEP GZS

Znotraj predelovalnih dejavnosti le farmacija ter popravila in montaža strojev na boljšem Glede na število zaposlenih v 2008 sta v povprečju v 2014 beležili več zaposlenih le popravilo in montaža strojev (38,6 %) in proizvodnja farmacevtskih izdelkov (28,9 %). Sicer se je število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih v letu 2014 zvišalo za 0,4 % glede na 2013, v primerjavi z 2008 pa je bilo nižje kar za petino oz. za 44.000 oseb. Glede na leto 2013 se je število zaposlenih lani najbolj povečalo v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic, za 7,9 % oz. za 1.268 oseb, sledi proizvodnja papirja s 4,1-odstotnim porastom in proizvodnja usnja s 3,1-odstotnim porastom zaposlenih. Vse tri navedene panoge sicer v 2014 še niso dosegle ravni zaposlenih iz 2008 – najbližje je popravilo strojev. V 2014 je bil največji upad delovnih mest v proizvodnji oblačil (685 oz. 16,5-odstotni upad), proizvodnji tekstilij (469 oz. 13,3-odstotni upad) in proizvodnji pohištva (488 oz. 4,9-odstotni upad). Te delovno intenzivne panoge tudi sicer beležijo največji upad zaposlenih v primerjavi z 2008 (od 65 - 50 %). Razlog so bili stečaji kot posledica nezadostnih vlaganj v razvoj, s tem nekonkurenčnosti in insolventnosti.

V 2/3 regij več zaposlenih Medtem, ko so v 2013 še vse regije beležile upad zaposlenih, je v 2014 osem regij povečalo število zaposlenih. Število delovno aktivnih je relativno najbolj upadlo v Zasavski regiji (296 oz. 1,9 % manj), Pomurski regiji (500 oz. 1,2 % manj) in Spodnjeposavski regiji (107 oz. 0,4 % manj). Relativno največjo rast pa beležijo na Gorenjskem (1,1 %), v Osrednjeslovenski in Podravski regiji (1 %).

Število delovnih dovoljenj upada V letu 2014 je bilo skupaj izdanih 17.457 delovnih dovoljenj, kar je za 17,0 % manj kot v 2013 ter za 80 % manj kot v 2008. Ob koncu decembra 2014 je bilo veljavnih 22.853 delovnih dovoljenj ali za šestino manj kot decembra 2013. Med osebami, za katere so se izdajala dovoljenja, so prevladovali delavci z območja nekdanje Jugoslavije (89,6 % vseh tujih delavcev).

Število zavarovancev za pokojninsko zavarovanje (831.839 oseb) se je v letu 2014 skrčilo za 0,2 %, kar pomeni že šesto zaporedno leto njihovega upadanja. Padec je bil sicer v tem letu nižji kot v preteklih letih.

Tudi v letu 2014 se je nadaljeval trend slabšanja razmerja med številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja, ki se slabša vse od leta 2009. Razmerje se je znižalo na 1,37, kar je najbolj neugodno do sedaj, je pa znižanje v zadnjem letu manjše kot v preteklih letih. Slabšanje tega razmerja pomeni strukturen pritisk na javne finance in pritisk na višanje davčnih bremen za gospodinjstva in podjetja. Skoraj tretjino sredstev za pokojnine oziroma blizu 1,6 mrd EUR namreč ZPIZ pridobi iz integralnega proračuna, saj prispevki zavarovancev kljub relativno visoki obdavčitvi dela ne zadoščajo za tekoče poravnavanje obveznosti zavoda. Skladno z gibanjem brezposelnih se giblje tudi število prejemnikov denarnega nadomestila od Zavoda za zaposlovanje. V 2014 ga je prejemalo 26.643 oseb ali za petino manj kot v 2013, vendar še vedno za 91 % več kot v 2008. Prejemala ga je dobra petina vseh registrirano brezposelnih. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 EUR in ne višje od 892,50 EUR bruto. Zavod RS za zaposlovanje je v decembru lani in januarju letos izvedel anketo o zaposlovanju v prvi polovici 2015. Za prvo polletje 2015 delodajalci napovedujejo 0,5-odstotno rast zaposlenosti. Največjo rast števila zaposlenih predvidevajo delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (5,3 %), kamor se uvršajo tudi zaposlovalne dejavnosti. Ta napoved kaže, da se bodo delodajalci, ki delujejo v delovno intenzivnih panogah, še nadalje posluževali najemanja delovne sile. Vir: ZRSZ

Število prebivalcev: 2.061,5 tisoč od tega:

Delovno aktivnih: 916,8 tisoč Brezposelnih: 98,8 tisoč Neaktivnih: 744,3 tisoč Prebivalci, stari manj kot 15 let: 302 tisoč

Konjunkturna gibanja marec 2015

PLAČE ZOPET VIŠJE Po dveh letih upada, v 2014 ponovno realna rast plač Bruto slovenska plača se je ob upoštevanju 0,2-odstotne inflacije v 2014 realno povečala za 0,9 % v primerjavi s predhodnim letom. Povprečna bruto plača je v 2014 znašala 1.540,5 evrov in je bila nominalno višja za 1,1 % kot leto prej. Po dveh letih (2012-2013) zaostajanja rasti plač za rastjo cen je bila v 2014 nominalna rast plač ponovno višja kot inflacija. Povprečna neto plača je znašala 1.005,64 EUR in je bila glede na leto 2013 nominalno za 0,9 %, realno pa za 0,7 % višja. Dinamika rasti plač se po krizi zmanjšuje. Od leta 2005 do vključno leta 2008 so se povprečne mesečne bruto plače zvišale za petino, od leta 2008 do vključno 2011 za desetino, od leta 2011 do vključno 2014 pa ta rast znaša le še 1 %.

Rast bruto plače je bila tako v javnem kot v zasebnem sektorju višja kot pred letom dni. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača v letu 2014 realno višja za 0,8 % (znašala je 1.757,69 EUR - od tega v sektorju država 1.726,96 EUR (višja realno za 0,4 %), v zasebnem sektorju pa je bila višja za 1,2 % (znašala je 1.424,50 EUR). Glede na leto 2009 je bila povprečna mesečna plača v 2014 v zasebnem sektorju višja za 12,9 % in v javnem za 6 %. Plačna nesorazmerja med javnim in zasebnim sektorjem so se izboljšala že peto zaporedno leto. Razmerje med plačami v javnem in zasebnem sektorju je upadlo iz 1,36 v letu 2009 na 1,23. RAST PLAČ V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU, V % 10 9 Javni sektor 8 Zasebni sektor 7

Javni in zasebni sektor - SKUPAJ

RAST PLAČ IN INFLACIJE V %

4 3

8 7

Nominalna rast plač

Realna rast plač

Inflacija

0 -1

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

-2

Vir: SURS - nominalna rast

SKEP GZS

2 1

Jugovzhodna regija z največjim porastom plač

0 -1

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

-2 -3 Vir: SURS

SKEP GZS

STRUKTURA PLAČ 2012 Povprečna mesečna bruto 1.525,47 plača (EUR) Realna rast bruto plače -2,4 % Bruto plača na plačano uro 9,07 Povprečna mesečna neto 991,44 plača (EUR) Realna rast neto plače -2,1 % Zaposlene osebe, ki so 643.030 prejele plačo Zaposlene osebe, ki so prejele 64.739 zaostala izplačila Delež zaposlenih z zaostalimi 10,1 % izplačili (%) Zaposlene osebe z 79.766 izplačanimi nadurami Delež zaposlenih oseb z 12,4 % nadurami (%)

Vir: SURS, baza SI-STAT

Konjunkturna gibanja marec 2015

2013

2014

1.523,18

1.540,25

-2,0 % 9,07

0,9 % 9,18

997,01

1.005,64

-1,2 %

0,6 %

630.759

636.136

63.845

62.153

10,1 %

9,8 %

77.569

83.318

12,3 %

13,1 %

Zmanjšanje bruto plače so v 2014 beležili v le v Zasavski regiji (realno za 0,5 %), največje zvišanje pa v Jugovzhodni regiji (realno za 2,3 %) in Pomurski regiji (1,9 %). Najvišjo bruto plačo so imeli zaposleni v Osrednjeslovenski statistični regiji (1.696,22 EUR) in v Jugovzhodni Sloveniji (1.555,21 EUR), najnižjo v Notranjsko-kraški (1.356,06 EUR) in Pomurski (1.364,60 EUR) statistični regiji. V primerjavi za 2009 je povprečna bruto plača v 2014 porasla najbolj v Jugovzhodni regiji in sicer nominalno za 12,5 %, sledi ji Koroška regija (nominalno za 13 %), najmanjši nominalni porast plače pa je beležila v tem času Zasavska regija (3,8 %) in Obalno-kraška regija (4 %).

V vseh četrtletjih 2014 so bili stroški dela v Sloveniji višji. Samo v 4. četrtletju 2014 so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v Sloveniji povprečno za 1,1 % višji kot v četrtem četrtletju 2013 - plače za dejansko opravljeno delovno uro so se zvišale za 0,7 %, drugi stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa so se zvišali za 2,4 %.

Plače najbolj zrasle rudarjem Panožna primerjava kaže, da so se v letu 2014 glede na 2013 povprečne bruto plače najbolj zvišale v B-rudarstvu, realno za 5,6 %, v C-predelovalnih dejavnostih, realno za 3,1 %, sledita jima D-oskrba z električno energijo, plinom in paro ter N-druge

raznovrstne poslovne dejavnosti, realno za 2,3 %. Zmanjšale so se v L-poslovanju z nepremičninami in v S-drugih storitvenih dejavnostih, realno za 1,3 %, v R-kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, realno za 0,7 % ter še v 4 dejavnostih SKD.

rak glede na standarde kupne moči pa je štirikraten. ZNESEK MINIMALNE PLAČE, V EUR 2.000 1.800 1.600

POVPREČNE MESEČNE PLAČE, 2014

0 Vir: SURS

1.400

500

1.000

1.500

2.000 2.500 SKEP GZS

Glede na leto 2009 se je nominalna povprečna bruto plača v 2014 najbolj zvišala v C-predelovalnih dejavnostih (za 23,3 %), v rudarstvu (za 16,3 %) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 15,8 %). Ta čas so se nominalno plače zmanjšale samo v dejavnostih, povezanih z javnim sektorjem in sicer najbolj v R-kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-6,3 %), P-izobraževanju (-5,6 %).

1.000 800 600 400 200 Luksemburg

Belgija

Nemčija

Francija

Slovenija

Španija

Poljska

SKEP GZS

Zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov je bilo po podatkih NIJZ, v Sloveniji v letu 2014 izgubljenih skupaj 9.131.721 delovnih dni ali 137.257 izgubljenih delovnih dni manj kot v letu 2013. Manj je bilo izgubljenih dni v breme delodajalcev in več v breme ZZZS. Povprečno trajanje začasne zadržanosti od dela se je v 2014 skrajšalo na 10,6 dni (8,1 v breme delodajalca in 15,6 v breme ZZZS).

Realna letna rast plač v 2013 po regijah in globalno Svet: 2 % Svet (brez Kitajske): 1,1 % Azija: 6 % Vzhodna Evropa in Srednja Azija: 5,8 %

Bljižni vzhod: 3,9 % G20 - razvijajoče države: 5,9 % G20 - razvite države: 0,2 %

Minimalna plača 51,4 % povprečne plače, največ v EU

Hrvaška

Vir: Eurostat

Medtem, ko je v 2013 v petih predelovalnih panogah povprečna bruto plača nominalno upadla, je v 2014 upadla le v dejavnosti proizvodnje pijač in sicer realno za 3,4 %. Najbolj so se v 2014 zvišale v proizvodnji farmacevtskih surovin (6,2 %), drugih vozil in plovil (5,4 %) - po zmanjšanju v 2013.

Minimalna plača je predstavljala 51,4 % povprečne slovenske plače, kar je največ med vsemi državami Evropske unije. Za leto 2014 je bila določena v višini 789,15 evrov, od 1. januarja 2015 dalje pa znaša 790,73 evrov (usklajena z rastjo cen življenjskih potrebščin, 0,2 %). V 2014 je bilo prejemnikov minimalne plače pri pravnih osebah 47.616 (brez s.p.). Minimalno plačo je januarja 2015 uveljavljalo 22 od 28 držav članic EU, gibala pa se je od 184 evrov v Bolgariji do 1.923 evrov v Luksemburgu, razko-

Madžarska

Znotraj predelovalne industrije največji dvig povprečne plače v 2014 v farmaciji

Glede na leto 2009 pa se je povprečna nominalna bruto plača v 2014 najbolj zvišala v proizvodnji tekstilij, (za 34,8 %), oblačil (33,2 %) ter drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih za 25,1 %. K tem učinku so pomembno prispevali tudi stečaji podjetij v teh dejavnostih. Plače so se najmanj povečale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov za 1,2 % in proizvodnji pijač za 9 %.

jan.15

Češka

1.745 1.715 1.678 1.622 1.614 1.541 1.491 1.483 1.474 1.467 1.395 1.376 1.312 1.193 1.082 1.017

jan.10

1.200

Romunija

2.340 2.212 2.128 2.074

Bolgarija

D Oskrba z el. energijo, plinom,… K Finančne in zavarovalniške dej. B Rudarstvo J Informacijske in… O Dejavnost javne uprave in… M Strokovne, znanstv. in tehni. dej. Q Zdravstvo in socialno varstvo P Izobraževanje R Kulturne, razvedr. in rekreac. dej. Slovenija L Poslovanje z nepremičninami C Predelovalne dejavnosti E Oskrba z vodo, odpadki H Promet in skladiščenje G Trgovina, vzdrževanje mot. vozil S Druge dejavnosti A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo,… F Gradbeništvo I Gostinstvo N Druge raznovrstne poslovne dej.

Afrika: 0,9 % Latinska Amerika in Karibi: 0,8 % Vir: ILO

Konjunkturna gibanja marec 2015

IZVOZNIKI USPEŠNI NA KLJUČNIH EVROPSKIH TRGIH

Izvoz višji na ključnih evropskih trgih

Izjemen pospešek izvoznih aktivnosti v zadnjem četrtletju Izvoz in uvoz blaga sta v zadnjih štirih mesecih lanskega leta dosegla izjemen pospešek. Še zlasti sta izrazito izstopala september in oktober, saj sta se po mesečnem obsegu skoraj približala vrednosti 2,2 milijarde evrov. Vrednost izvoza je v zadnjih štirih mesecih preteklega leta presegla 8 milijard evrov, kar je skoraj primerljivo s polovico celoletne vrednosti izvoza v letu 2013, ko je glede na leto 2012 porasel »le« za 2,6 %. Sicer je tudi leta 2013 izvoz doživel izjemen pospešek v zadnjih mesecih (decembra 2013 je npr. glede na december leta 2012 porasel kar za 8,5 %).

Izvoz se je povečal predvsem zaradi nadaljevanja rasti prodaje v države EU, ob sicer nekoliko upočasnjenem zmanjševanju izvoza v države nečlanice EU. Izvoz v države EU je bil tako v decembru 2014 medletno višji za kar šestino, na celoletni ravni pa za dobrih 9 %. Izvoz v države nečlanice EU se v letu 2014 praktično skoraj ni povečal. Ob tem se je hkrati uvoz iz držav nečlanic povečal za dobrih 6 %, iz držav EU le za dober odstotek. Največja rast izvoza je zabeležena pri blagu za široko potrošnjo, saj je glede na leto 2013 porasla kar za 9,5 %. Podobno je bilo tudi na uvozni strani, kjer je bil porast uvoza blaga za široko potrošnjo višji za 7,9 %. Seveda pa ponovno izstopajo izredno visoke stopnje rasti za mesec december, ko se je npr. izvoz blaga za reprodukcijo in široko potrošnjo povečal za več kot 13 %.

IZVOZ IN UVOZ BLAGA PO NAMENU XII 2014

BLAGOVNA MENJAVA (v 1000 EUR) TER POKRITOST (v %) 2.200.000

2014

v mio EUR

108 106

2.100.000

104 2.000.000

102

1.900.000

100 98

1.800.000

1.700.000

94 12 mesečno povprečje izvoza 12 mesečno povprečje uvoza Pokritost uvoza z izvozom [%] Trend (izvoz)

1.600.000 1.500.000

92 90 88

1.400.000

Izvoz reprodukcija investicije široka poraba Uvoz reprodukcija investicije široka poraba

1.826,0 984,1 199,4 643,2 1.763,7 1.022,6 236,3 504,8

23.039,2 13.081,5 2.338,4 7.619,3 22.645,4 13.536,6 2.736,3 6.372,4

Rast v % XII 2014 / XII 2013

12,6 13,3 7,6 13,1 2,2 2 1,1 3,1

Rast v % 2014 / 2013

6,9 5,3 8,1 9,5 2,4 -0,7 6,3 7,9

Vir: Prirejeno na osnovi podatkov SURS in BS

2014 dec

okt

Vir: Lasten prikaz in preračun na osnovi podatkov SURS

nov

sep

jul

avg

2014 jun

apr

maj

mar

jan

feb

2013 dec

okt

nov

sep

jul

avg

2013 jun

SKEP GZS

Večji izvoz osebnih avtomobilov

Rast izvoza je v letu 2014 znašala 6,9 %. To so že rasti izvoza, s katerimi smo dosegli ravni izvoza pred letom 2008. Tudi na uvozni strani je lani bila zabeležena rast, ki pa je bila kljub vsemu nekoliko nižja kot na izvozni strani, in sicer 2,4 %.

Po skupinah proizvodov se je najbolj povečal izvoz osebnih avtomobilov, ki je tudi sicer največ prispeval k skupni rasti izvoza glede na preteklo leto. Največji delež k skupnemu izvozu v letu 2014 so poleg slednjih prispevali še proizvodi iz skupine zdravila.

IZVOZ IN UVOZ BLAGA PO SKUPINAH DRŽAV

Tudi k rasti uvoza je največ prispeval uvoz proizvodov iz skupin osebni avtomobili, deli in pribor za motorna vozila ter oprema za telekomunikacijo. Uvoz proizvodov iz nafte, ki je prispeval največji delež celotnega uvoza blaga v letu 2014, se je vrednostno zmanjšal (kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte v preteklem letu), količinsko pa je ostal na podobni ravni kot leta 2013.

XII 2014

2014

v tisoč EUR Izvoz 1.826.749 23.039.230 EU-28 1.363.040 17.614.160 države nečlanice EU 463.709 5.425.070 Uvoz 1.763.714 22.645.351 EU-28 1.396.804 17.720.670 države nečlanice EU 366.910 4.924.681 Saldo menjave 63.035 393.879 Pokritost uvoza z 103,6 101,7 izvozom v % Vir: SURS, baza SI-STAT

Konjunkturna gibanja marec 2015

XII 2014/ XII 2013 Rast v % 12,6 17,0 1,4 2,2 1,6 4,2

2014/ 2013 Rast v % 6,9 9,1 0,5 2,4 1,4 6,1

Pri razvrstitvi ključnih trgovinskih partneric Slovenije v lanskem letu zato ni prišlo do razlik glede na leto poprej. Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška in Francija še vedno ostajajo ključne trgovinske partnerice Slovenije na uvozni in izvozni strani. Med ključnimi partnericami se je najbolj povečal izvoz na Hrvaško, in sicer za skoraj 22 %. Rast je posledica večje proizvodnje električne energije v NEK-u ter posledično izvoza (+12 %) ter večje prodaje naftnih derivatov (+38 %), ki pa sta produkta, ki v izvozu ne predstavljata veliko dodane vrednosti.

Izvoz v Italijo in Avstrijo se je pri obeh državah povečal za skoraj desetino. Izvoz glavnega izvoznega artikla v Italijo: avtomobilov, se je povečal za dve tretjini, medtem ko je izvoz električne energije in nafte celo upadel. Na četrtem mestu je izvoz odpadnega železa upadel za 2 % na 92 mio EUR, izvoz mleka in smetane pa se je povečal za 3 % na 90 mio EUR. Izvoz naftnih derivatov v Avstrijo je upadel za desetino, podeseteril pa se je izvoz naftnega plina, medtem ko se je izvoz neobdelanega lesa povečal za polovico na 83 mio EUR. V drugi polovici se je izredno okrepil tudi izvoz v Francijo, saj se je samo v mesecu decembru povečal za 19 %. IZVOZ PO DRŽAVAH, RAST V % 2014/ 2013 5,6 9,3 9,9 21,7 2,7

Izvoz Nemčija Italija Avstrija Hrvaška Francija

Vir: Prirejeno na osnovi podatkov BS

XII 2014/ XII 2013 17,4 18,7 15,1 16,7 19

Tudi na uvozni strani na prvih petih mestih v preteklem letu ni bilo sprememb. Med državami trgovinskimi partnericami se je najbolj povečal uvoz iz Francije in sicer za 12 %. Relativno visoko, 5-odstotno rast uvoza smo beležili tudi z Italijo in Hrvaško. Pri tem je imelo tudi v letu 2014, tako kot v preteklih letih, pomemben prispevek k rasti celotnega slovenskega izvoza eno samo podjetje - Revoz, ki z vsemi sinergijami tudi na dobaviteljski strani pomembno kreira slovenski izvoz in uvoz.

2014/ 2013 2,2 5,5 2,9 5,4 12

Uvoz Nemčija Italija Avstrija Hrvaška Francija

Vir: Prirejeno na osnovi podatkov BS

XII 2014/ XII 2013 4 2,2 3,9 1,8 5,9

Za vse ključne trgovinske partnerice se še tudi naprej ohranjajo ugodne napovedi rasti uvoza. Za slovenske izvoznike še posebej veseli pozitiven trend rasti pri vseh treh ključnih partnericah, posebej Nemčije, kjer je predvidena rast največja. Kaže, da se tudi njihove uvozne potrebe vračajo na vrednosti rasti uvoza izpred obdobja krize. O tem lahko sklepamo predvsem na podlagi realno optimističnih napovedi za leto 2016. NAPOVEDI RASTI UVOZA ZA KLJUČNE TRGOVINSKE PARTNERICE Nemčija Italija Avstrija Vir: OECD, november 2014

K medletnemu zmanjšanju presežka storitev je največ prispevala menjava ostalih poslovnih storitev. Njihov izvoz (storitev brez potovanj in transporta) se je leta 2014 glede na predhodno leto povečal za 3,9 %, uvoz pa kar za 7,6 %. V letu 2014 je primanjkljaj teh storitev dosegel 330 mio EUR, kar je 36 % več kot v letu 2013. K temu sta odločilno prispevala povečan uvoz storitev strokovnega in poslovnega svetovanja (+35 mio EUR) in tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev (+100 mio EUR). IZVOZ IN UVOZ STORITEV, 2014 2013 Izvoz storitev transport potovanja komunikacijske storitve gradbene storitve ostale poslovne storitve Uvoz storitev transport potovanja komunikacijske storitve gradbene storitve ostale poslovne storitve

2014

XII 2013

v mio EUR 5.308,0 5.516,8 1.391,9 1.520,1 2.039,5 2.046,1 451,8 456,9 280,2 273,9 716,7 770,7 3.552,6 3.809,3 737,7 804,3 694,9 724,5 459,9 483,4 258,6 233,4 864,4 1.003,3

XII 2014

v mio EUR 453,4 491,3 113,1 127,5 141,9 145,8 43,6 43,5 17,9 24,0 100,7 108,9 361,9 365,6 68,8 75,0 42,3 41,0 41,3 51,3 29,9 18,0 126,2 120,5

Vir: Prirejeno na osnovi podatkov BS

UVOZ PO DRŽAVAH, RAST V %

Na področju storitev se je izvoz v letu 2014 glede na leto 2013 povečal za 4 %, uvoz pa za 7 %. Presežek v menjavi storitev se je decembra 2014 glede na preteklo leto povečal za kar 37 % in je znašal 126 mio EUR. Medtem ko se je izvoz storitev medletno povečal za 8 %, je bil njihov uvoz decembra 2014 na podobni ravni kot leto prej.

2014

2015

2016

4,0 1,4 1,4

4,4 2,1 2,7

5,5 3,4 5,1

Neposredne tuje investicije v porastu Leta 2014 je bil zabeležen neto priliv neposrednih tujih investicij v višini 1,1 milijarde EUR. Po zaskrbljujočih podatkih v letu 2013 so podatki že sredi leta 2014 kazali na pozitivne spremembe na tem področju. Nenazadnje gre za drugo največje letno povečanje po letu 2002. Podrobnejši pogled pa pokaže, da je to rezultat naložb tujcev v trgovski panogi (prodaja Mercatorja) ter prodaje nekaterih drugih podjetij z vladnega seznama podjetij za privatizacijo. Tako je privatizacija le nekaj podjetij v zadnjem letu pomembno prispevala k večjemu pritoku kapitala v Slovenijo, zato je nujno potrebno v tej smeri nadaljevati. Na drugi strani domače naložbe v tujini izkazujejo precej nižje zneske, saj so se leta 2014 povečale le za 37 milijonov EUR. Slovenska podjetja še vedno večinoma ne razpolagajo s presežnimi sredstvi kapitala, ki bi ga lahko investirala v tujino. Ob tem je potrebno opomniti, da je bilo v letu 2013 zabeleženo zmanjšanje tako na strani domačih naložb kapitala v tujini kot tujih v Sloveniji, večinoma zaradi izgub ter negativnih reinvestiranih dobičkov. Leto 2014 je torej leto preobrata tudi na področju neposrednih naložb. Tudi v tekočem letu je pričakovati podoben

Konjunkturna gibanja marec 2015

trend, saj denarni tok od realiziranih prodaj v lanskem letu ni bil še izveden, prav tako so v zadnjih korakih nekateri prodajni postopki slovenskih družb. Prodajne aktivnosti DUTB ter tudi dezinvestiranja bank naj bi prav tako prispevale k povečani udeležbi tujih investicij. Za nekatere tuje investitorje je privlačen sektor turizem, ki temelji na zunanjem povpraševanju oziroma trošenju turistov. NEPOSREDNE NALOŽBE 2013 v mio EUR Neposredne naložbe Domače v tujini Lastniški kapital Reinvestirani dobički Dolžniški instrumenti Tuje v Sloveniji Lastniški kapital Reinvestirani dobički Dolžniški instrumenti

-59,9 -168,0 423,1 -507,2 -83,9 -108,1 421,3 -484,2 -45,2

2014 -1.118,3 36,9 129,7 -346,0 253,2 1155,2 1373,6 -22,7 4,4

XII 2014 44,3 -29,9 45,6 -29,5 -46,0 -74,2 49,9 2,9 -127,1

PRAVNE OSEBE IN PODJETNIKI Z DOSPELIMI NEPORAVNANIMI OBVEZNOSTMI NAD 5 DNI število 10.000

Povp. dn. znesek - pravne osebe, v mio EUR Povp. dn. znesek - podjetniki, v mio EUR Število podjetnikov Število pravnih oseb

700

8.000

600

7.000

500

6.000

400

5.000

300

4.000

200

3.000

100

2.000

2010 Vir: AJPES

2011

V letu 2014 je bilo v povprečju evidentiranih 6.370 plačilno nesposobnih pravnih oseb (blokirani nad 5 dni neprekinjeno), skoraj desetino manj kot v povprečju 2013, njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznostih je znašal 659 milijonov evrov, več kot desetino manj kot v povprečju 2013. Povprečno število blokiranih samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb v letu 2014 je bilo 8.082, desetino manj kot v povprečju 2013, njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti je znašal 126 milijonov evrov, 12,9 % manj kot v povprečju 2013. Podatki kažejo na izboljšanje likvidnosti poslovnih subjektov v letu 2014, medtem ko se je ta predhodna leta izrazito slabšala. Na ta gibanja vpliva tudi izrazito povečanje stečajnih postopkov, kar pomeni, da se iz evidenc umikajo neplačniki. Tudi v prvem mesecu tekočega leta so se ugodni trendi ohranili. Število pravnih oseb z likvidnostnimi težavami se je v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo za 7,9 %, njihov povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti pa za 1,3 %. Medletno se je število blokiranih pravnih oseb zmanjšalo za šestino, povprečni znesek blokad pa za četrtino. Glavnina neporavnanih obveznosti pravnih oseb je iz naslova sodnih sklepov o izvršbi (80 %), 19 % iz naslova davčnega dolga, majhen preostanek iz izvršnic (0,2 %) in iz preživnin (0,1 %). Število blokiranih podjetnikov in drugih fizičnih oseb se je januarja 2015 v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo za desetino, njihov povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti pa za 1,2 %. Medletno se je njihovo število zmanjšalo za petino, znesek pa za 13,1 %.

Konjunkturna gibanja marec 2015

2012

2013

2014

0 2015 SKEP GZS

DOSPELE NEPORAVNANE OBVEZNOSTI NAD 5 DNI Pravne osebe Število

Krepitev plačilne sposobnosti

800

9.000

Vir: Lasten prikaz na osnovi podatkov BS

BOLJŠA LIKVIDNOST

v mio EUR

2008 dec. 2009 dec. 2010 dec. 2011 dec. 2012 dec. 2013 dec. 2014 dec. 2015 jan. - gradben. - trgovina - predel. dej.

3.414 5.252 6.102 5.430 7.111 6.955 6.085 5.603 1.201 1.242 697

Povpr. dnev. zn. (mio EUR) 147,3 256,7 387,0 602,3 705,7 752,7 558,1 550,9 115,2 71,2 60,6

Podjetniki in fizične osebe, ki opravljajo dej. Povpr. dnev. Število zn. (mio EUR) 8.670 100,4 7.080 106,1 9.157 140,5 8.970 136,9 7.449 118,8 6.714 117,4 1.418 23,0 1.119 16,8 926 18,3

Vir: AJPES

Pobot najbolj priljubljen pri trgovcih V letu 2014 je povprečni znesek mesečnega pobota (v enem krogu) znašal 37,2 milijonov evrov, v letu 2013 pa 41,9 milijonov evrov. Uspešnost pobota v 2014, merjena z deležem pobotanih obveznosti glede na prijavljene, je bila 6,6-odstotna, medtem ko je znašala v letu 2013 6,9 %, in 7,4 % v 2012. Februarja 2015 je bilo pobotanih 32 milijonov evrov, vsaj del obveznosti je pobotalo 3.678 dolžnikov. Eno tretjino (161,8 milijonov evrov) prijavljenih obveznosti je bilo s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so pobotale 38,0 % (12,2 milijonov evrov) celotnega pobotanega zneska. S področja predelovalnih dejavnosti je bilo prijavljenih 30,9 % vseh obveznosti, pobotano pa 26,1 % celotnega pobotanega zneska, s področja gradbeništva pa prijavljenih 7,5 % vseh obveznosti in pobotano 3,7 % celotnega pobotanega zneska. 87,0 % vseh obveznosti so v pobot prijavile gospodarske družbe, ki so pobotale 89,3 % celotnega zneska pobota, sledijo samostojni podjetniki in zadruge.

OBVEZNI IN PROSTOVOLJNI VEČSTRANSKI POBOT AJPES Prijav.

Upoštev. Pobotani

Datum Število obvez. obvez.** znesek pobota dolžnik. mio mio EUR mio EUR EUR

2011 - 9.708,5 2012 12.937* 9.252,2 2013 8.083* 7.229,5 2014 6.431* 6.710,4 2015 jan. 5.841 524,4 feb. 5.608 485,7

4.949,9 4.439,6 3.244,7 3.081,6 229,7 211,7

644,0 682,9 502,4 445,8 38,4 32,0

Delež pobot. obvez. od prijav. (%)

Delež dolžnik., ki so pobotali del obvez. (%)

6,6 7,4 6,9 6,6 7,3 6,6

67,6 65,6

Vir: AJPES * Povprečno število dolžnikov na krog pobota v obdobju. ** Prijavljene obveznosti dolžnika, do katerega je katerikoli drugi dolžnik v posameznem krogu pobota prijavil obveznost.

Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi se je v 47-ih krogih obveznega večstranskega pobota, od aprila 2011 do februarja 2015, zmanjšala za 2,3 milijarde evrov.

Poplava stečajev Po skokovitem porastu stečajev v drugem polletju 2013, so podobni trendi nadaljevali tudi v letu 2014. Začetih je bilo kar 1.302 stečajnih postopkov, 38,4 % več kot leto prej. V letu 2014 je bilo začetih 1.107 stečajev družb, četrtino več kot leto prej, in 168, kar 236,0 % več stečajev podjetnikov. V letu 2014 je bilo uvedenih tudi 139 prisilnih in poenostavljenih prisilnih poravnav družb, leto prej 46. Prav tako je bilo začetih 46 prostovoljnih in 5 prisilnih likvidacij družb, v letu prej pa skupaj 60. ŠTEVILO ZAČETIH STEČAJNIH POSTOPKOV

279

Samostojni podjetniki

317 288

Gospodarske družbe

320

332 324

360

so odraz potrebnega gospodarskega očiščenja po finančni in gospodarski krizi. ZAČETI STEČAJNI POSTOPKI, PRISILNE PORAVNAVE, PROSTOVOLJNE IN PRISILNE LIKVIDACIJE Število začetih postop. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 jan.

Stečaji

Prisilne Prostovoljne in poravnave* prisilne likvidacije družb** družb** 14 63 36 49 42 75 43 63 46 60 139 51 15 4

družb** podjet. 276 53 438 68 577 93 518 70 883 50 1.107 168 82 19

Vir: AJPES * Od 15.8.2013 je z novelo ZFPPIPP-E vključen tudi postopek poenostavljene prisilne poravnave. ** Do vključno leta 2012 so v podatke vključene tudi zadruge.

Več fleksibilnosti dviga število poslovnih subjektov V Poslovnem registru Slovenije je vpisanih približno 200.000 poslovnih subjektov, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali s predpisom oziroma aktom o ustanovitvi določene dejavnosti. V letu 2014 je bilo ustanovljenih 6.311 gospodarskih družb, 2,2 % več in ukinjenih 3.905 družb, 8,8 % več kot leto prej. Ustanovljenih je bilo tudi 13.658 podjetnikov, 6,1 % manj in ukinjenih 11.418 podjetnikov, 2,2 % manj kot leto prej. Torej je bilo v letu 2014 več 2.406 družb in 2.240 podjetnikov. Razlogi ustanavljanja družb in podjetnikov so različni, veliko jih ne posluje niti leto dni. Razlogi za ustanovitev so lahko davčne narave, saj na ta način del posameznikov optimizira svoje davčno breme. Bolj fleksibilne in raznovrstne oblike zaposlitve silijo mlade v odprtje s.p.-ja, saj so na ta način konkurenčnejši za delodajalce in lahko hkrati opravljajo delo za različne delodajalce.

280

ŠTEVILO USTANOVITEV IN UKINITEV SUBJEKTOV PO ČETRTLETJIH

200 160 120 80 40

66 15 65 17 60 7 85 14 104 16 95 14 107 15 132 23 141 28 149 31 159 15 128 19 132 26 148 20 124 13 114 11 133 14 145 9 13 14 33 51 172 40 45

240

1.č.09 2.č.09 3.č.09 4.č.09 1.č.10 2.č.10 3.č.10 4.č.10 1.č.11 2.č.11 3.č.11 4.č.11 1.č.12 2.č.12 3.č.12 4.č.12 1.č.13 2.č.13 3.č.13 4.č.13 1.č.14 2.č.14 3.č.14 4.č.14

Vir: AJPES

SKEP GZS

USTANOVITVE s.p. USTANOVITVE GD

4.500

Ukinitve s.p. Ukinitve GD

4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000

4.č.14

3.č.14

2.č.14

1.č.14

4.č.13

3.č.13

2.č.13

1.č.13

4.č.12

3.č.12

2.č.12

1.č.12

4.č.11

3.č.11

2.č.11

1.č.11

4.č.10

3.č.10

2.č.10

V letu 2014 je bilo začetih 255 (23,1 % vseh) stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 253 (23,1 % vseh) v gradbeništvu, 147 v predelovalnih dejavnostih (13,3 % vseh) in 132 v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (12,0 % vseh). Nad podjetniki pa 38 (22,6 % vseh) v gradbeništvu, 32 v gostinstvu (19,0 % vseh), 28 v področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (16,7 % vseh), 19 v prometu in skladiščenju (11,3 % vseh) in 15 (8,9 % vseh) v predelovalnih dejavnostih. Insolventni postopki (stečaji, prisilne poravnave, likvidacije)

1.č.10

500

SKEP GZS

Vir: AJPES

Manj blokad transakcijskih računov Tudi statistika blokad transakcijskih računov kaže, da so se denarni izkupički izvoznikov prelili po ekonomiji. V februarju 2015 se je število blokiranih in zaprtih računov medletno zmanjšalo za 14 %.

Konjunkturna gibanja marec 2015

KAKOVOST POSOJIL SE VENDARLE IZBOLJŠUJE Posojila v švicarskih frankih niso veliko breme za slovensko gospodarstvo Slovenska gospodinjstva so tista, ki bodo predvidoma utrpela povečanje anuiteta pri stanovanjskih kreditih. Od 1 mrd EUR posojil v CHF, je bilo 296 gospodarskih družb bankam dolžno 100 milijonov EUR oziroma manj kot 1 % posojil. Tudi za gospodinjstva breme ni tolikšno, da bi bistveno zavrlo izboljšanje sentimenta potrošnikov zaradi višjih plač in več zaposlitvenih možnosti. 16 tisoč gospodinjstev je bankam dolžno okoli 780 milijonov EUR glavnice v švicarskih frankih oziroma 9 % vseh posojil. Ob upoštevanju relativno nizke zadolženosti gospodinjstev naveden znesek ni visok, sploh v primerjavi s stanjem na Hrvaškem in na Madžarskem. Posojila v švicarskih frankih se znižujejo vse od leta 2008 naprej, za komitente pa so bila konkurenčna zaradi relativno nizke obrestne mere. Neznanka so posojila v CHF, ki so jih odobrile leasing družbe, saj o tem ni uradnih podatkov. Takšnih posojil so se posluževala predvsem podjetja, ki pri bankah niso bila konkurenčna.

Bančni sistem vnovič z izgubo Slovenski bančni sistem je tudi leto 2014 zaključil z izgubo. Čiste obresti so porasle za 1/6 ter drugi neobrestni prihodki za 5 %, vendar to ni bilo več od operativnih stroškov (-5 %) in neto oslabitev in rezervacij. S 615 mio EUR so te res bile 84 % nižje kot v 2013, vendar so še vedno bile previsoke glede na dobičkonosnost bank. Marža finančne posredništva, temeljni zaslužek bank je narasla s 2,44 v 2013 na 3,1 % v 2014. Bankam so rezultat izboljšale nizko depozitne obrestne mere, ki nižajo odhodke od obresti ter obresti na obveznice, ki so jih prejele od DUTB.

Banke na lov za gospodinjstvi, ne podjetji Visoko število praznih nepremičnin in veliko število tistih, ki šele prihaja na trg iz stečajnih postopkov ter relativna nezadolženost prebivalca deluje stimulativno na ponudbo stanovanjskih posojil. Raje kot k znižanju cen se tako banke zatekajo k ugodnejšim pogojem za hipotekarna posojila. Ta so v Sloveniji sicer za polovico odstotne točke višja kot v evroobmočju, vendar je razlika nižja kot pri posojilih podjetjem. Obrestna mera za posojila podjetjem nad 1 mio EUR je v Sloveniji višja za 2 odstotni točki kot v evroobmočju, za posojila do 1 mio EUR pa okoli 1,5 odstotne točki.

Kakovost bančnih terjatev se izboljšuje Kakovost terjatev, ki jo ocenjujejo banke na podlagi posojil podjetjem, se je ob koncu leta nekoliko izboljšala. Število podjetij z zamudo se je znižalo s 5.255 na 4.731 v decembru, kar tudi glede na december 2013 pomeni pomembno izboljšanje, ko je bilo takšnih družb 5.349. Z odplačevanje bančnih obveznosti z več kot 90 dnevno zamudo je zamujala 1/6 vseh podjetij, ta pa so dolgovala okoli 18 % vseh posojil. Največji neplačniki so bila podjetja iz dejavnosti gradbeništva (45 %),

Konjunkturna gibanja marec 2015

poslovanja z nepremičninami (1/3) in gostinstva (23 %). V vseh dejavnosti so se kreditne tveganja za banke znižala, izjema je sektor poslovanja z nepremičninami.

ECB ceni dolg Politika Evropske centralne banke ostaja zelo prijazna do zadolževanja držav. Slovensko Ministrstvo za finance je tako izkoristilo ugodne razmere ter izdalo 20-letno obveznico po 1,5-odstotni letni obrestni meri, s katero je država pokrila potrebe za financiranje proračunskega primanjkljaj v letošnjem letu in deloma v prihodnjem. Cena zadolževanja 10-letne obveznice se trenutno giblje okoli odstotka. Nizka vrednost Euriborja tudi krepi konkurenčno ponudbo bank pri stanovanjskih kreditih, pri čemer se lahko pri dolgoročnih kreditih ponovi podobno nevarnost kot pri posojilih v švicarskih frankih v primerih, da bo ECB po določenem obdobju začela z dvigovanjem osnovne obrestne mere. To bi se lahko zgodilo v primeru pregrevanja evropskega gospodarstva v kombinaciji z inflacijo nad 2 %. Zaradi padajoče krivulje forward Euriborja je tudi za podjetja precej oportuna rešitev posojilo po variabilni obrestni meri z nakupom inštrumenta za ščitenje pred dvigom Euriborja. DONOSI DOLGOROČNIH DRŽAVNIH OBVEZNIC V EVROOBMOČJU V % II 14 2,40 1,56 3,24 7,70 3,56 2,52 3,65 6,00 1,87 2,96 1,89 1,95 4,94 4,43 2,48 1,92

Belgija Nemčija Irska Grčija Španija Francija Italija Ciper Luksemburg Malta Nizozemska Avstrija Portugalska Slovenija Slovaška Finska

II 15 0,63 0,30 1,85 9,72 1,52 0,60 1,56 6,00 0,40 1,50 0,42 0,44 2,32 1,32 1,21 0,48

sprememba v b.t. -177 -126 -139 202 -204 -192 -209 -147 -146 -147 -151 -262 -311 -127 -144

Vir: ECB, http://www.ecb.europa.eu/stats/money/long/html/index.en.html

EURIBOR IN TOM (LETNO V %) 2010 2011 2012 2013 2014 2015

jan.

1 mes. 0,57 1,18 0,33 0,13 0,13 0,01

3 mes. 0,81 1,39 0,57 0,22 0,21 0,06

6 mes. 1,08 1,64 0,83 0,34 0,31 0,15

1 leto 1,35 2,01 1,11 0,54 0,48 0,30

TOM 1,91 2,38 2,63 1,92 0,51 0,00

Vir: Bilten BS, februar 2015

3-odstotna rast industrijske proizvodnje v 2015

Okrog 5-odstoten upad dolarskih cen kovin v 2015

Eastern Europe Consensus, feb. 2015

Svetovna banka, jan. 2015

PANOŽNA GIBANJA Trendi v panogah Storitvene dejavnosti. Beležijo rast prihodka, a le na račun dejavnosti prometa in skladiščenja ter zaposlitvenih dejavnosti. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Tudi v 2014 še beležijo upad prihodkov – najslabše v drugih strokovnih tehničnih dejavnostih (v katerih so pretežno registrirana projektantska podjetja) in oglaševanju. Še velik zaostanek za ravnjo prihodka iz 2008. Promet. Prihodki v tej panogi, tesno povezani z izvozniki, so že nekaj let v porastu, samo v 2014 so zrasli za 5,8 %. Dejavnost, ki je že presegla raven 2008 za 10 %. Prihodki najbolj naraščajo v panogi skladiščenja.

Poslovne tendence: KAZALNIK ZAUPANJA

Računalniško programiranje in svetovanje. Prihodke v 2014 so povečali za 4,6 %, sicer glede na 2008 zaostajajo za 1,2 %. Usmerjajo se vse bolj na tuji trg in povezujejo z multinacionalkami. Gostinstvo. V gostinstvu 2014 so prihodki porasli za 2,2 % in zaostajajo za 2,3 % glede na 2008. Zaposlovalna dejavnost. Iz leta v leto povečuje ustvarjene prihodke, saj ti zaposlujejo vse več agencijskih delavcev, ki sicer delo opravljajo v drugih dejavnostih. V 2014 so prihodki zaposlitvenih dejavnosti porasli za 12,4 % glede na 2013, glede na 2008 pa kar za 28,4 %.

Mesečna sprememba (v odstotnih točkah), februar 2015

Letna sprememba (v odstotnih točkah), februar 2015

1,2 ↑ 1↑ 4↓ 4↑ 2↑

13 ↑ 5↑ 19 ↑ 23 ↑ 8↑

3↓

15 ↑

Gospodarska klima skupaj - v predelovalnih dejavnostih - v trgovini na drobno - v storitvenih dejavnostih - v gradbeništvu Kazalnik zaupanja potrošnikov

Ključni kazalniki v industriji

Ključni kazalniki v trgovini

Industrijska proizvodnja

1,6 %

↑

Realni prihodki v trgovini

Izkoriščenost kapacitet

+2 o.t.

↑

Trgovina z živili, pijač., tobak.

Poraba elek. energije v industriji

-4,4 %

↓

Trgovina z motornimi vozili

↑

-1,6 %

↑

6,9 %

↑

Konjunkturna gibanja marec 2015

Nevarnost

Priložnost

Pomembnost Revoza in Renault-ovih vozil za trende v industriji in zaposlovanju ostaja visoko.

Rast evropskega storitvenega sektorja bo omogočal tudi večjo rast izvoza intelektualnih storitev.

PANOŽNA GIBANJA Industrija. Z 1,6 % višjo rastjo proizvodnje, višjimi prihodki ter zaposlenimi. Boljša pričakovanja glede izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti podjetij in izkoriščenosti kapacitet.

Turizem. Povečan prihod avstrijskih gostov je ublažil izpad ruskih ter slabo vreme v poletnih mesecih. Prihodnji izzivi so povezani s spremembo lastništva v sektorju.

Trgovina. Skupni prihodki trgovine so v 2014 porasli za 2 % - najbolj so prispevali prihodki trgovine z motornimi vozili, prihodki na drobno ostajajo na ravni predhodnega leta. Zasebna potrošnja se postopno popravlja.

Gradbeništvo. Zelo uspešna 19,4-odstotna rast v 2014, ki sicer izvira iz zelo nizke ravni preteklega leta. Napovedana nižja rast, saj bo manj projektov iz nove evropske perspektive.

RAST INDUSTRIJE NIŽJA OD IZVOZA Rast zgolj v predelovalni industriji Vpliv višjega povpraševanja na mednarodnih trgih se odraža tudi pri slovenskih proizvajalcih. Tudi izvozna dinamika se je lani močno povečala, na izboljšanje konkurenčnosti je vplival še oslabljeni evro. Proizvodnja se je sicer v zadnjem četrtletju 2014 umirila, a kljub temu dosegla solidno 1,6-odstotno rast v primerjavi z letom 2013. Proizvodnjo so sicer povečale le predelovalne dejavnosti (3,6 %), medtem ko oskrba z električno energijo beleži upad (-3,8 %) kot tudi rudarstvo (-4,2 %). Neobičajno znižanje je rudarstvo beležilo v decembru 2014, ko se je medletno skrčilo kar za polovico. Proizvodnja v 2014 tako za ravnjo v letu 2008 zaostaja za desetino, raven iz 2009 pa presega za 8,7 %. Prihodki industrije so zrasli za 4,6 %, zaloge industrijskih proizvodov so se po 3,7-odstotnem zmanjšanju v 2013 tudi v 2014 zmanjšale za 1,9 %, predvsem v predelovalnih dejavnostih, v rudarstvu pa povečale kar več kot četrtino. INDUSTRIJA Letne stopnje rasti, v %

Industrija zaposluje in postaja fleksibilnejša Boljši mednarodni pogoji poslovanja, višji izvoz in višja proizvodnja so se odrazili tudi na večji potrebi po delavcih. Zaposlenost v industriji se je tako v 2014 zvišala za 0,3 % in tako prekinila dolgoročni upad zaposlenih. Vse več proizvodnih podjetij se poslužuje agencijskega dela, ki se je lani več kot podvojilo, vendar ni podatkov, koliko od teh odpade na industrijo. Rast produktivnosti v industriji (kot razmerje med indeksom industrijske proizvodnje in indeksom števila zaposlenih) je bila tako v letu 2014 1,3-odstotna. PODATKI O INDUSTRIJI, RAST V % 2013

Proizvodnja Zaposlenost

Vir: Statistični urad RS, februar 2015

Konjunkturna gibanja marec 2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

Produktivnost

2005

14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 -20 -22

Delež predelovalnih dejavnosti se v strukturi slovenskega gospodarstva po dodani vrednosti (DV) zmanjšuje, povečuje se delež storitvenih dejavnostih. Delež DV predelovalnih dejavnosti je v 2014 predstavljal 22,8 % in leta 2000 24,9 %. Zaradi sodobne strukture gospodarstva je težko ločevati med storitvenim in industrijskim izvozom, saj sta vse bolj povezana. Izvoz pomembnega kosa oprema običajno spremlja še poprodajna storitev montaže, transporta ipd.

SKEP GZS

2014

Obseg proizvodnje*

-0,7

1,6

- Rudarstvo (B) - Predelovalne dejavnosti (C) - Oskrba z elektriko, plinom in paro (D)

3,4 -1,3 3,0 -3,7 -2,8 -1,4

-4,2 3,6 -13,8 -1,9 0,3 4,6

Zaloge Zaposlenost v industriji (B+C+D) Prihodek od prodaje

Viir: SURS, baza SI-STAT, *podatki prilagojeni številu delovnih dni

Pospešena proizvodnja vozil Znotraj predelovalna panoge so največjo rast beležili v dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic (12,5 %), kjer je bila

decembrska medletna rast skoraj 50-odstotna. Tudi izvoz vozil ostaja eden vodilnih izvoznih proizvodov (na prvem mestu je izvoz zdravil) z 8,6-odstotnim deležem v izvozu blaga. Zaposlenost se je v tej panogi povečala kar za desetino. Proizvodnja električnih naprav je beležila 12,1-odstotno rast proizvodnje v 2014, medtem ko zaposlenosti ni povečala. Nad 10-odstotno rast proizvodnje sta beležili še proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov ter proizvodnja računalniških, električnih izdelkov, v katerih so zaposlenost povečali za 5,8 % oz. za 0,3 %. Proizvodi za široko porabo in investicije so tista namenska skupina, pri katerih je proizvodnja najbolj porasla. Rast je bila je bila 4,1- in 3,9-odstotna. Pri prodaji proizvodov za vmesno porabo je bil padec proizvodnje 1,4-odstoten, predvsem je bil zabeležen padec energentov.

PROIZVODNJA V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH V 2014, stopnje rasti v %

Pet od enaindvajsetih dejavnosti je v 2014 beležilo nižjo proizvodnjo in ustvarjen prihodek. Tako največje zmanjšanje beležijo proizvajalci drugih vozil in plovil (-11,4 %), prihodek je manjši za 10,1 %, a so kljub temu povečali število zaposlenih za 4,9 %. Upad proizvodnje so beležili še proizvajalci oblačil in tekstilij (-7,9 % in 6 %), kjer so zmanjšali število zaposlenih za blizu 15 %. Manjše krčenje proizvodnje (-1 %) pa beležijo tudi v popravilih in montaži strojev in naprav, kjer pa so število zaposlenih povečali (za 4,2 %).

Visoko-tehnološka proizvodnja pred ostalimi Le proizvodnja električnih naprav in proizvodnja električnih, optičnih izdelkov sta v 2014 presegli proizvodnjo iz leta 2008 za 15 % in 11%. V rudarstvu je dejavnost pridobivanja rudnin in kamnin predkrizno raven presegla kar za 39 %. Postopno upadanje cen svetovnih surovin in inflacije se odraža tudi na znižanju indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki se je v letu 2014 znižal za 0,6 % (predvsem za prodajo na domačem trgu), za 1,8 % pa so padle tudi cene uvoženih proizvodov (predvsem iz evrskega območja).

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V IZBRANIH DRŽAVAH Indeks (2010=100) 130 EU Nemčija Slovaška Hrvaška Slovenija

125 120 115 110 105 100 95 90 85

Vir: Eurostat, februar 2015, podatki so desezionirani

jul.

Proizvodnja drugih vozil zaposlovala kljub najnižji proizvodnji

2014 jan

SKEP GZS

Decembra 2014 je bila v primerjavi z decembrom 2013 zabeležena upočasnitev proizvodnje, in sicer je v evroobmočju znašal upad 0,2 %, EU je beležila rast v višini 0,3 %. Med članicami EU so ta čas zabeležile najvišjo rast proizvodnje Irska (18,2 %), Estonija (7,6 %) in Poljska (5,7 %), največji padec proizvodnje pa Grčija (-4,2 %), Malta (-3,8 %) in Portugalska (-3,1%).

jul

Vir: Statistični urad RS

2013 jan

jul

2012 jan

Slovenska rast proizvodnje presegla rast EU

jul

-5

V januarju 2015 so bili kot glavni omejitveni dejavniki v proizvodnji najpogosteje navedeni nezadostno domače povpraševanje (41 % podjetij), nezadostno tuje povpraševanje (39 % podjetij), negotove gospodarske razmere (37 % podjetij) in finančne težave (23 % podjetij).

2011 jan

-10

2,6 2,3 1,6 1,4 0,7 0,1 0,0 -0,6 -0,8

7,1

Tako na domačem kot na tujem trgu se je po anketi poslovnih tendenc januarja 2015 konkurenčni položaj podjetij znižal – najbolj na trgih zunaj EU. Tudi vrednost kazalnika obseg novih naročil se od julija dalje znižuje januarja 2015 so bila za 1 odstotno točko nižja kot oktobra 2014.

jul

-15

5,6 5,0

12,5 12,1 11,7 10,6 9,6 8,7

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti podjetij (tehnoloških, človeških virov) se je v drugem polletju 2014 zvišala (81,4 %), januarja 2015 pa še dodatno (na 84,4 %). Takšno izkoriščenost so podjetja beležila v začetnih mesecih 2008. Od druge polovice lanskega leta se zvišujejo vrednosti kazalnika ustreznost proizvodnih zmogljivosti glede na pričakovano povpraševanje v naslednjih 12-ih mesecih. Ta je bila januarja 2015 za 5 odstotnih točk višja kot oktobra 2014. Vrednosti vseh kazalnikov konkurenčnega položaja so se januarja 2015 v primerjavi z oktobrom 2014 znižale.

2010 jan

C29-Prz.mot.voz.,prikolic C27-Prz.elektr. naprav C15-Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. C26-Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. C32-Dr.raznovrstne predelovalne dej. C22-Proizvodnja izd. iz gume in plast.mas C24-Proizvodnja kovin C16-Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. C23-Prz.nekovinskih mineralnih izd. C25-Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav C17-Prz.papirja in izd. C28-Prz.dr.strojev in naprav C18-Tiskarstvo in razmnoževanje C10-Prz. živil C31-Proizvodnja pohištva C20-Prz.kemikalij in kemičnih izd. C33-Popravila in montaža strojev in naprav C11-Prz. pijač C13-Prz tekstilij -6,0 C14-Prz. oblačil -7,9 C30-Prz.dr.vozil in plovil -11,4

Višja izkoriščenost kapacitet ter ustreznost proizvodnih zmogljivosti

SKEP GZS

Konjunkturna gibanja marec 2015

GRADBENI OBETI SLABŠI OD LANSKIH

na december 2013 (vrednost teh del na stavbah je bila višja za 7,0 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za 4,5 %).

2014: leto lokalnih volitev in evropskih projektov

Rast dodane vrednosti najvišja

Za gradbeništvo in inženiringe bi za leto 2014 lahko rekli, da se je kriza končala, saj je vrednost gradbenih del porasla za petino. Dejstvo pa je, da tako velika rast sloni na zelo nizki osnovi (dno po nekajletnem krčenju), po drugi strani je pa tudi rezultat pospešenih opravljenih gradbenih del inženirskih objektov, ki so bili financirani s sredstvi z EU. Kljub dobri rasti gradbenih del v 2014 pa ta še vedno zaostaja za ravnjo 2008 za 45 % (pri stavbah zaostaja za 69,4 %, pri inženirskih objektih pa za 26,7 %).

Rast dodane vrednosti med panogami je bila v 2014 največja v gradbeništvu, in sicer 10,9-odstotna. To pa je še vedno daleč od predkrizne ravni, saj je bila dodana vrednost gradbeništva v 2014 na ravni 60-ih odstotkov ustvarjene dodane vrednosti v 2008 oz. za 921,6 milijonov evrov manj (v tekočih cenah) kot v predkriznem letu 2008. V skupni ustvarjeni dodani vrednosti je sicer gradbeništvo v 2014 predstavljalo 5,7-odstotni delež ( v 2013 5,3 % in v 2008 kar 8,3 %). Bruto investicije (v BDP), ki so se sicer v zadnjem četrtletju 2014 zmanjšale, pa so bile sicer leta 2014 glede na 2013 višje za 3,6 %, investicije v osnovna sredstva pa za 4,8 % (v zgradbe in objekte +14,4 %, v stanovanja -4,4 % in v druge zgradbe in objekte +22,8 %).

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL Realna rast, v % Skupaj gradbeništvo Stavbe - skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

45 35 25

Število zaposlenih se ne giblje skladno z dinamiko gradenj

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

-5

2007

-15 -25 -35 -45 Vir: statistični urad RS

SKEP GZS

Rast obsega vrednosti opravljenih gradbenih del pri gradbenih inženirskih objektih je v 2014 dosegla 26,4 %, pri stavbah pa 3,8 %. Pri tem je rast pri nestanovanjskih stavbah v 2014 znašala desetino, nestanovanjska gradnja stavb pa že šesto leto zapored upada in se je v 2014 zmanjšala za petino. Delež vrednosti opravljenih gradbenih del je bil v 2014 pri stavbah v povprečju 31,2-odstoten in pri gradbenih inženirskih objektih 68,8-odstoten. VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL-REALNE STOPNJE RASTI, V % GRADBENIŠTVO Stavbe - stanovanjske - nestanovanjske Gradbeni inženirski objekti

2013 -16,8 -17,3 -24,1 -15,4 -16,6

2014 -2,5 -20,4 -26,6 -18,9 6,3

2015 19,4 3,8 -24,1 9,9 26,4

Vir: Statistični urad RS, fevruar 2015

Da se aktivnost v gradbeništvu ohlaja in da je bila tolikšna rast posledica enkratnih učinkov (predvolilnih komunalnih investicij, financiranih s sredstvi EU) nakazuje dinamika opravljenih gradbenih del decembra 2014, ki je bila le še za 4,6 % višja glede

Konjunkturna gibanja marec 2015

Že šesto leto zapored se število delovno aktivnih v gradbeništvu zmanjšuje, sicer v 2014 s precej manjšo dinamiko. V 2014 je bilo v tej dejavnosti v povprečju 53.982 delovno aktivnih oseb, glede na 2013 za 269 oseb ali za 0,5 % manj, ter glede na 2008 kar za 33.695 oseb ali za 38,6 % manj. Proti koncu leta se je dinamika zaposlenih še nekoliko poslabšala - decembra 2014 se je število zaposlenih (51.874 oseb) v gradbeništvu zmanjšalo za 162 oseb v primerjavi z decembrom 2013, ter za 37.643 oseb v primerjavi z decembrom 2008. Gradbena panoga se je v 2014 soočila tudi z manj delovnimi dovoljenji – v 2014 je bilo izdanih za 18,9 % manj delovnih dovoljenj kot v 2013. Decembra 2014 je bilo tako veljavnih 2.915 delovnih dovoljenj, kar je za tretjino manj kot decembra 2013. Nove pogodbe v 2014 v skupnem ne kažejo pozitivnih signalov. Tako se je v 2014 obseg novih pogodb zmanjšal za 13,3 %, pri novih pogodbah za 4,1 %. Upad novih pogodb odraža zaključevanje projektov, financiranih z EU sredstvi iz perspektive 2013-2015, v naslednji perspektivi 2016-2020 pa bo tovrstnih sredstev manj. Vprašanje je tudi, koliko projektov je pripravljenih z ustrezno investicijsko dokumentacijo, vključno z umeščenostjo v prostor in ustreznimi okolje varstvenimi dovoljenji.

Peta najvišja rast gradbene aktivnosti med državami EU Slovenija je decembra 2014, v obdobju enega leta, med državami EU zabeležila peto najvišjo gradbeno aktivnost. EU je v zadnjih dveh mesecih lanskega leta beležila ohlajanje. Najvišje rasti so na medletni ravni decembra 2014 beležile Romunija (15 %), Švedska (9,4 %), Poljska (4,8%), Velika Britanija (4,7 %) ter najnižjo Slovaška (-9,8%), Češka (-7,8%), Francija (-7,5 %), Italija (-5,2 %) in Nemčija (-4,7 %). V evroobmočju so v letu dni beležili za 3,5-odstotno in v EU za pol odstotka nižjo vrednost opravljenih gradbenih del.

GRADBENA DOVOLJENJA, 2013-2014 VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL Indeks 2010 =100 EU 28

Polska Slovaška Avstrija

Francija Slovenija

130 120

površina v m2

število 480 440 400

180.000 Število stavb Število stanovanj m 2 stavb m 2 stanovanj

360 320 280

110 100 90

160.000 140.000 120.000 100.000

240 200

80.000

160 120 80

SKEP GZS

nov.14

sep.14

jul.14

maj.14

mar.14

jan.14

nov.13

sep.13

20.000 jul.13

jul.14

okt.14

jan.14

apr.14

jul.13

Vir: Eurostat, desezonirani podatki

okt.13

jan.13

apr.13

jul.12

okt.12

jan.12

apr.12

jul.11

okt.11

jan.11

apr.11

jul.10

okt.10

jan.10

apr.10

40 0

40.000

maj.13

mar.13

60.000

jan.13

SKEP GZS

Vir: statistični urad RS

Objavljen prvi od dveh letošnjih razpisov

Upad cen nepremičnin se nadaljuje V Sloveniji so se cene na letni ravni v tretjem četrtletju 2014 znižale za 5,4 % in v četrtem še za 4,4 %, v primerjavi z enakim obdobjem 2013, kar je znova največji padec med državami EU. V 2014 so stanovanjske cene nepremičnin tako nižje za 6,6 % glede na enako obdobje 2013 ter za cenami v letu 2008 zaostajajo kar za 23,3 %. GIBANJE CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN Indeks 2010=100 Skupaj stanovanjske nepr. Nova stanovanja Rabljena stanovanja Nove družinske hiše Rabljene družinske hiše

124 116 112 108 104 100 96 92 88 84

Vir: SURS

2014Q3

2014Q1

2013Q3

2012Q1

2011Q3

2011Q1

2010Q3

2010Q1

2009Q3

2009Q1

80 2008Q3

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe je bilo v letu 2014 načrtovanih za 14,3 % manj stanovanj kot v letu 2013 (v enostanovanjskih za 6,8 % manj, v večstanovanjskih stavbah za 45,4 % manj, v nestanovanjskih stavbah za 25,8 % manj ter v stanovanjskih stavbah za posebne družbene za 10,2 % več). Novogradenj stavb je bilo v letu 2014 načrtovanih za 8,1 % manj kot v letu 2013, v teh pa naj bi nastalo za 15,5 % manj stanovanj. Površina načrtovanih stavb je bila v tem času za 22,6 % manjša, površina v njih načrtovanih stanovanj pa za 12,0 %.

120

2008Q1

Obeta se manj novih stanovanj

2013Q1

Anketa SKEP GZS o pričakovanjih v gradbeništvu in inženiringu, izvedena v februarju 2015, kaže na pesimizem med anketiranimi podjetji. Hkrati dokazuje, kako pretirano so investicije in z njimi vred izvajalci v tem trenutku vezani na kohezijske projekte in na (ne)planirane projekte države do leta 2020. Kratkoročnost pogodb in iztekanje shem EU v 2015 odražajo odgovori anketiranih podjetij. Ob sedanji ravni sklenjenih pogodb in pričakovanih naročilih ima zagotovljeno delovanje podjetja do 4 mesecev 39 % družb, polovica od 6-9 mesecev, le 4 % za 1 leto; le pri 7 % podjetij poslovanje ni ogroženo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je sedanje stanje in obseg pričakovanih naročil le pri šestini podjetij višji kot v 2014. Glavnina podjetij torej pričakuje manj poslov. Da je bilo 2014 ponovno zelo uspešno v gradbeništvu, ki ga ne bo zlahka ponoviti, izkazujejo tudi pričakovanja družb v 2015 in 2016, ki so zelo pesimistična. Kar 81 % družb meni, da bodo prihodki v 2015 nižji kot v predhodnem letu, za 2016 je takih 65 %. Prihodki na tujem trgu naj bi se jim v 2015 zmanjšali - to pomeni 73 % anketiranih družb, ter v 2016 kar 82 %. Trend zmanjševanja zaposlenih naj bi se nadaljeval – v 2015 bo 67 % družb odpuščalo, v 2016 še več, 75 % družb.

Evropska komisija je v začetku marca objavila razpis za zbiranje predlogov za gradnjo vseevropske energetske infrastrukture. V Instrumentu za povezovanje Evrope (CEF) je za projekte, ki bodo pomagali odpraviti energetsko izoliranost posameznih držav članic in ozka grla ter prispevali k vzpostaviti evropskega energetskega trga, na voljo 100 milijonov evrov. Rok za oddajo prijav je 29. april. Za Slovenijo so na obstoječem seznamu predvidene posodobitve električnih povezav pri Cirkovcah, Divači, Beričevem in Podlogu ter Okroglem. Prav tako so omenjeni plinovodi pri Jelšanah in Kalcah ter Šempetru, Vodicah, Lendavi in Kidričevem.

2012Q3

Graditelji po anketi znova zelo pesimistični

SKEP GZS

Konjunkturna gibanja marec 2015

RAST PRODAJE VOZIL REŠILO TRGOVINO

GIBANJE CEN NEPREMIČNIN, RAST V %

Stanovanjske nepremičnine - SKUPAJ Nove stanovanjske nepremičnine - Nova stanovanja - Nove družinske hiše Rabljene stanovanjske nepremičnine - Rabljena stanovanja -- Rabljena stanovanja, Lj. -- Rabljena stanovanja, preostala Slovenija - Rabljene družinske hiše

2014/ 2008

2014/ 2013

4.č. 14/ 4. č. 13

/4.Q 13

-7,3

-5,4

-26,9

-6,5

-2,5

-26,1 -22,8

-7,7 -1,6

-1,1 -6,0

-21,6

-7,6

-6,7

-22,1 -28,9

-9,1 -8,9

-8,0 -3,8

-17,3

-9,2

-10,5

-21,6

-4,5

-3,9

Vir: Statistični urad RS, fevruar 2015

Cene nepremičnin v Evropi gor, v Sloveniji še krepko dol

GIBANJE CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN Indeks 2010=100 Irska Španija Francija Hrvaška Italija Madžarska Avstrija

140 130 120

Prihodki trgovine (na drobno, trgovine z motornimi vozili in popravili) so po dveh letih zmanjševanja prihodkov, le ti v 2014 porasli za 2 % glede na 2013. K porastu so najbolj prispevali prihodki trgovine z motornimi vozili, saj so se ti v 2014 povečali za 6,9 %, a kljub temu ti še niso dosegli ravni leta 2008 (upad za 1,7 %). K porastu prihodka trgovine z motornimi vozili je vplivalo tudi vse več prvič registriranih vozil. V 2014 je bilo na osnovi slovenske baze Matičnega registra vozil in listin (MRVL) prvič registriranih cestnih motornih vozil za 9 % več ter prvič registriranih osebnih avtomobilov za 8,3 % več kot v 2013. Trend se je proti koncu leta 2014 krepil, saj je bilo decembra 2014 prvič registriranih cestnih motornih vozil kar za 26,3 % več ter prvič registriranih osebnih avtomobilov kar za 33,7 % več kot v decembra 2013.

Po šestih letih, v EU rast registracij vozil

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v območju evra v tretjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 zvišale za 0,5 %, v EU pa za 2,3 %. Tako na evropsko rast cen nepremičnin vplivajo predvsem višje cene na Irskem (15 %), Estoniji (13,2 %) ter v Latviji in Veliki Britaniji (11,7 %). Na drugi strani pa je največji padec zabeležila Slovenija, sledili so ji Italija (-3,8 %), Romunija (-2,3 %), Ciper (1,7%), Francija (1,2 %), Belgija (0,8 %) in Finska (0,3 %), vse ostale že beležijo rast cen nepremičnin. Cene nepremičnin poganjajo ugodne ravni obrestnih mer ter izboljšani trendi na trgu dela.

150

Vse večja prodaja in registracija novih vozil

Po podatkih ACEA - Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je bilo od januarja do decembra 2014 v EU registriranih 12.550.707 novih osebnih avtomobilov, kar je za 5,6 % več kot v 2013. To je prva bila prva rast registracij od leta 2007 – vseh teh šest let so v EU beležili upad registracij. Če pogledamo na največje trge, je Španija v 2014 zabeležila največji porast (18,1%), sledijo ji Velika Britanija (9,3%), Italija (4,2%) in Nemčija (2,9%), medtem ko je Francija beležila manjšo rast (0,3 %). V Sloveniji je bilo v 2014 medletno registriranih v povprečju za 4,3 % več novih osebnih vozil. Da se vzpon prodaje na evropskem trgu nadaljuje, kažejo tudi januarski porasti registracij. Novih gospodarskih vozil je bilo v EU za 7,6 % več, v Sloveniji tudi skupno za 7,6 % več – med njimi je bilo registracij lahkih gospodarskih vozil do 3,5 ton za 3,7 % več, medtem ko je bilo tovornih vozil nad 3,5 ton za 20,9 % več in tovornih vozil nad 16 ton za 29,4 % več. PRIHODKI V TRGOVINI Stopnje rasti v %

110

100

Vir: SURS

2014Q3

2014Q1

2013Q3

2013Q1

2012Q3

2012Q1

2011Q3

2011Q1

2010Q3

2010Q1

2009Q3

2009Q1

2008Q3

2008Q1

0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 -5

SKEP GZS

-10 -15 -20

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 46 Posredništvo in trgovina na debelo - nom. 47 Trgovina na drobno

-25 Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja marec 2015

SKEP GZS

REALNA RAST PRIHODKOV V TRGOVINI – PO DEJAVNOSTIH, V % Trgovina: Skupaj (drobno in motorna vozila) na drobno skupaj * (SKD 47) na drobno brez motornih goriv * z živili, pijačami, tobakom * z neživili (brez motornih goriv) - nespecializirane prodajalne - farm., medic., kozm. izd. - testil, oblačila, obutev, usnj. izd. - pohištvo, gospod. naprave, gradbeni mat. avdio naprave - račun., telekom., naprave - po pošti in internetu z motornimi vozili in popra. (SKD 45) na debelo in posredništvo (SKD 46) -nom.**

2013 -1,0 -3,4 -3,7 -3,3 -3,8 -1,7 -1,3 -1,3

2014 2,0 -0,3 -0,8 -1,6 0,0 -1,5 -2,5 0,9

-7,9 -8,3 7,6 4,7 -0,5

4,9 -3,6 0,0 -1,7 2,9

104 102 100 98

Vir: Eurostat, desezonirani podatki

jul.14

jan.14

jul.13

jan.13

jul.12

Slovenija Nemčija EU28 Hrvaška Italija

jan.12

Med trgovino z neživili so prihodki v 2014 najbolj upadli v trgovini z računalniškimi, telekomunikacijskimi napravami, knjigami, za 3,6 % ter v trgovini z farmacevtskimi, kozmetičnimi, toaletnimi izdelki za 2,5 %. Najbolj pa so prihodki porasli v trgovini z gospodinjskimi napravami, avdio, video napravami (za 13,6 %), kakor tudi trgovini z pohištvom, gradbenim materialom (2,1 %) ter v trgovini z tekstilom, oblačili, obutvijo (za 0,9 %).

106

jul.11

Realni prihodki v trgovini na drobno so v letu 2014 upadli za 0,3 %, brez upoštevanja motornih goriv pa za 0,8 % v primerjavi z letom 2013. Samo prihodki v prodajalnah z motornimi gorivi so v 2014 porasli za 1,2 %. Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki se je skrčila za 1,6 %, trgovina z neživili brez motornih vozil pa je ostala na ravni leta 2013. Glede na prihodke ustvarjene v 2008 pa trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki zaostaja za 15,1 % ter trgovina z neživili brez motornih vozil za 18,4 %.

PRIHODEK OD PRODAJE V TRGOVINI NA DROBNO Indeks realnih rasti, v % (2010=100)

jan.11

Prihodki trgovine na drobno upadajo že tretje leto

jul.10

Kljub boljšim pogojem na trgu dela, ter večji potrošnji gospodinjstev v prvih treh četrtletjih 2014, pa je v zadnjem četrtletju 2014 zaradi manjšega domačega povpraševanja potrošnja gospodinjstev upadla. Zasebna potrošnja je bila v 2014 za 0,3 % višja kot v 2013 ter za 4,7 % nižja kot je bila v 2008. Ta dinamika se je odrazila tudi na evidentiranem prihodku trgovine za lansko leto.

v Luksemburgu (9,2 %), Španiji (6,6 %) in Bolgariji (6,4 %). V evrobmočju so v letu dni evidentirali za 2,8 % in v EU za 3,2 % več prihodkov od prodaje. Rast prodaje na drobno v Luksemburgu tudi krade tržni delež klasičnim slovenskim trgovcem, saj se denimo naročilo blaga preko nemškega Amazona šteje za prodanega v Luksemburgu. Spletna trgovina ustvarja pomemben pritisk na znižanje marž, hkrati pa postaja vse bolj priljubljena med srednjo populacijo.

jan.10

Zasebna potrošnja se postopno krepi

SKEP GZS

V trgovini že šesto leto z vse manj zaposlenimi Zaposlenost v trgovini se je v 2014 glede na 2013 znižala za 391 oseb ali za 0,4 %, kar je sicer manj, kot je bilo krčenje zaposlenih v predhodnih letih. Glede na leto 2008 jih je bilo 11.976 manj ali za desetino manj zaposlenih. Najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v posredništvu in trgovini na debelo (-0,6 %), sledi trgovina na drobno (-0,3 %) ter tudi trgovina z motornimi vozili in popravili (-0,1 %).

Vir: Statistični urad RS– začasni podatki; upoštevani vpliv sezone in koledarja * vključuje trgovino z živili, neživili, motornimi gorivi; ** nominalna rast

Drugi najvišji padec v trgovini na drobno Slabša dinamika prihodka predvsem v zadnjem četrtletju 2014 je prispevala, da je v letu dni Slovenija decembra zabeležila drugi največji padec prihodka od prodaje na drobno med državami EU. Med članicami EU so največji medletni padec prihodka zabeležila Finska (-2,6 %), sledi Slovenija (-2,5 %), Malta (-1,4 %), najvišji prihodek od prodaje na drobno pa beležijo

Konjunkturna gibanja marec 2015

VEČ SEVERNIH SOSEDOV REŠILO SEZONO

za 13 %, kar lahko pripišemo deževnemu poletju, saj je bil izpad nadpovprečno visok v maju in juliju. Tudi v apartmajih, ki predstavljajo 5,9 % prenočitev, je njihovo število upadlo za 4,4 %. Več kot desetodstotne rast prenočitev so beležila prenočišča, mladinski hoteli, drugi nastanitveni objekti in začasne nastanitvene zmogljivosti, ki pa kot celota ne presegajo 5 % vseh prenočitev.

Devizni izkupiček stagnira Slovenski turistični izkupiček lahko kot celoto označimo kot solidnega, saj sta ga usodo zaznamovala deževno poletje in izpad ruskih gostov. Turisti so v letu 2014 skupaj ustvarili 9,3 milijona prenočitev oziroma 44 tisoč manj kot leto poprej, od tega domači nekoliko več kot tretjino, glavnino tuji. Prenočitev domačih gostov je bilo za 3,5 % manj, medtem ko je število tujih poraslo za 1,4 %. Glede na nacionalnost je število italijanskih gostov poraslo za 29 tisoč, avstrijskih za 52 tisoč, medtem ko je bilo število prenočitev pri naslednjih petih nacionalnostih nižja. Nemcev je bilo manj za 1.500 manj, manj je bilo za 31 tisoč Rusov, Nizozemcev 25 tisoč, 13 tisoč Hrvatov, prav toliko Britancev. Navedenih 7 skupin turistov po narodnosti je v lanskem letu ustvarilo skoraj 60 % vseh prenočitev.

PRVIH 10 DRŽAV PO ŠTEVILU PRENOČITEV Delež med tujimi prenočitvami (%) Italija

Po vrstah občin je bila tretjina prenočitev ustvarjena v zdraviliških, 23 % v gorskih in podoben delež v obmorskih občinah. Več kot desetino prenočitev je bilo ustvarjenih v Ljubljani. Skoraj 140 tisoč prenočitev so izgubile gorske občine, 17 tisoč zdraviliške, medtem ko so v Ljubljani beležili 68 tisoč oziroma 7,2 % več prenočitev. Dolžina bivanja je upadla v vseh občinah, najbolj prav v obmorskih (za 0,15 dneva). Izkupiček iz tujskega turizma je bil v lanskem letu precej podoben kot v letu 2013. 2,3 milijona tujih turistov je v Sloveniji potrošilo za 2,05 mrd EUR, približno 7 mio EUR več kot leto prej. Potovanja Slovencev v tujino so tako poslabšala neto turistično bilanco, saj smo v tujini potrošili 725 mio EUR, 30 mio EUR več kot v predhodnem letu. Tujski turizem je prvi slovenski izvozni storitveni artikel, vendar se je njegov delež v izvozu celotnih storitev v zadnjih petih letih krčil s 41,4 % na 37,1 % v letu 2014.

V naravnih zdraviščih v zadnjem četrtletju obetavno…

Avstrija Nemčija

V skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so bili z dinamiko v zadnjem četrtletju zadovoljni. Domača naravna zdravilišča so privabila 5,6 % več tujih gostov, ki so prenočili podobno dolgo kot preteklo leto. Z usmerjenimi trženjskimi aktivnostmi so po treh letih upadanja zopet uspeli pridobiti italijanske goste. Na drugi strani je bil izkupiček slabši pri ruskih gostih, ki so ustvarili 13 % manj prenočitev, Ukrajinci pa četrtino manj. Tudi nemških gostov je bilo desetina manj, kar lahko pripišemo konkurenčnejši ponudbi in večji promociji Češke, Slovaške in Madžarske. Trendi pri domačih gostih so se končno izboljšali. Prišlo jih je za 7,6 % več in so ustvarili 1,5 % več prenočitev kot leta 2013.

Ruska federacija Nizozemska Hrvaška Združeno kraljestvo Srbija Madžarska Češka republika 0

SKEP GZS

Vir: SURS * objekti z najmanj 10 stalnimi ležišči

Skoraj dve tretjini prenočitev je bilo ustvarjenih v hotelih, ki so beležili 0,9-odstotno rast. Občutneje so svojo medletno bilanco popravili prav v zadnjem četrtletju. Zapolnili so jih predvsem tuji gostje, ki so prenočitve v hotelih povečali za 2 %, medtem ko so v jih domači gostje ustvarili za odstotek in pol manj. V kampih, kjer so beležili 13 % vseh prenočitev, je število upadlo

...vendar to celotne sezone ni rešilo

V letu 2014 so v turizmu beležili 2,6 % več prihodov, vendar za 0,8 % manjše število prenočitev. Povprečne dneve prenočitve so znižali tako domači kot tuji gostje, vendar je bil finančni izplen vseeno nekoliko boljši. Izpad je bil visok v poletni sezoni, ko sta velika količina padavin in nizke temperature odvrnila domače goste od počitnikoPRIHODI, PRENOČITVE GOSTOV IN POVPREČNA DOLŽINA BIVANJA PO VRSTAH OBČIN, 2014 vanja. PRIHODI TURISTOV Število Sprememba v% SLOVENIJA 3.438.279 3,6% Zdraviliške obči. 805.522 2,7% Gorske občine 839.880 -2,5% Obmorske občine 614.641 5,5% Ljubljana 556.836 11,2% Mestne občine 311.318 6,1% Druge občine 310.082 4,0%

Delež v% 100% 23,4% 24,4% 17,9% 16,2% 9,1% 9,0%

Število 9.343.574 2.982.320 2.119.221 2.026.743 1.009.959 610.677 594.654

PRENOČITVE Sprememba v% -0,5% -0,6% -6,1% 0,9% 7,2% 2,4% 2,1%

POVP. DOLŽINA BIVANJA Delež v% 100% 31,9% 22,7% 21,7% 10,8% 6,5% 6,4%

2014 2,72 3,70 2,52 3,30 1,81 1,96 1,92

2013 2,83 3,83 2,62 3,45 1,88 2,03 1,95

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja marec 2015

Investicije v redno obnovo in IT Investicije v slovenskih naravnih zdraviliščih naj v letu 2015 ne bi presegale rednega vzdrževanja, t.j. obnove opreme v hotelskih sobah. Nekatera zdravilišča bodo posodobila rezervacijske sisteme za dnevno upravljanje prostih kapacitet. Trendi v turizmu gredo v smeri rezervacij v zadnjem trenutku, saj želijo gosti ohraniti nadzor nad odločitvijo o počitnikovanju skladno s potrebami v službi in vremenom. Več trženjske aktivnosti bo usmerjeno k ciljanim digitalnim kampanjam, ki tudi omogočajo natančno analizo in spremljanje donosov na investirana marketinška sredstva.

Manj uspešni v EU po izkupičku vendar z več turističnimi delavci Med 24-imi državami, za katere so znani podatki o prenočitvah, so svoj turistični izkupiček merjen v številu prenočitev turistov najbolj izboljšale Latvija (10,2 %), Portugalska (7,1 %), Poljska (5,7 %) in Danska (5,3 %). Najmanj uspeha pri privabljanju tujih turistov so imele Slovaška (-5 %), Finska (-2,1 %) in Italija (-1,8 %). Z 0,6-odstotnim upadom prenočitev je bila Slovenija pod navadnim povprečjem rasti (2,2 %). V evropskem turizmu in gostinstvu je bilo v prvih treh četrtletjih zaposlenih 2,8 % več ljudi, medtem ko je bilo v Sloveniji 3,7 % več zaposlitev oziroma skupaj 41 tisoč ljudi.

PEŠČICA STORITVENIH DEJAVNOSTI USTVARJA RAST Pospešek zaposlitvenih dejavnostih in skladiščenja Storitvene tržne dejavnosti so po dveh letih zmanjševanja prihodkov v 2014 zabeležile 2,6-odstotno rast. K rasti prihodka so najbolj prispevala podjetja v dejavnosti skladiščenja in spremljajoče dejavnosti ter zaposlitvene dejavnosti, k upadu pa vse strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. PRIHODEK V IZBRANIH STORITVENIH DEJAVNOSTIH Rast v % 20 Storitve skupaj Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikac. dej. Strokovne, znan. in tehnične dej. Druge raznovrstne poslovne dej.

15 10 5 0 -5

PRIHODI IN PRENOČITVE TURISTOV Rast v %

-10 2010

2011

2012

2013

Vir: SURS, podatki, iz katerih so izločeni vplivi sezone in koledarja

2009

2010

2011

2012

2013

2014 SKEP GZS

2014

Promet in skladiščenje preseglo leto 2008

Od predkriznega leta je samo dejavnost H-promet in skladiščenje že presegla raven prihodka ustvarjenega v 2008, in sicer za desetino. Najbolj je od te ravni oddaljena dejavnost M-strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, za petino, sledijo ji J-informacijske in komunikacijske dejavnosti (-4,2 %), N-druge raznovrstne poslovne dejavnosti (-3,1 %) ter gostinstvo (-2,3 %).

2 0 Prihodi turistov

Prenočitve turistov

-2 -4 Vir: SURS * objekti z najmanj 10 stalnimi ležišči

SKEP GZS

Promet in skladiščenje v 2014 beleži za 5,8 % višje prihodke kot v 2013. Rast dvigujejo vse pripadajoče dejavnosti, najbolj pa skladiščenje in spremljajoče dejavnosti in kopenski promet. Vse te dejavnosti pa so v 2014 že presegle dosežen prihodek iz leta 2008 (od 3-20 %). Druge raznovrstne poslovne dejavnosti izkazujejo drugo najvišjo rast zbirnih storitvenih dejavnosti (2,3 %), ki pa za ravnjo leta 2008 zaostaja še za 3,1 %. Znotraj te dejavnosti izstopa zaposlovalna dejavnost, ki iz leta v leto povečuje ustvarjene prihodke, saj ti zaposlujejo vse več agencijskih delavcev, ki sicer delajo v drugih panogah. V 2014 so prihodki v zaposlitvenih dejavnostih porasli za 12,4 % glede na 2013, glede na 2008 pa kar za 28,4 %. Informacijske in komunikacijske dejavnosti so po nespremenjenih prihodkih v 2013 v 2014 le-te povečali skupno za 0,9 %. Dinamika znotraj dejavnosti pa so kazali izrazito raznovrstna. V računalniškem programiranju in svetovanju so prihodke v 2014 povečali za 4,6 %, saj se podjetja vse bolj usmerjajo na tuji trg in se povezujejo z multinacionalkami.

Konjunkturna gibanja marec 2015

Evropska komisija po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga je objavila Evropska komisij, se Slovenija s splošno oceno 0,41 uvršča na 19. mesto med 28-imi državami članicami EU. Ima visoko stopnjo kvalificiranega prebivalstva, saj ima 56 % prebivalstva osnovno digitalno znanje. Slabše je uvrščena na področju povezljivosti, saj je fiksna širokopasovna povezava na voljo samo 89 % gospodinjstev (povprečje EU je 97 %). Napredek je potreben tudi na področju digitalnih javnih storitev. E-obrazce za javno upravo uporablja le 29 % uporabnikov interneta, podatke v elektronski obliki pa pošilja zgolj 5,4 % splošnih zdravnikov. Uspešnost digitalnega gospodarstva pa se med državami članicami EU sicer močno razlikuje, saj na primer na Danskem znaša 0,67 od 1, v Romuniji pa 0,31 od 1.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti že tretje leto zapored beležijo padec prihodkov, samo v 2014 za 1,7 %. Znotraj te dejavnosti (M) v 2014 vse poddejavnosti beležijo zmanjšanje prihodkov, dve pa sta se znašli med prvimi po padcu prihodkov med storitvenimi dejavnostmi. To sta druge strokovne dejavnosti in oglaševanje in raziskovanje trga. Kljub upadu prihodkov pa so vse te dejavnosti lani povečale število zaposlenih. STORITVENE TRŽNE DEJAVNOSTI, NOMINALNA RAST PRIHODKOV V % 2013

2014

Storitve tržne skupaj (SKD:H. I. J. M. del N)

-0,4

2,6

49 Kopenski promet; cevovodni transport 52 Skladiščenje in spremlj. prometne dej. 53 Poštna in kurirska dejavnost 55+56 Gostinstvo 58 Založništvo 59 Dej. filmov, video in zvočn. zapisi 60 Radijska in televizijska dej. 61 Telekomunikacijske dejavnosti 62 Računalniško programiranje, svetovanje 63 Druge informacijske dej. 69+70.2 Pravne in računovodske dej. 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dej. 78 Zaposlovalne dejavnosti 79 Dejavnost potovalnih agencij 80 Varovanje in poizvedovalne dej. 81.2 Čiščenje 82 Pisarniške poslovne storitvene dej.

3,2 -2,4 -2,9 -1,3 -7,4 2,2 4,8 2,0 -2,3 12,3 -4,9 -1,3 0,7 -8,8 10,3 -2,4 1,4 9,9 0,1

4,7 10,4 1,7 2,3 0,9 -1,9 0,6 -0,6 4,6 -1,7 -2,7 -0,2 -4,5 -6,5 12,4 0,2 -0,7 2,3 -3,3

Tudi 6,1-odstotna rast prihodov tujih turistov v 2014 kaže na krepitev zračnega in letališki prometa. V zračnem prevozu je bilo za 8,3 % več prepeljanih potnikov. Število opravljenih potniških kilometrov v zračnem prometu je bilo za 11 % večje Potniški promet na brniškem letališču se je v 2014 povečal za 3,3 %, ter je bilo za 6,1 % več prometa blaga na letališčih. Krepitev prometa blaga v pristanišču Koper se odraža tudi na vse višjih zabeleženih prihodkih prometa in skladiščenja. V pomorskem prevozu je bilo prepeljanega za 4,8 % več blaga in opravljenih za 8,8 % manj tonskih kilometrov blagovnega prometa v pristanišču. KAZALNIKI V TRANSPORTU, RAST V % Cestni transport Prepeljani potniki v jav. cest. prevozu (1000) Potniški km v javnem linijskem pr. (mio) Prepeljani potn. v cest. mestn. pr. (1000) Prihodi potn. čez cestne mej. pr. s HR (1000) Prihodi potn. vozil čez cestne mej. pr. s HR (1000) Prvič registrirana cestna motorna vozila Prvič registrirani osebni avtomobili Pomorski transport Promet potnikov v pristaniščih (1000) Promet blaga v pristaniščih (1000 t) Zračni transport Prepeljani potniki v zračnem prevozu (1000) Potniški km v zračnem prevozu (mio) Promet potnikov na letališčih (1000) Promet blaga na letališčih (1000 t)

2013

2014

7,3 3,4 4,6 -4,5 -2,8 14,8 13,9

6,2 4,2 -0,4 2,7 4,9 9,0 8,3

8,6 -2,3

-8,8 4,8

15,2 21,6 5,9 5,0

8,3 11 3,3 6,1

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT baza

Visoka rast prometa tudi v letošnjem letu Če lahko presodimo poslovni načrt Luke Koper za leto 2015 kot dobro osnovo za napovedi, se slovenskim prevoznikom na cestah in železnicah obetajo tudi v letošnjem letu dobri časi. Ladijski pretovor naj bi prvič presegel 20,1 milijonov ton (1,1 mio ton več kot v 2014), prihodki skupine Luke Koper naj bi se okrepili za 13 mio EUR, medtem ko naj bi zaslužek ostal podoben (EBITDA: 61,5 mio EUR). Za naložbe naj bi v Luki namenili 46 mio EUR več, kar je polovico več kot v 2013. Skupina naj bi se še dodatno razdolžila, in sicer na bi neto dolg na EBITDA upadel na vsega 1,2. Še v letu 2013 je znašal 2,8. Pri svojih napovedih je bil brniški Aerodrom precej bolj skop, saj ni razkril numeričnih načrtov.

Vir: Statistični urad RS - originalni podatki, november 2014

Krepitev zračnega in cestnega prometa V 2014 je bilo v javnem cestnem prevozu za 6,2 % več prepeljanih potnikov ter za 4,2 % več opravljenih potniških kilometrov kot v 2013. V cestnem mestnem prevozu je bilo prepeljanih za 0,4 % manj potnikov.

Konjunkturna gibanja marec 2015

DOKUMENTACIJA ANALITSKE IN STATISTIČNE TABELE TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA, 1999 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA

TABELA 2: GIBANJE CEN 1997 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA 36 TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – NOVA POSOJILA PODJETJEM V DOMAČI VALUTI 37 TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – NOVE VLOGE V DOMAČI VALUTI 38 TABELA 5: SPREMEMBA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA IN ZAPOSLENIH OSEB PO DEJAVNOSTIH

TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, 2014 40 TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, 2014 41 TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2002 – 2014 41 TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, 2014 42 TABELA 10: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, 2014 43 TABELA 11: NAJVEČJE DRŽAVE IZVOZNICE BLAGA 44 TABELA 12: NAJVEČJE DRŽAVE UVOZNICE BLAGA

TABELA 13: KAZALCI KONJUNKTURE ZA IZBRANE DRŽAVE V LETIH 2012-2015 45

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA, 1999 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA LETO 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 I-II 2015

LETO 2012

2013

2014

2015

SIT

USD

GBP

CHF

193,6253 205,0316 217,1851 226,2237 233,7045 238,8615 239,6371 239,6009 -

1,0668 0,9240 0,8956 0,9449 1,1309 1,2433 1,2448 1,2556 1,3706 1,4706 1,3933 1,3268 1,3917 1,2932 1,3281 1,3285 1,1486

0,6592 0,6095 0,6219 0,6288 0,6919 0,6786 0,6839 0,6818 0,6846 0,7965 0,8911 0,8582 0,8678 0,8119 0,8493 0,8061 0,7537

1,6004 1,5577 1,5104 1,4672 1,5207 1,5441 1,5483 1,5731 1,6427 1,5871 1,5099 1,3823 1,2340 1,2044 1,2311 1,2146 1,0779

USD

GBP

CHF

JPY

1,2284 1,2611 1,2930 1,2993 1,2986 1,3194 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350

0,7840 0,7953 0,7981 0,8065 0,8108 0,8161 0,8327 0,8625 0,8600 0,8508 0,8491 0,8519 0,8619 0,8590 0,8417 0,8472 0,8378 0,8364 0,8267 0,8251 0,8317 0,8252 0,8154 0,8041 0,7931 0,7973 0,7911 0,7886 0,7905 0,7883 0,7668 0,7405

1,2014 1,2009 1,2099 1,2076 1,2054 1,2072 1,2288 1,2298 1,2266 1,2199 1,2418 1,2322 1,2366 1,2338 1,2338 1,2316 1,2316 1,2245 1,2317 1,2212 1,2177 1,2189 1,2204 1,2181 1,2150 1,2118 1,2076 1,2078 1,2027 1,2026 1,0940 1,0618

96,03 98,96 100,37 103,78 107,37 113,61 118,34 124,40 122,99 127,54 131,13 128,39 130,39 130,34 132,41 133,32 134,97 141,68 141,47 139,35 141,48 141,62 139,74 138,72 137,72 137,11 138,39 136,85 145,03 147,06 137,47 134,69

Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar

JPY

SEK DKK CZK Enot tuje valute za 1 evro 121,43 8,8102 7,4356 36,88 99,53 8,4459 7,4538 35,60 108,73 9,2557 7,4522 34,06 118,06 9,1590 7,4305 30,82 130,96 9,1244 7,4307 31,84 134,40 9,1250 7,4400 31,91 136,87 9,2801 7,4517 29,79 146,06 9,2533 7,4591 28,34 161,24 9,2521 7,4508 27,76 152,33 9,6169 7,4559 24,959 130,23 10,6200 7,4463 26,45 116,46 9,5469 7,4472 25,29 111,02 9,0276 7,4507 24,59 103,49 8,6839 7,4452 25,14 129,66 8,6515 7,4579 25,980 140,31 9,0985 7,4548 27,536 136,08 9,4534 7,6999 27,75

SEK DKK CZK Enot tuje valute za 1 evro 8,3590 7,4407 25,26 8,3362 7,4513 24,84 8,4498 7,4555 25,14 8,6000 7,4598 25,06 8,6625 7,4600 25,26 8,5820 7,4610 25,15 8,6217 7,5746 25,563 8,5083 7,5868 25,475 8,3470 7,5909 25,659 8,4449 7,6076 25,841 8,5725 7,5684 25,888 8,6836 7,4901 25,759 8,6609 7,5061 25,944 8,7034 7,5372 25,818 8,6758 7,5985 25,789 8,7479 7,6193 25,662 8,8802 7,6326 26,927 8,9597 7,6365 27,521 8,8339 7,6353 27,485 8,8721 7,6574 27,444 8,8666 7,6576 27,395 9,0329 7,6267 27,450 9,0298 7,5952 27,437 9,0914 7,5770 27,450 9,2327 7,6146 27,458 9,1878 7,6326 27,816 9,1929 7,6236 27,599 9,1797 7,6573 27,588 9,2384 7,6700 27,667 9,4043 7,6682 27,640 9,4167 7,6883 27,895 9,4901 7,7114 27,608

PLN

HUF

HRK

RUB

4,2269 4,0078 3,6700 3,8535 4,3983 4,5323 4,0226 3,8951 3,7831 3,5151 4,3298 3,9950 4,1187 4,1677 4,1975 4,1843 4,2272

252,74 260,06 256,62 242,89 253,52 251,78 248,04 264,13 251,32 251,74 280,54 275,35 279,31 288,21 296,87 308,71 311,69

7,6364 7,4834 7,4128 7,5697 7,4983 7,4021 7,3249 7,3381 7,2242 7,3413 7,2887 7,4384 7,5261 7,5786 7,6344 7,4454

26,52 26,04 26,16 29,68 34,67 35,81 35,20 34,11 35,02 36,42 44,14 40,28 40,88 40,11 42,34 50,95 74,06

PLN

HUF

HRK

RUB

4,1050 4,1765 4,1038 4,1390 4,1052 4,0740 4,1424 4,1700 4,1565 4,1359 4,1799 4,2839 4,2745 4,2299 4,2371 4,1902 4,1887 4,1760 4,1799 4,1741 4,1987 4,1853 4,1800 4,1352 4,1444 4,1919 4,1899 4,2066 4,2121 4,2155 4,2783 4,1760

278,94 283,65 284,89 284,05 281,03 292,30 294,01 292,73 303,01 298,67 292,38 295,70 294,90 299,46 299,75 294,76 297,68 300,24 302,48 310,20 311,49 307,37 304,58 305,87 309,81 313,91 313,20 307,85 306,89 310,83 316,50 306,88

7,5175 7,4730 7,4468 7,5270 7,5385 7,5575 7,4614 7,4598 7,4553 7,4553 7,4536 7,4576 7,4579 7,4580 7,4579 7,4592 7,4587 7,4602 7,4614 7,4622 7,4638 7,4656 7,4641 7,4588 7,4564 7,4551 7,4449 7,4448 7,4415 7,4402 7,4406 7,4501

39,53 40,78 40,14 40,70 40,18 40,33 40,18 40,33 39,93 40,80 40,68 42,65 42,86 43,97 43,51 43,74 44,16 45,06 46,03 48,26 49,95 49,30 47,84 46,75 47,00 48,18 49,05 51,94 57,52 70,33 75,05 73,07

Vir: Banka Slovenije na osnovi podatkov ECB – Evropske centralne banke in Banque de Paris, marec 2015

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 2: GIBANJE CEN 1997 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN UVOZNE CENE Letne stopnje rasti v % 1997 8,4 1998 7,9 1999 6,1 2000 8,9 2001 8,4 2002 7,5 2003 5,6 2004 3,6 2005 2,5 2006 2,5 5,8 2007 3,6 4,0 2008 5,7 1,3 2009 0,9 -3,3 2010 1,8 7,4 2011 1,8 5,4 2012 2,6 1,9 2013 1,8 -0,4 2014 0,2 -1,8 Medletne in mesečne stopnje rasti v % medletna * mesečna medletna * mesečna 2012 Julij 2,4 -1 0,1 -0,4 Avgust 2,9 0,7 1,1 1,5 September 3,3 1,1 2,7 1,6 Oktober 2,7 0,1 1,9 -0,4 November 2,3 -0,1 3,7 0,6 December 2,7 -0,3 3,0 -0,5 2013 Januar 2,4 -0,8 2,1 -0,5 Februar 2,7 0,8 0,6 -0,3 Marec 2,0 0,3 -0,3 0,2 April 1,5 0,7 -0,6 -0,7 Maj 1,2 0,3 -1,3 -1,0 Junij 1,9 0 0,5 0,4 Julij 2,6 -0,3 1,2 0,3 Avgust 2,2 0,3 -0,4 -0,1 September 1,4 0,3 -1,6 0,4 Oktober 1,3 0,0 -1,5 -0,4 November 1,3 -0,1 -2,0 0,1 December 0,7 -0,9 -0,9 0,7 2014 Januar 0,8 -0,6 -1,5 -1,1 Februar 0,1 0,1 -2 -0,7 Marec 0,6 0,8 -2,7 -0,5 April 0,4 0,5 -1,9 0,2 Maj 0,7 0,6 -1,1 -0,2 Junij 0,8 0,1 -1,2 0,2 Julij 0 -1,1 -1,1 0,4 Avgust -0,3 0 -0,8 0,2 September -0,3 0,3 -1,1 0 Oktober -0,1 0,2 -0,5 0,3 November -0,2 -0,2 -0,9 -0,3 December 0,2 -0,5 -2,3 -0,7 2015 Januar -0,5 -1,3 Februar -0,4 0,2 -

CENE INDUSTRIJSKIH IZDELKOV ** 6,1 6,0 2,1 7,6 8,9 5,1 2,5 4,3 2,7 2,3 4,2 3,9 -1,3 2,1 4,5 0,9 0,0 -0,6 medletna * 0,8 0,4 0,7 0,0 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0 0 -0,2 -0,1 -

mesečna 0,0 -0,1 0,3 0,8 0,0 -0,2 0,0 0,1 0,1 0,1 -0,2 -0,2 -0,2 0,2 -0,1 -0,2 -0,1 0,0 0 -0,4 0,2 -0,3 0,1 0 0,1 0,2 0,2 0,1 -0,2 -0,1 0,1 -

Vir: Statistični urad RS; * medletno = mesec/enak mesec predhodnega leta; ** Indeks cen industrijskih proizvodov (skupni indeks na domačem in tujem trgu).

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – NOVA POSOJILA PODJETJEM V DOMAČI VALUTI Posojilo do 1 mio EUR variabilna Do 31.12.06 na vloge v SIT, oz. fiksna od 1.1.07 na vloge v EUR OM do 1 leta 2003 9,44 2004 7,18 2005 6,14 2006 5,99 2007 5,91 2008 6,66 2009 5,91 2010 5,68 2011 5,82 2012 5,73 2013 5,68 2014 5,02 2012 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2013 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2014 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

5,84 6,04 5,89 5,74 5,80 5,59 5,62 5,61 5,72 5,61 5,53 5,77 5,66 5,76 5,79 5,72 5,64 5,73 5,81 5,72 5,73 5,59 5,49 5,55 5,37 5,21 5,31 5,27 5,22 5,19 4,96 5,11 4,76 4,87 4,46 4,46

Posojilo nad 1 mio EUR

9,26 6,92 5,95 5,66 6,08 6,85 6,54 6,16 6,34 6,61 6,28 5,60

7,28 8,16 6,14 5,74 6,35 6,43 5,74 5,67 6,20 6,61 6,61 5,76

variabilna oz. fiksna OM do 1 leta 8,51 5,88 4,85 4,56 5,22 6,24 5,29 4,89 5,01 4,67 4,54 4,12

6,63 6,24 6,81 6,52 6,58 6,49 7,24 6,90 6,63 6,79 5,59 6,97 6,54 6,46 5,88 6,94 6,5 6,36 6,5 6,65 5,52 6,47 6,11 5,43 6,54 6,24 4,96 6,15 6,46 3,57 5,99 5,49 5,78 5,35 5,02 5,66

7,62 5,48 7,13 8,20 4,44 8,18 6,85 5,73 7,88 4,66 6,54 6,67 4,92 6,82 7,78 7,39 7,24 7,18 6,51 6,73 6,14 6,10 6,17 6,24 5,53 5,55 6,84 5,82 5,98 8,14 6,33 5,87 5,94 4,19 4,35 4,63

4,53 4,35 4,68 4,70 4,73 4,87 4,66 4,50 4,85 4,58 4,73 4,89 4,77 4,21 4,22 4,62 4,67 5,17 4,36 4,29 4,51 4,66 4,57 4,48 3,92 4,38 4,42 4,62 4,51 4,47 3,87 4,44 3,98 3,35 4,04 3,43

fiksna OM nad 1 do 5 let

fiksna OM nad 5 let

fiksna OM nad 1 do 5 let

fiksna OM nad 5 let

8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 6,45 6,28 5,76 5,69 5,32 3,86 4,41

6,11 5,18 5,41 5,21 5,18 6,54 5,92 6,08 4,50 5,72 3,96 4,45

3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 4,66 3,07 4,50

6,96 6,80 4,81 5,79 4,24 3,82 1,76 2,84 6,14 4,62 1,54 6,17 4,81 3,69 5,12 6,42 7,02 3,87 1,62 3,42

Vir: Banka Slovenije – Bilten

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – NOVE VLOGE V DOMAČI VALUTI Do 31.12.06 na vloge v SIT, od 1.1.07 na vloge v EUR

do 1 leta

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

3,34 2,96 3,36 4,30 2,51 1,81 2,15 2,31 1,86 0,98

2012 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2013 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2014 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66

GOSPODINJSTVA Vezane vloge nad 1 letom do 2 leti 3,45 3,17 3,93 5,09 3,91 3,41 3,86 4,06 3,46 1,9 4,13 4,18 4,20 4,20 4,10 4,03 4,01 3,95 3,96 4,01 4,00 3,99 3,98 3,97 3,89 3,78 3,72 3,60 3,53 3,39 3,12 2,97 2,85 2,76 2,56 2,34 2,18 2,07 2,02 1,94 1,87 1,74 1,64 1,56 1,48 1,37

nad 2 leti

do 1 leta

3,80 3,44 3,86 5,17 4,37 4,09 4,31 4,46 3,86 2,33

3,63 3,27 3,89 4,31 1,91 1,38 1,95 2,11 1,58 0,63

4,66 4,43 4,48 4,59 4,48 4,47 4,46 4,42 4,28 4,27 4,40 4,55 4,48 4,46 4,33 4,24 4,13 4,09 4,02 3,83 3,50 3,26 3,09 2,85 2,93 2,70 2,46 2,26 2,42 2,38 2,29 2,23 2,15 2,20 2,03 1,86

2,30 2,17 2,27 2,11 2,24 2,14 2,16 2,09 2,01 2,06 1,87 1,93 2,05 1,84 2,01 1,64 1,66 1,68 1,61 1,51 1,35 1,13 1,08 1,36 0,94 0,84 0,93 0,83 0,68 0,61 0,54 0,56 0,47 0,42 0,37 0,33

PODJETJA Vezane vloge nad 1 letom do 2 leti 3,74 3,45 4,07 5,20 3,87 3,61 3,94 4,24 3,47 1,85 4,55 4,14 4,58 4,32 4,43 3,96 4,24 3,95 4,15 3,90 4,41 4,24 4,17 4,03 3,88 3,76 3,66 3,66 3,58 3,27 3,07 2,79 2,89 2,92 2,49 2,46 2,20 2,00 1,98 1,97 1,80 1,67 1,55 1,37 1,41 1,34

nad 2 leti 3,29 3,62 3,99 4,53 3,42 3,33 3,74 4,02 3,08 1,79 3,94 4,19 4,67 4,28 4,24 3,79 3,91 3,79 3,95 3,73 4,05 3,75 3,14 3,67 3,74 3,73 3,35 2,24 3,18 2,96 3,07 3,35 2,03 2,44 2,72 1,36 1,46 1,92 1,50 2,12 1,77 1,63 1,92 1,75 1,63 1,69

Vir: Banka Slovenije – Bilten

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 5: SPREMEMBA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA IN ZAPOSLENIHOSEB PO DEJAVNOSTIH, V % OBSEG PROIZVODNJE 1) Rast v % 2014/2013 B C

INDUSTRIJA SKUPAJ RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 12 Proizvodnja tobačnih izd. 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. 16 Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. 17 Prz.papirja in izd.iz papirja 18 Tisk.in razm.posnetih nosilcev zapisa 19 Prz.koksa in naftnih derivatov 20 Prz.kemikalij,kemičnih izd. 21 Prz.farmac.surovin in preparatov 22 Prz.izd.iz gume in plastičnih mas 23 Prz.nekovinskih mineralnih izd. 24 Proizvodnja kovin 25 Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav 26 Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. 27 Prz.električnih naprav 28 Prz.dr.strojev in naprav 29 Prz.mot.voz.,prikolic in polprikolic 30 Prz.dr.vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva 32 Dr.raznovrstne predelovalne dej. 33 Popravila in montaža strojev in naprav OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

2,2 -4,2 4,2 0,7 -0,8 -6 -7,9 11,7 5,6 2,3 1,4 z 0 z 8,7 5 7,1 2,6 10,6 12,1 1,6 12,5 -11,4 0,1 9,6 -0,6 -13,6

PRIHODEK OD PRODAJE (B+C) Rast v % 2014/2013 5,1 -0,6 5,1 0,8 -0,2 -6,1 -13,5 9 4,4 1,3 1 z -0,8 z 8,8 7,1 9,1 2,4 8,8 11,4 3,3 12,7 -10,1 -0,7 10,4 -1,1 -

ZAPOSLENI Rast v % 2014/2013 0,3 -3,2 0,4 -0,8 -3,1 -13,1 -16,5 5,8 0,1 7,8 -5,4 -6,6 0,1 2,8 1,7 -2,3 1,5 2,0 0,3 -0,6 -2,4 9,8 4,9 -8,4 0,9 4,2 1,1

Vir: Statistični urad RS – SI-STAT baza, februar 2015 1) podatki niso desezionirani in niso prilagojeni številu delovnih dni. 3) Zbiranje, čiščenje in distribucija vode in Oskrba s paro in toplo vodo sta izključena Dodatne opombe: za 2014 so podatki začasni z – podatki so zaupni – ni pojava

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, 2014 PRIHODI TURISTOV Skupaj Tuji Domači Italija Avstrija Nemčija Ruska federacija Nizozemska Hrvaška Združeno kraljestvo Srbija Madžarska Češka republika Belgija Francija Združene države (ZDA) Izrael Druge azijske države Poljska Švica Bosna in Hercegovina Koreja (Republika) Ukrajina Španija Japonska Slovaška Romunija Druge evropske države Danska Bolgarija Avstralija Švedska Finska Kitajska (Ljudska republika) Turčija Kanada Makedonija Irska Druge države Južne in Srednje Amerike Brazilija Črna gora Norveška Grčija Portugalska Malta Druge afriške države Latvija Nova Zelandija Litva Estonija

Število 3.438.279 2.348.691 1.089.588 436.003 262.372 241.822 54.913 75.739 118.050 72.264 80.076 70.703 67.193 48.580 72.232 62.968 38.259 63.062 53.255 36.945 32.676 61.702 21.548 29.973 40.727 24.407 24.877 17.463 14.370 27.793 22.648 16.378 13.942 23.827 14.299 12.825 12.990 7.559 7.895 9.350 8.075 7.192 8.730 6.416 3.157 3.651 3.630 3.530 3.118 2.686

PRENOČITVE Rast v % 3,6 6,1 -1,4 6,6 9,1 2,4 -3,5 -6,2 1,1 -0,1 0,8 14,9 5,7 -8,0 3,1 9,2 -14,4 53,1 19,1 6,8 4,5 165,7 -22,4 0,2 12,0 13,7 13,7 -18,4 -8,9 19,4 9,5 -7,5 -10,2 21,0 -3,9 8,8 -9,3 6,4 6,0 -0,3 2,6 -16,7 7,2 -2,2 -18,1 8,5 5,3 -2,4 -32,0 6,7

Število 9.343.574 5.913.857 3.429.717 945.257 745.688 665.295 313.321 283.809 278.053 222.611 201.867 181.762 165.686 161.384 151.987 139.411 130.272 120.992 116.371 79.617 75.037 67.668 67.031 62.955 60.080 59.758 49.773 48.182 43.129 41.573 41.487 39.553 36.624 35.915 29.019 27.327 27.270 20.334 19.483 18.952 17.489 17.471 16.069 15.066 13.824 12.806 8.754 7.106 7.091 6.654

Rast v % -0,5 1,4 -3,5 3,2 7,4 -0,2 -9,0 -8,2 -4,3 -5,1 -0,7 15,0 2,7 -10,3 1,9 10,0 -13,1 55,2 15,1 2,9 0,9 146,8 -10,2 -4,3 13,2 10,9 10,8 -19,5 -8,8 13,2 3,8 -11,8 -13,3 23,3 -7,6 7,3 -11,8 11,4 12,4 2,1 -5,5 -20,0 -4,1 3,4 -22,6 19,2 2,3 2,5 -50,3 5,5

Vir: Statistični urad RS; * začasni podatki, rangirano po številu prihodov

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, 2014 PRIHODI TURISTOV * Število Rast v % 3.438.279 3,6 805.522 2,7 839.880 -2,5 614.641 5,5 556.836 11,2 311.318 6,1 310.082 4,0

SLOVENIJA Gorske občine Zdraviliške občine Obmorske občine Ljubljana Druge občine Mestne občine Vrste nastanitvenih objektov Hoteli Kampi Apartmajska in počitniška naselja Delavski počit. domovi in apartmaji, otroški in mladinski počitniški domovi Zasebne sobe, apartmaji, hiše Mladinski hoteli Penzioni Začasne nastanitvene zmogljivosti in marine Gostišča Turistične kmetije z nastanitvijo Prenočišča Planinski domovi in koče Moteli Drugi nastanitveni objekti

PRENOČITVE * Število 9.343.574 2.982.320 2.119.221 2.026.743 1.009.959 610.677 594.654

Rast v % -0,5 -0,6 -6,1 0,9 7,2 2,4 2,1

2.194.291 373.205 157.103

6,1 -6,1 -1,3

5.852.499 1.218.949 548.352

0,9 -6,5 -4,4

123.902

-1,0

425.429

-2,6

148.597 102.675 76.541 49.168 62.528 41.869 42.652 55.194 7.427 3.127

4,0 14,5 1,5 11,3 3,6 -8,8 15,2 -14,6 -1,3 55,8

414.292 201.134 159.919 120.190 119.913 97.016 89.035 76.954 10.194 9.698

-2,4 13,2 2,0 11,8 0,6 -6,6 12,9 -9,9 -5,2 27,5

Vir: Statistični urad RS; * začasni podatki, rangirano po deležu prenočitev; objekti z več kot 10 ležišči

TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2010 – 2014

2010 2011 2012 2013 2014 2014 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

v SIT oz. v EUR 1.494,88 EUR 1.524,65 EUR 1.525,47 EUR 1.523,18 EUR 1.540,25 EUR 1.534,54 1.520,88 1.526,36 1.531,56 1.531,66 1.521,38 1.535,66 1.516,93 1.519,32 1543,66 1633,22 1566,09

BRUTO PLAČA Nominalna rast v % 3,9 2,0 0,1 -0,2 1,1 -0,7 -0,9 0,4 0,3 0,0 -0,7 0,9 -1,2 0,2 1,6 5,8 -4,1

Realna rast v % 2,1 0,2 -2,4 -2,0 0,9 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1 1,4

NETO PLAČA Nominalna v SIT oz. v EUR rast v % 966,62 EUR 3,9 987,39 EUR 2,1 991,44 EUR 0,4 997,01 EUR 0,6 1.005,41 EUR 0,8 1.005,75 994,34 996,97 1.001,03 1.000,69 995,64 1.002,75 992,94 994,31 1007,24 1053,77 1018,67

-0,2 -1,1 0,3 0,4 0,0 -0,5 0,7 -1,0 0,1 1,3 4,6 -3,3

Realna rast v % 2,1 0,3 -2,1 -1,2 0,6 0,8 1,2 0,3 0,8 0,4 1,3 1,2 0,3 1,1 0,7 0,8 1,1

Vir: Statistični urad RS * V podatkih o bruto in neto plači na zaposlenega v SIT je od vključno januarja 2004 naprej upoštevana spremenjena metodologija izračuna povprečnih mesečnih plač, vključno s pravnimi osebami z 1-2 zaposlenima v zasebnem sektorju. ** Podatki o plačah se od januarja 2007 zbirajo v evrih. Podatki v SIT za leto 2006 so za namene izračunov indeksov preračunani v evre po menjalnem razmerju 1 EUR=239,64 SIT.

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, 2014 v EUR

A B C C10 C11 C12 C13 C14 C15 C16 C17 C18 C19 C20 C21 C22 C23 C24 C25 C26 C27 C28 C29 C30 C31 C32 C33 D E F G H I J K L M N O P Q R S

SKUPAJ - SLOVENIJA KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Proizvodnja živil Proizvodnja pijač Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisi Proizvodnja koksa in naftnih derivatov Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in n Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih Proizvodnja električnih naprav Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikoli Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja pohištva Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVO TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI

bruto 1.540,25 1.311,75 2.129,29 1.483,29 1.227,41 1.650,71 1.257,70 967,18 1.020,33

neto 1,1 0,7 5,9 3,3 1,6 -3,2 3,6 2,4 2,0

Nominalna stopnja rasti v % bruto neto 0,9 1.005,41 0,5 880,00 5,7 1.357,15 3,1 973,76 1,4 829,43 -3,4 1.072,70 3,4 843,18 2,2 677,33 1,8 710,97

Realna stopnja rasti v% bruto neto 0,8 0,6 0,3 0,1 4,9 4,7 2,7 2,5 1,2 1,0 -2,6 -2,8 3,0 2,8 1,9 1,7 1,5 1,3

1.246,70

2,0

1,8

839,06

1,5

1,3

1.480,30 1.375,89 1.627,01 1.740,74 3.063,14 1.464,88 1.512,93 1.549,54 1.385,61 1.394,56 1.390,81 1.580,36 1.464,36 1.573,92 1.166,83 1.340,38 1.609,94 2.340,28

0,8 2,0 3,3 1,6 6,4 3,3 4,3 3,4 2,9 0,9 3,5 2,7 2,0 5,6 5,0 1,1 2,9 2,5

0,6 1,8 3,1 1,4 6,2 3,1 4,1 3,2 2,7 0,7 3,3 2,5 1,8 5,4 4,8 0,9 2,7 2,3

970,73 918,01 1.035,74 1.120,13 1.821,88 966,39 988,68 1.015,39 920,99 920,93 918,59 1.033,05 968,27 1.020,79 798,53 895,14 1.056,34 1.440,83

0,6 1,7 3,7 1,7 5,3 2,5 3,9 2,3 2,5 0,4 3,0 2,2 1,6 4,3 4,2 0,9 2,3 2,2

0,4 1,5 3,5 1,5 5,1 2,3 3,7 2,1 2,3 0,2 2,8 2,0 1,4 4,1 4,0 0,7 2,1 2,0

1.474,12

1,4

1,2

975,19

1,4

1,2

1.192,17

0,3

0,1

805,14

0,1

-0,1

1.395,26

1,2

1,0

911,30

0,8

0,6

1.466,73 1.081,43 2.073,84 2.211,94 1.489,34 1.714,40 1.016,43

1,1 -0,2 0,1 1,2 -1,2 1,1 2,5

0,9 -0,4 -0,1 1,0 -1,4 0,9 2,3

962,66 740,58 1.297,96 1.362,23 971,65 1.092,11 703,53

0,7 -0,2 -0,1 0,6 -1,3 0,8 1,6

0,5 -0,4 -0,3 0,4 -1,5 0,6 1,4

1.744,29

1,0

0,8

1.143,22

0,8

0,6

1.622,14 1.676,09 1.614,25 1.376,07

0,0 -0,1 -0,5 -1,1

-0,2 -0,3 -0,7 -1,3

1.071,62 1.084,01 1.061,18 905,89

0,0 0,0 -0,3 -1,0

-0,2 -0,2 -0,5 -1,2

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 10: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, 2014 Število 2014

Rast v %, 2014

Delež, v%

Rast v %, 2013

SLOVENIJA SKD dejavnost - SKUPAJ

797.792

0,5

100,0

-2,0

A B C

35.366 2.583 178.340 12.541 1.687 0 3.098 3.520 3.444

-7,4 -3,2 0,4 -0,8 -3,1 -13,1 -16,5 5,8

4,4 0,3 22,4 1,6 0,2 0,0 0,4 0,4 0,4

3,4 -5,0 -2,9 -2,6 -1,4 -8,8 -12,0 -10,2

7.949

0,1

1,0

-6,0

4.276 3.824 30 6.323 6.277 13.220 7.053 7.801 28.820 6.938 16.749 12.993 14.148 589 5.322 3.336 8.404 8.058

7,8 -5,4 -6,6 0,1 2,8 1,7 -2,3 1,5 2,0 0,3 -0,6 -2,4 9,8 4,9 -8,4 0,9 4,2 1,1

0,5 0,5 0,0 0,8 0,8 1,7 0,9 1,0 3,6 0,9 2,1 1,6 1,8 0,1 0,7 0,4 1,1 1,0

-2,9 -3,1 -10,3 -3,5 6,0 1,4 -4,2 2,7 -2,9 -1,0 -4,3 -3,5 -2,8 8,3 -10,7 -1,7 3,1 0,4

9.469

-1,4

1,2

-0,2

53.982 103.789 46.861 31.214 23.628 22.190 4.007 49.515 29.587

-0,5 -0,4 1,4 0,5 2,3 -2,0 0,9 1,7 14,3

6,8 13,0 5,9 3,9 3,0 2,8 0,5 6,2 3,7

-9,3 -3,4 -0,1 -2,7 0,6 -3,6 -1,4 1,5 -1,2

48.819

-0,7

6,1

-3,1

65.995 56.188 14.047 13.600 555

0,9 1,1 3,2 3,2 6,0

8,3 7,0 1,8 1,7 0,1

-0,1 0,3 -1,9 -0,3 -5,3

C10 C11 C12 C13 C14 C15 C16 C17 C18 C19 C20 C21 C22 C23 C24 C25 C26 C27 C28 C29 C30 C31 C32 C33 D E F G H I J K L M N O P Q R S T

KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Proizvodnja živil Proizvodnja pijač Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa Proizvodnja koksa in naftnih derivatov Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih Proizvodnja električnih naprav Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja pohištva Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVO TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJE

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 11: NAJVEČJE DRŽAVE IZVOZNICE BLAGA Rang 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

SKUPAJ SLOVENIJA Nemčija Italija Avstrija Hrvaška Francija Ruska federacija Poljska Madžarska Srbija Bosna in Hercegovina Češka republika Velika Britanija Združene države Slovaška Nizozemska Švica Romunija Španija Belgija Švedska

Izvoz v mio EUR 2013 21.628 4.449 2.494 1.844 1.441 1.154 1.019 652 632 665 558 604 450 364 395 346 290 306 240 241 217

2014 23.049 4.638 2.734 2.111 1.768 1.171 997 741 695 658 564 544 468 436 395 393 370 350 276 252 252

Rast v % 2014 6,6 4,2 9,6 14,5 22,6 1,5 -2,2 13,6 9,9 -1,0 1,2 -9,9 4,0 19,8 -0,0 13,4 27,6 14,4 15,1 4,8 16,1

Delež v % 2013 100,0 20,6 11,5 8,5 6,7 5,3 4,7 3,0 2,9 3,1 2,6 2,8 2,1 1,7 1,8 1,6 1,3 1,4 1,1 1,1 1,0

2014 100,0 20,1 11,9 9,2 7,7 5,1 4,3 3,2 3,0 2,9 2,4 2,4 2,0 1,9 1,7 1,7 1,6 1,5 1,2 1,1 1,1

Uvoz v mio EUR 2013 22.197 4.244 3.469 2.521 1.065 1.050 963 667 539 580 386 497 427 412 452 383 352 349 280 266 391

2014 22.683 4.161 3.675 2.647 1.100 1.042 834 796 621 564 562 546 426 415 409 406 356 325 312 308 308

Rast v % 2014 2,2 -2,0 5,9 5,0 3,3 -0,8 -13,4 19,2 15,4 -2,7 45,4 9,8 -0,2 0,8 -9,4 6,2 1,4 -6,9 11,5 16,1 -21,2

Delež v % 2013 100,0 19,1 15,6 11,4 4,8 4,7 4,3 3,0 2,4 2,6 1,7 2,2 1,9 1,9 2,0 1,7 1,6 1,6 1,3 1,2 1,8

2014 100,0 18,3 16,2 11,7 4,9 4,6 3,7 3,5 2,7 2,5 2,5 2,4 1,9 1,8 1,8 1,8 1,6 1,4 1,4 1,4 1,4

Vir: SURS, obdelava GZS

TABELA 12: NAJVEČJE DRŽAVE UVOZNICE BLAGA Rang 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

SKUPAJ SLOVENIJA Nemčija Italija Avstrija Hrvaška Madžarska Francija Nizozemska Kitajska Češka republika Koreja, republika Poljska Belgija Srbija Ruska federacija Španija Bosna in Hercegovina Slovaška Švica Turčija Velika Britanija

Vir: SURS, obdelava GZS

Konjunkturna gibanja marec 2015

TABELA 13: KAZALCI KONJUNKTURE ZA IZBRANE DRŽAVE V LETIH 2012-2016 KAZALCI

GOSPODARSKA RAST (BDP) 2013

INFLACIJA (HICP)

2014 2015 2016 2013 ocena napoved napoved 1,3 1,7 2,1 1,5 0,8 1,3 1,9 1,4 -2,3 -1,9 -1,4 1,3 3,3 3,5 3,7 0,2 0,8 1,5 2,1 1,0 1,1 1,4 1,2 2,3 2,5 2,6 1,4 0,8 1,7 2,1 0,5 0,0 0,8 1,4 2,2 0,4 1,0 1,8 1,0 1,0 2,5 3,6 -0,9 4,8 3,5 3,6 0,5 -0,5 0,6 1,3 1,3 3,3 2,4 1,9 1,7 1,5 1,5 2,0 1,6 0,7 1,4 1,7 2,6 -0,3 -0,2 0,1 2,1 3,3 3,2 3,4 0,8 2,4 2,5 3,2 1,5 2,6 1,8 2,3 1,9 1,4 2,3 2,5 1,5 1,8 2,3 2,6 0,4 -1,1 -1,5 -1,1 -0,2 2,6 2,6 2,4 2,6 2,4 3,5 3,2 1,5 0,1 0,6 0,8 0,4 7,4 6,8 6,3 2,6 0,6 -3,0 -1,0 6,8 5,8 6,3 6,5 9,5 0,1 0,3 1,5 6,2

EU-28 Evro območje OECD Svet Avstrija Belgija Češka republika Danska Finska Francija Grčija Irska Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Norveška Poljska Slovaška Slovenija Španija Švedska Švica Velika Britanija ZDA Japonska Kitajska Rusija Indija Brazilija

0,0 -0,5 -2,3 3,3 0,2 0,3 -0,7 -0,5 -1,2 0,3 -3,9 0,2 -1,9 1,5 0,1 -0,7 -0,3 1,7 1,4 -1,0 -1,2 1,3 -0,6 1,7 2,2 1,6 7,8 1,3 5,0 2,5

Hrvaška

-0,9

-0,5

0,2

1,0

Makedonija BiH Kosovo Srbija Črna Gora Albanija

3,3 2,5 3,4 2,6 3,3 1,4

1,3 0,5 4,5 -2,0 1,3 1,5

2,3 1,6 3,6 -0,5 2,3 2,5

2,6 2,1 2,9 1,0 2,6 3,1

2014 2015 2016 ocena napoved napoved 0,6 0,2 1,4 0,4 -0,1 1,3 0,5 0,6 1,0

2013 10,8 12,0 7,9

STOPNJA BREZPOSELNOSTI 2014 2015 2016 ocena napoved napoved 10,2 9,8 9,3 11,6 11,2 10,6 7,3 7,0 6,8

1,5 0,5 0,4 0,3 1,2 0,6 -1,4 0,3 0,2 0,0 0,8 0,3 2,1 0,1 -0,1 0,4 -0,2 0,2 0,0 1,5 1,6 2,7 2,3 7,4 7,8 6,3

1,1 0,1 0,8 0,4 0,5 0,0 -0,3 0,3 -0,3 0,8 0,1 0,4 2,2 -0,2 0,4 -0,3 -1,0 0,5 0,0 1,0 -0,1 0,6 2,5 7,3 7,5 5,9

2,2 1,1 1,4 1,6 1,3 1,0 0,7 1,3 1,5 2,8 1,6 0,7 2,4 1,4 1,3 0,9 1,1 1,0 0,3 1,6 2,0 0,9

4,9 8,4 7,0 7,0 8,2 10,3 27,5 13,1 12,2 10,2 5,2 6,7 3,4 10,3 14,2 10,1 26,1 8,0 4,3 7,6 7,4 4,0 6,6 5,5 9,1 5,4

5,0 8,5 6,1 6,6 8,7 10,3 26,6 11,1 12,8 7,7 5,0 6,9 3,4 9,1 13,4 9,8 24,3 7,8 4,6 6,3 6,2 3,7 6,3 5,6 8,6 5,5

5,2 8,3 6,0 6,5 9,0 10,4 25 9,6 12,8 7,4 4,9 6,6 3,4 8,8 12,8 9,5 22,5 7,7 4,4 5,6 5,4 3,7 6,0 6,5 8,7 6,1

5,0 8,1 5,9 6,4 8,8 10,2 22 8,8 12,6 6,6 4,8 6,4 3,4 8,3 12,1 8,9 20,7 7,5 4,3 5,4 4,9 3,6

2,3

0,2

-0,3

1,0

17,3

16,8

16,4

2,2 0,2 1,8 7,8 2,2 1,9

-0,7 -0,9 0,4 2,1 -0,7 1,6

1,0 1,0 1,0 3,0 1,0 1,7

2,0 2,0 1,0 3,0 2,0 2,6

19,5 27,5 30 22,1 19,5 15,9

19 27,5 30 17,6 19 17,5

19 26,8 29 17 19 17,5

Vir: EK februar 2015; IMF januar 2015, WIW november 2014, OECD, november 2014

Konjunkturna gibanja marec 2015