Številka 2, letnik XXI, junij 2013
KONJUNKTURNA GIBANJA &(/O9IT( O&(N( IN ANA/I=( T(KOÿI+ GO63O'AR6KI+ GIBANJ
Moke vse manj, iz česa bo kruh?
Evropa v najdaljšem obdobju recesije stran 5
Padec BDP-ja letos v Sloveniji 2,6 % stran 10
Trgovina občuti padec kupne moči stran 26
KONJUNKTURNA GIBANJA
UVODNIK
Strokovna revija
Številka 2, letnik XXI, junij 2013 Izdajatelj in urednik: SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana telefon: 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: skep@gzs.si http://skep.gzs.si Uredniški odbor: Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek; Goran Novković Avtorji: SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek; Goran Novković; Majda Dekleva; mag. Jože Renar; Zdravko Kafol; Janez Renko; mag. Vida Kožar; Dušan Zupančič; Robert Sever; mag. Vekoslav Korošec
Zunanji strokovnjaki: mag. Irena Roštan; mag. Marjan Širaj; Gorazd Justinek Oblikovanje: Samo Grčman Tisk: Birografika BORI d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2013, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d’Instituts Européens de Conjoncture Economique SKEP In Konjunkturna gibanja sta zaščiteni blagovni znamki GZS.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806 Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518. Domači in tuji viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, UMAR, AJPES, Ministrstvo za finance, Uradni list RS, GZS, ECB, EBF-EURIBOR, Eurostat, OECD, Evropska komisija, Consensus Economics, AIECE, IMF, EBRD, Markit Economics @ SKEP, 2013. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno.
Alenka Avberšek
Zmagali bodo pametnejši Globalno povpraševaje še raste, a se umirja. Evropa okreva neenakomerno in počasi. Nemško gospodarstvo poganja evro območje, a država varčuje in krepi poslovno okolje. V recesiji sta Italija in Francija, brezposelnost narašča, krčijo se programi javnega financiranja. Pada BDP Hrvaške, raste v Srbiji. V obeh visoka brezposelnost še narašča. Žal pada tudi slovenski ugled. Po negativni rasti BDP v 2012 in po 10-odstotnem zaostajanju za ravnijo BDP 2008 smo na dnu EU, tik pred Grčijo. Slovenske gospodarske družbe so v letu 2012 poslovale več kot 50-odstotno slabše kot leto prej, na račun slabih terjatev in naložb v letih pred krizo. Bistveno slabša je bila tudi davčna osnova za državne blagajne. Optimizem kaže le peščica izvoznikov. Pravočasno so se prestrukturirali, dobičke pametno reinvestirali v konkurenčne nišne produkte in nišne trge. A tudi ti zaradi stanja bank in nezaupanja v državo poslujejo vse težje. Kaj šele slabši od njih, kot sektor graditeljstva. Tu gre le na slabše! BDP za leto 2013 zato popravljamo navzdol, na -2,6 odstotka. Velika nevarnost in za odlične velik izziv je krčenje globalnega avtomobilskega trga, javno in zasebno varčevanje ter manjša kupna moč. Če je pritisk na cenejša zdravila priložnost za generike, krčenje evropske avtomobilske industrije zaostruje bitko za zeleno, inovacijsko in stroškovno konkurenčnost v vrednostni verigi, katere del so tudi naša podjetja. Se bomo končno zavedli, da gre zares? Brez prioritetnih področij, s katerimi smo lahko z našim znanjem in kompetencami zares dobri, ne gre več. Imamo jih, tudi za prebojne inovacije. Če bomo sposobni pametno investirati denar, združevati pamet in izkušnje, kako z njimi uspeti na trgu. Ne povsod in vsakomur po malo, kot doslej! Izziva pametne specializacije smo se lotili na GZS: identificirati nosilce, od spodaj navzgor, s podjetji iz industrije, največjimi zaposlovalci in izvozniki ter hitro rastočimi podjetji. Ne iz kabineta. Ste z nami tudi Vi? Spoštovane bralke in bralci, z novo preobleko Vam želimo Konjunkturna gibanja še bolj približati. Poudarili smo ključne informacije in napovedi, da boste lažje in celostno razumeli , kaj se dogaja v gospodarstvu doma in po svetu. Da Vam bo to v oporo v načrtovanju prihodnosti. Želimo vam prijetno in koristno branje.
VSEBINA
1
17
28
Uvodnik
Poslovanje gospodarstva v 2012: zelo negativni trendi
Storitvenim dejavnostim slabše, le izbranim bolje
19
29
Likvidnost se ne izboljšuje
Banke v procesu sanacije
Zmagali bodo pametnejši. Optimizem kaže le peščica izvoznikov.
3
69(TO9NA GIBANJA 4 Svetovno gospodarstvo POD PRIČAKOVANJI
9
6/O9(N6KA
20 Poslovna pričakovanja pesimistična
22
3ANOæNA GIBANJA 23 Industrija se kljub nekaterim izjemam še naprej krči
24 Gradbeništvo še ne bo okrevalo
26 Trgovina občuti padec kupne moči
27
GIBANJA
32
'OKU0(NTA&IJA
32 Analitske in statistične tabele
45
6TA/IäÿA G=6
10 Slovensko gospodarstvo se krči, neravnovesja ostajajo
12 Pogoji na trgu dela vse slabši
15 Plače v krizi še navzdol
16 Izvoz potrebuje pospešek Za turizem vse težje
2
Konjunkturna gibanja junij 2013
Svetovna gospodarska rast, Povprečne letne stopnje rasti v % 6 4 2
47,7
0
PMI indeks maja za evroobmočje 2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
Vir: Economic Intelligence Unit, SKEP GZS
69(TO9NA GIBANJA Top gospodarske napovedi za evro območje 2013
Top gospodarske napovedi za svet 2013
Inflacija
2,6%
↓
Euro
1,31 USD
stabilno
Brezposelnost
12,2%
↑
Nafta
+5%
stabilno
BDP
-0,4%
↓
Prehrambne surovine
– 10 %
znižanje
Ključni kazalci, svet 2012
Ključni kazalci, svet 2013
BDP svet
3,0%
BDP svet
3,1%
Rast svetovne industrijske proizvodnje
2,8 %
Rast svetovne industrijske proizvodnje
3,3%
Surovine (indeks HWWA)
– 3%
Surovine (indeks HWWA)
-1,0%
Največji slovenski trgi
Veliki in perspektivni trgi
Nemčija: ostaja motor evroobmočja
Rusija: boljše poslovno okolje bistvenega pomena za spodbujanje naložb
Italija: v recesiji že sedem zaporednih območij Avstrija: ohranja nizko rast, najnižja brezposelnost Hrvaška: ni v dobri kondiciji Francija: znova v recesiji, brezposelnost narašča
Turčija:priložnost, tveganje politične stabilnosti Indija: povprašuje po evropskem industrijskem znanju in tehnoloških rešitvah Kitajska: prehaja v obdobje zrelosti Kazahstan: velike priložnosti, zlasti za krepitev izvoza
Konjunkturna gibanja junij 2013
3
Nevarnost
Priložnost
Nadaljevanje dolžniške krize v evro območju, neizvajanje strukturnih reform in izgubljanje tržnih deležev EU v svetu.
Učinkovito in hitro delovanje ukrepov ekonomske politike v evro območju, prelivanje ugodnih trendov iz ZDA in Azije.
69(TO9NA GIBANJA GLOBALNI KAZALNIKI Obdobje upočasnjene rasti se nadaljuje. Svetovno gospodarstvo občuti krizo v evro območju, hkrati pa se prilagaja novim razmeram šibkejšega evropskega povpraševanja in se usmerja na druge trge.
Kitajsko gospodarstvo prehaja v obdobje zrelosti. Obdobje visoke, tudi dvomestne rasti Kitajske se izteka, na številnih področjih so dosežene meje rasti.
PMI Indeks. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je maja zvišal za 0,8 točke na 47,7 točke (vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti) in je na trimesečnem vrhu, a še vedno ostaja globoko v območju krčenja.
Cene svetovnih surovin. Zadržano povpraševanje po surovinah zaradi nizke gospodarske aktivnosti tišči cene navzdol. Ponudba se prilagaja hitreje kot v preteklosti tudi zaradi tehnološkega napredka. Kljub temu trgi surovin ostajajo zanimivi za investicijske vlagatelje.
69(TO9NO GO63O'AR6T9O 3O' 3RIÿAKO9ANJI Obdobje počasne rasti se nadaljuje Začetek leta 2013 ni upravičil pričakovanj za postopno izboljšanje pogojev poslovanja in povrnitev svetovne rasti. Pod pričakovanji sta ostali predvsem Kitajska in Rusija, tudi prvi podatki za Evropo so slabši od prvotnih pričakovanj. Ob nemoči strukturnih in fiskalnih politik nekaj rezultatov dajejo le ukrepi centralnih bank. Z operacijami na trgih in s tem ogromno ponudbo svežega denarja po nizkih obrestnih merah. Žal ta denar – z izjemo Japonske – ni dosegel realnega gospodarstva, temveč se izgublja v državnih obveznicah za financiranje deficitov in dolga. Kitajsko gospodarstvo iz obdobja hitre rasti prehaja v obdobje zrelosti. Letošnja rast bo pod 8 odstotki. Investicijska rast se je upočasnila, deloma jo je nadomestila potrošnja gospodinjstev, krepi pa se tudi domači storitveni sektor, ki je bil doslej v senci industrijske proizvodnje. Japonska je uspela z 20-odstotno devalvacijo jena in izdajo ogromne količine svežega denarja spodbuditi domače povpraševanje in povečati izvozno konkurenčnost. V Latinski Ameriki vodilna gospodarska sila ostaja Brazilija, kjer fiskalni in monetarni ukrepi podpirajo strukturne reforme in investicije – tako domače kot tuje. V Braziliji je realiziranih kar 5 % vseh neposrednih tujih investicij.
4
GOSPODARSKA RAST, SVET – REALNE STOPNJE RASTI, V %
Gospodarska rast (BDP) – svet · ZDA · Japonska · Kitajska · Indija · Brazilija · Rusija Evro območje – EU 17 · Nemčija · Francija · Italija · Španija
2013 2012 ocena napoved 3,0 3,1 2,2 1,9 2,0 1,4 7,8 7,8 3,7 5,7 0,9 2,9 3,4 2,3 -0,6 -0,4 0,7 0,4 0,0 -0,1 -2,4 -1,3 -1,4 -1,5
2014 napoved 4,0 2,6 1,6 8,4 6,6 3,5 3,6 1,2 1,8 1,1 0,7 0,9
Vir: EC Spring forecast, maj 2013; OECD Economic Outlook, maj 2013
ZDA bo v letu 2013 beležila okoli 2-odstotno rast, v 2014 pa bi se lahko okrepila na blizu 3 odstotke. Rast je spodbujena predvsem z domačo potrošnjo ob oživitvi gradbeništva in nepremičninskega trga. Deloma pa bo tudi odraz statistične vključitve nekaterih novejših kategorij raziskav in razvoja, ustvarjalnih industrij ter neopredmetenih sredstev. Rast so nekoliko zavrli ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki so posegli predvsem v izdatke za vojaške operacije in zdravstvo ter omejili nekatere davčne olajšave in dvignili davke. Izboljšuje pa
Konjunkturna gibanja junij 2013
se trg dela. ZDA so v zadnjih petih mesecih ustvarile za polovico več novih delovnih mest kot leto pred tem. TRGOVINA, SUROVINE IN INDUSTRIJA NA SVETOVNI RAVNI Medletna rast v % Svetovni BDP Svetovna trgovina Svetovne cene surovin Svetovna industrijska proizvodnja
2012 3,0 2,7 -3,0
2013 3,1 3,5 -3,0
2014 4,0 5,9 -1,0
2,8
3,3
4,4
Vir: OECD, AIECE, maj 2013
Najboljše obete v ZDA kažejo vodilni kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti OECD. Podobno velja tudi za Japonsko. Pod dolgoročnim trendom pa so gibanja kazalnikov za Kitajsko, Indijo in Rusijo. V evroobmočju so pričakovanja še vedno pod dolgoročnim trendom, vendar se izboljšujejo.
komisije znižal za 0,4 odstotka. Domače povpraševanje bo zadržano zaradi procesa uravnoteženja javnih in korporativnih bilanc. Izvoz je zadržan pod pritiski upočasnjene rasti Kitajske in krčenja javnih izdatkov v ZDA ter dviga evra napram japonskemu jenu. Proizvodne kapacitete ostajajo neizkoriščene, obrestne mere ECB so zgodovinsko nizke. Kljub temu se tokovi denarja ne obračajo v realno gospodarstvo. Za leto 2014 je pričakovano okrevanje z rastjo BDP okoli 1,4 odstotka. Pričakovano je izboljšanje investicijske aktivnosti, ki bo osredotočena na stroje in opremo v izvozno naravnanih panogah. Brezposelnost v EU narašča in bo v letih 2013-14 presegla 12 odstotkov. Najvišja bo v Grčiji in Španiji, prek 25odstotna, najnižja pa v Nemčiji in Avstriji, pod 5-odstotna. Ekonomska politika EU in evro območja je osredotočena na vzpostavitev pogojev za pričetek delovanja bančne unije, ki naj bi poenotila tudi standarde nadzora in garancij za bančne vloge. Evropa je v tem letu že v polni meri uveljavila okrepljeno gospodarsko upravljanje v okviru evropskega semestra. Ta od držav članic zahteva izvajanje strukturnih ukrepov in politik za rast, skladno z enotnimi smernicami EU in pod pritiskom sankcij. V okviru fiskalnega upravljanja pa so članice EU letos prvič zavezane k posredovanju nacionalnih proračunov v Bruselj pred sprejemom doma ter k umestitvi fiskalnih pravil v domači pravni red. Okrevanje evropskih držav po krizi je neenakomerno. V primerjavi z ravnijo BDP v začetku leta 2008 so med državami EU najbolje okrevale Poljska, Slovaška in Švedska. Slovenija zaostaja za ravnjo BDP iz začetka 2008 skoraj za 10 odstotnih točk, kar je največ od vseh evropskih držav, razen Grčije.
Poslovna pričakovanja so po anketni analizi Economist Inteligence Unit globalno najbolj pozitivna v dejavnostih povezanih s kmetijstvom, energijo in naravnimi viri ter v letalski in obrambni industriji. Pozitivna klima je zaznana v predelovalnih dejavnostih in IT industriji ter poslovanju v trgovini in izobraževanju. Na drugi strani pa so pričakovanja globalno najslabša v gradbeništvu in avtomobilski industriji, tudi v transportu in logistiki. Avtomobilska industrija se prilagaja novim razmerjem na trgih: delež svetovne prodaje v državah zahodne Evrope je v petih letih padel iz 25 na 17 % medtem ko se je delež azijskih držav v tem času povečal iz 30 na 43 %. To sili evropske proizvajalce v krčenje zmogljivosti in povečevanje produktivnosti, kar občuti tudi slovenska industrija, predvsem kot pritisk v dobaviteljskih verigah. Farmacevtska in zdravstvena industrija v Evropi se prilagaja zaostrenim pogojem financiranja in varčevanju javnega zdravstva, kar povečuje povpraševanje po cenejših, generičnih zdravilih, kjer so konkurenčna tudi slovenska podjetja.
Evropa v najdaljši recesiji, obrat v 2014 Evro območje je v prvem četrtletju letos že šestič zapored beležilo krčenje BDP. Ta se bo v letu 2013 po ocenah Evropske
Konjunkturna gibanja junij 2013
Nemčija ostaja motor evro območja, njena rast pa sloni predvsem na domačem povpraševanju, k čemur pripomoreta prilagodljiv trg dela in konkurenčno gospodarstvo. Za uravnotežene javne finance izvajajo predvsem ukrepe za omejitev plač javnih uslužbencev ter omejitev stroškov na lokalni oz. deželni ravni. Nemčija ob tem sprejema še kopico dolgoročnih strukturnih ukrepov, kot npr. deregulacijo poklicev, zniževanje ovir za podjetništvo, dostopnost do terciarne izobrazbe. Za 2013 je pričakovati 0,4-odstotno, v letu 2014 pa 1,8-odstotno rast. Francija znova v recesiji, brezposelnost narašča. Domače povpraševanje je zadržano zaradi posledic obsežne fiskalne konsolidacije, ki je posegla tudi v dohodke prebivalstva. Hkrati pa Francija pospešeno krči ali ukinja vse neučinkovite programe financirane iz javnih virov. Gradbeništvo se krči, cene nepremičnin padajo. V 2013 Francija ne bo beležila rasti, za 2014 pa je ocena o možni 0,8-odstotni rasti BDP. Italija v recesiji že sedem zaporednih četrtletij. Zasebna potrošnja in investicije se krčijo, hkrati ko se izvajajo ukrepi za stabilizacijo javnih financ. K temu je dodatno prispevala tudi politična negotovost. Rasti v letu 2013 zato še ni pričakovati, ta bo možna šele v 2014. Velika Britanija prilagaja domačo valuto. Pri spodbujanju rasti si pomaga tudi z ukrepi monetarne politike oziroma prilaganjem domače valute. Gospodarska rast bo kljub temu precej zadržana in bi v 2013 lahko dosegla 0,6 odstotka in v 2014 le nekoliko obetavnejših 1,4 odstotka.
5
-4,8 % Padec BDP v 1. četrtletju 2013
»Predlagani javnofinančni ukrepi bodo zavrli gospodarstvo« Antonio Spilimbergo, IMF
52 mesto Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD od 60 držav
6/O9(N6KA GIBANJA Dejstva v slovenskem gospodarstvu 2013 BDP se znižuje hitreje od pričakovanj. Močno se znižuje tudi potrošnja gospodinjstev. Tveganja navzdol močno izrazita tudi v drugi polovici leta.
Inflacija. Cene pod pritiskom nizke gospodarske aktivnosti popuščajo. Nadaljnje zniževanje lahko pripelje v stanje brez rasti in brez inflacije-
Brezposelnost je najvišja od leta 1999. Največji problem zaposlitev za mlade.
Investicije. Začaran krog med investitorji, financiranjem, pogoji poslovanja in možnimi projekti vodi do nadaljnjega upadanja. Država še naprej omejuje sredstva za investicije.
Izvoz. Močna upočasnitev izvoza, padanje tržnih deležev na svetovnih trgih pomeni izgubljanje pozicije v prodajnih in nabavnih verigah.
Ključni kazalci, 2012 BDP svet Inflacija Javni dolg v BDP
Konjunkturna gibanja junij 2013
Uvoz. Padanje uvoza statistično izboljšuje plačilno bilanco, a je odraz nizke končne potrošnje gospodinjstev in nižje vmesne potrošnje industrije.
Ključni kazalci,napoved 2013 – 2,3 %
↓
2,6 % 54,1 %
BDP svet Inflacija
↓
Javni dolg v BDP
– 2,6 % 2,3 % 61,8 %
9
Nevarnost
PriloĹžnost
Slovenija zaplete izvedbo sanacije bank in privatizacije. S tem upoÄ?asni ali ustavi prestrukturiranje podjetij, ne zaĹžene financiranja investicij. Slovenija se ne poenoti glede izvedbe in uporabe fiskalnega pravila.
Slovenija izvede pregledno sanacijo banÄ?nega sistema in spodbudi financiranje podjetij, privabi investitorje in uspeĹĄno izvede privatizacijo izbranih druĹžb, tako da zadrĹži in okrepi ĹĄtevilo delovnih mest.
6/O9(N6KA GIBANJA Ocena: padec BDP za 2,6 %. V napovedi SKEP GZS iz marca smo za leto 2013 predvideli 2-dstotno krÄ?enje BDP. Z objavo podatkov za prvo Ä?etrtletje so se obeti bistveno poslabĹĄali, Ä?eprav je poslabĹĄanje moÄ? deloma pripisati tudi moÄ?nemu negativnemu vplivu sezone, gibanja zalog in davkov na proizvode. Maja tako ocenjujemo, da bo gospodarska rast v letu 2013 niĹžja od priÄ?akovane in bi lahko padla za okoli 2,6 odstotka.
OECD nas opozarja. Slovenija se spopada z banÄ?no krizo zaradi sprejemanja prevelikih tveganj, ĹĄibkega korporativnega upravljanja drĹžavnih bank in premalo uÄ?inkovitih orodij nadzora bank. Podjetja so prezadolĹžena, zato je potrebno skrajĹĄati postopke, pospeĹĄiti razvoj kapitalskega trga in privatizacijo, kar bo omogoÄ?ilo pritok veÄ? tujih neposrednih investicij.
Pod lupo Evropske komisije. Evropska komisija o Nacionalnem reformnem programu Slovenije. Slovenija mora strukturne ukrepe doloÄ?iti dovolj natanÄ?no, pospeĹĄiti postopke sanacije bank in privatizacije ter razmisliti o dodatni prilagoditvi pokojninske reforme in trga dela.
Slovenija na repu konkurenÄ?nosti. Slovenija je za leto 2013 na lestvici konkurenÄ?nosti IMD zdrsnila na 52. mesto. Leta 2012 je zasedla 51. mesto, potem ko je leta 2010 s padcem za 20 mest utrpela najveÄ?ji zdrs med drĹžavami v raziskavi.
6/O9(N6KO GO63O'AR6T9O 6( KRĂżI N(RA9NO9(6JA O6TAJAJO BDPpadel rekordno v EU Ĺ ibak izvoz in zniĹžanje potroĹĄnje gospodinjstev sta ob Ĺže zelo nizki investicijski aktivnosti in varÄ?evalni potroĹĄnji drĹžave potisnili BDP v prvem Ä?etrtletju kar za 4,8 odstotka navzdol. To je najveÄ? v evrskem obmoÄ?ju. Izvoz pozitiven. V strukturi dejavnikov rasti je rahlo pozitiven ostal le izvoz (1,8%). Prispevek zunanje trgovine k BDP je sicer razmeroma ugoden, a predvsem na raÄ?un padanja uvoza in ne izvozne dinamike. Bistveno slabĹĄa potroĹĄnja gospodinjstev. Ta se je zniĹžala za 5,4 odstotka. Prebivalstvo je tako Ĺže drugo zaporedno Ä?etrtletje pri troĹĄenju izredno previdno. Rast brezposelnosti, napovedano zniĹžanje plaÄ? javnih usluĹžbencev in dvig DDV pa priÄ?akovanja o niĹžjem razpoloĹžljivem dohodku ĹĄe poveÄ?ujeta in nadaljevanje negativnega trenda obetata tudi za drugi del leta. H krÄ?enju rasti je prispevala tudi restriktivna politika troĹĄenja drĹžave. Investicijska aktivnost rahlo navzdol. V prvem Ä?etrtletju 2013 je izkazala le 2-odstotni padec, a razlog za to ni trĹžne narave, temveÄ? je posledica enkratnih veÄ?jih nakupov.
10
Obeti za 2013 in 2014 so se moÄ?no poslabĹĄali V napovedi SKEP iz marca smo za leto 2013 predvideli 2-odstotno krÄ?enje BDP. Ocene drugih institucij, objavljene v maju, od te niso bistveno odstopale. Ĺ e najbolj previden v svoji napovedi je bil OECD, ki je konec maja objavil napoved o 2,3-odstotnem krÄ?enju slovenskega gospodarstva v 2013. Z objavo podatkov za prvo Ä?etrtletje so se obeti bistveno poslabĹĄali, Ä?eprav je poslabĹĄanje moÄ? deloma pripisati tudi moÄ?nemu negativnemu vplivu sezone, gibanja zalog in davkov na proizvode. SPOMLADANSKE OCENE IN NAPOVEDI BDP ZA SLOVENIJO SKEP UMAR – marec Banka Slovenije – april European Comission – maj OECD – maj Consensus Forecasts – maj
2013 ocena -2,0 (mar) -2,6 (maj) -1,9 -1,9 -2,0 -2,3 -1,5
2014 napoved 0,1 0,2 0,5 -0,1 0,1 0,2
Vir: Pomladanske ocene in napovedi 2012 domaÄ?ih in tujih inĹĄtitucij
Padec BDP do 2,6 odstotka. V SKEP GZS zato ocenjujmo, da bo gospodarska rast v letu 2013 niĹžja od priÄ?akovane in bi lahko padla ĹĄe za okoli 2,6 odstotka. Kot glavni razlog ocenjujemo vpliv ukrepov ekonomske politike na potroĹĄnjo prebivalstva z zniĹžanjem plaÄ? v javnem sektorju, dvig DDV in nekaterih drugih dajatev. Na zadrĹžano potroĹĄnjo
Konjunkturna gibanja junij 2013
negativno vpliva tudi pričakovanje obdavčitve nepremičnin in morebitnega progresivnega kriznega davka na dohodke. Bonitetna ocena. 30. aprila 2013 je Moody's znižala bonitetno oceno za slovenske državne obveznice za dve stopnji z Baa2 na Ba1, kar pomeni že špekulativno raven. Obeti ostajajo negativni. Za znižanje bonitete je agencija navedla tri razloge: težave z bančnim sektorjem, dinamiko rasti državnega dolga in negotovost pri zagotavljanju bodočega financiranja. 17. maja pa je svojo dolgoročno oceno znižal tudi Fitch z A- na BBB+. Standard & Poor's je nazadnje svojo oceno znižala v februarju, ko je oceno Slovenije z A spremenila v A-. OCENE IN NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV 2011– 2013 Realne stopnje rasti v % Gospodarska rast - BDP Zasebna potrošnja Državna potrošnja Investicijska potrošnja Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Brezposelnost – stopnja po ILO (%) Plača na zaposlenega -realno Inflacija - letno povprečje
2012 -2,3 -2,9 -1,6 -9,3 0,3 -4,3 8,9 -2,4 2,6
2013 -2,6 -4,3 -2,1 -5,8 2,6 1,3 9,9 -2,9 2,3
2014 0,1 -1,7 -1,6 -1,0 4,2 2,4 10,0 -2,5 1,9
Vir: SKEP - Analitska skupina GZS
Za leto 2014 bi pozitivno rast lahko dosegli le ob pogoju učinkovite izvedbe zastavljenih ukrepov za zagon gospodarstva s sanacijo bank in sistematičnim prestrukturiranjem podjetij s perspektivnimi poslovnimi programi. Nov zdrs konkurenčnosti Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2013, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), zdrsnila na 52. mesto, med 60 državami, ki so bile zajete v raziskavo. Najbolje je bila ocenjena na področjih usposobljenosti delovne sile in infrastrukture, najslabše pa glede učinkovitosti pravnega reda, usposobljenosti vlade in stabilnosti politike. Prvo mesto na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2013 zasedajo ZDA, drugo mesto Švica, do desetega mesta pa sledijo Hongkong, Švedska, Singapur, Norveška, Kanada, novinci Združeni arabski emirati, Nemčija in Katar. Naj omenimo še Dansko na 12. mestu, Nizozemsko na 14. Irsko na 17. in Izrael na 19. mestu.
Javne finance bo dodatno obremenila dokapitalizacija bank Gibanja v javnih financah v letu 2013 so slabša od načrtovanih. Slabše makroekonomske razmere vplivajo na nižje javnofinančne prihodke, predvsem iz naslova DDV in obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Zniževanje odhodkov je omejeno tudi zaradi uveljavitve ustavnih presoj za nekatere
Konjunkturna gibanja junij 2013
ukrepe (del pokojnin, regres v javnem sektorju). Zaradi teh razlogov vlada pripravlja rebalans proračuna za leto 2013, s katerim bi zagotovila doseganje javnofinančnih ciljev, h katerim smo zavezani tudi na ravni EU. Glavni cilj javnofinančne politike za leto 2013 je doseganje primanjkljaja v višini 4,2 odstotka BDP oziroma z enkratnim upoštevanjem dokapitalizacij bank 7,9 odstotka BDP. Za leto 2014 pa je načrtovan primanjkljaj v višini 2,6 odstotka BDP. Evropska komisija podaljšala rok Sloveniji. Slovenija je od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja (EDP –Excessive Deficit Procedurre) in bi morala po priporočilih Sveta EU iz novembra 2009 znižati primanjkljaj sektorja država na manj kot 3 % BDP do leta 2013. Na podlagi ocene predvidenih ukrepov ter zaradi slabših makroekonomskih razmer ter potrebnih enkratnih ukrepov je EK 29. maja 2013 Sloveniji podaljšala rok za znižanje za dve leti, to je do leta 2015. Ključna ukrepa za doseganje cilja sta dodatno znižanje mase plač v javnem sektorju s 1. junijem (tako z znižanjem plač kot zaposlenosti) in povišanje davkov, med njimi dvig splošne stopnje DDV s 1. julijem za dve odstotni točki na 22 odstotkov in znižane za eno odstotno točko, na 9,5 odstotka. Predvidena je tudi uvedba davka na nekatere sladke pijače in loterijske srečke. Načrtovana je prenovitev sistema obdavčitve nepremičnin. Poleg tega bo vlada zadržala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb na sedanji ravni 17 odstotkov in je ne bo znižala na 15 odstotkov, kot je bilo prvotno načrtovano. V kolikor ti ukrepi ne bi zadoščali za dosego ciljev, bo Slovenija z letom 2014 uvedla poseben krizni davek na dohodke. Ustavne spremembe Slovenija je 24. maja 2013 sprejela spremembo 148. člena ustave, s katero uvedla fiskalno pravilo oziroma je določila, da morajo biti prejemki in izdatki sektorja države uravnoteženi. Pravilo se prvič uporabi za pripravo proračuna za leto 2015. Podrobneje bo formula za izračun ter izvajanje fiskalnega pravila določena v izvedbenem zakonu, ki bo sprejet do konca leta 2013. Z ustavno spremembo so spremenjeni tudi pogoji za razpis referenduma ter omejene možne vsebine, o katerih lahko odločamo na referendumih. Oživitev gospodarstva. Poleg uravnoteženja javnih financ si je vlada kot ključni cilj zadala tudi oživitev in zagon gospodarstva. Znižanje deležev slabe aktive v bankah in zagotavljanje kapitalske ustreznosti sta ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja in urejeno razdolževanje podjetij. Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja se bo izvajalo razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Sistematičen pristop podjetij bo temeljil na treh elementih: (i)izboljšavah stečajnega okvira, zakonodaje za finančno prestrukturiranje podjetij (insolvenčna zakonodaja) ter izvensodnega postopka o razdolžitvi gospodarskih družb, (ii) selektivnih ukrepih prek Družbe za upravljanje terjatev bank in države v podporo podjetjem z uspešnim poslovnim modelom; (iii) svežega
11
-24 %
-7,7 %
Upad gradbenih del v 1. četrtletju 2013
Upad domače potrošnje v 1. četrtletju 2013
3ANOæNA GIBANJA Dejstva v slovenskem gospodarstvu 2013 Založništvo, knjigotrštvo - Ne želimo deliti usode dinozavrov. Založniško knjigotrška panoga se krči že peto leto zapored. Skupaj se je skrčila že za tretjino. Pojav e-knjige, spreminja vse člene knjižne verige, od avtorja do bralca. Na bralnost vplivajo tudi demografske spremembe, in splošno gospodarsko stanje. Panoga se mora prilagoditi in oblikovati nove ekonomsko vzdržne poslovne modele. Realizacija v 2013 bo po oceni nižja za 8 do 10 odstotkov, število novo izdanih naslovov za 5 odstotkov, delež domačega leposlovja pa za 15 odstotkov. Ukrepanje, za takojšnje spremembe je vitalnega pomena, saj trg kruto kaznuje vsako zamudo. Zakon o knjigi bo v pomembni meri stabiliziral knjižni trg. Veliki slovenski pesnik, avtor lani najbolje prodajane knjige, Tone Pavček, je dejal: »če ne bomo brali, nas bo pobralo«. Storitve - Manj ovir, več konkurence za slovenska podjetja. Vstop Hrvaške v EU bodo najprej občutili trgovci. Z odprtjem hrvaškega trga bo za slovenska podjetja lažje poslovanje, odpravljene bodo carine, stroški poslovanja se bodo zmanjšali. Za obračun DDV ne bo skrbel več carinski organ, ampak mora podjetje samo obračunati DDV po t.i. postopku samoobdavčitve. Z odprtjem pa se bo povečala tudi konkurenca. Promet. Zadržane napovedi v logistiki. Napovedi o dodani vrednosti v logistiki za 2013 obetajo le 1,3-odstotno rast. Obstaja možnost, da nas bodo zaradi nejasne strategije in odlašanja z nujnimi infrastrukturnimi logističnimi projekti zaobšli vsi pomembnejši Panevropski prometni koridorji. Tudi cestni prevozniki se preusmerjajo na druge trge. Bilateralni prevozi slovenskih cestnih prevoznikov predstavljajo le še 66-odstotni delež (v preteklih letih kar 80-odstotnega), tranzitni prevozi predstavljajo 26-odstotnega, sabotaža znotraj posameznih Evropskih držav, pa je porasla iz 5 odstotkov na 8 odstotkov.
Ključni kazalniki, prvo četrtletje 2013 Industrijska proizvodnja Gradbeništvo Število prenočitev
22
Elektroindustrija - Naročila so, negotovost ostaja. Zgodni izvozni rezultati panoge v prvem četrtletju 2013 so spodbudni, toda elektroindustrija nima zagotovljenega mirnega preostanka leta. Naročila v izvozu nihajo, negotovost v prodaji investicijske opreme ostaja, domači investicijski trg se je ustavil, ker ni plačil. Večanje zanimanja za energetsko učinkovite rešitve kot sta javna razsvetljava in sistemska energetska prenova javnih zgradb vzbuja upanje. To bo priložnost za industrijo in gradbeništvo, na katero se morajo domača podjetja pripraviti in jo izkoristiti. Inženirg čaka na zagon investicij. Po raziskavi evropskega združenje EFCA trend realizacije storitev v večini držav EU upada (samo 21 % držav poroča o rasti). Za drugo polovico leta 2013, 14 % anketirancev pričakuje porast realizacije, 50 % padec realizacije. Največji padec reralizacije napovedujejo Španija, Portugalska, Češka in Slovenija (Grčija in Irska nista sodelovali v raziskavi). Število zaposlenih v dejavnosti je stabilno v 43 % držav, 29 % držav pa beleži zmanjševanje kadrov, med njimi je tudi Slovenija. Povprečnna zaloga dela (realizacija že podpisanih pogodb) znaša 4,7 meseca in v zadnjih letih stalno upada. Raziskava Barometer 2013 nedvoumno kaže, da kriza v EU še ni končana in da nas čaka še dolga pot okrevanja. Za inženiring sektor so ključne investicije, države ki so vzpodbudile investicijski cikel imajo bistveno manj težav. Informatika - Ni več ovir za uporabo e-računov. V Sloveniji vse več podjetij izmenjuje e-račune. Z letom 2014 bo predpisana uporaba e-računov tudi v javnem sektorju. Da pospešimo uvajanje e-računov, smo GZS in UJP, na podlagi priporočila Evropske komisije ustanovili Nacionalni forum za e-račune (Forum), ki sodeluje v Evropskem forumu za e-račune. Osnovna naloga Foruma je spodbujanje k čim večji uporabi e-računov s promocijo in zmanjševanjem ovir.
Prihodnja vrednost kazalnika prihodka (saldo) za 2013 – anketa SKEP, maj
- 0,8 %
↓
Industrija
25 %
- 24,0 %
↓
Gradbeništvo
-52%
-3,4 %
↓
Storitvene dejavnosti
-20 %
Konjunkturna gibanja junij 2013
Nevarnost
Priložnost
Zapoznelo prestrukturiranje na nove tehnologije, materiale in tržne poti lahko še dodatno upočasni slovensko gospodarstvo.
Povezovanje in usklajen nastop na tujih trgih, sodelovanje s tujimi partnerji, izkoristek potenciala znanja in talentov, znižanje administrativnih ovir in pripravljenost na spremembe je le nekaj elementov uspeha.
3ANOæNA GIBANJA Industrija. Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v prvih treh mesecih 2013 beležila nadaljevanje že začetega negativnega trenda iz leta 2011.
Gradbeništvo. Podjetja v gradbeništvu se v letu 2013 že peto leto zapored soočajo z nadaljevanjem z velikega upada povpraševanja.
Trgovina na drobno. Pospešen upad prihodka v trgovini je zaznati v letošnjem letu, zaradi vse manjšega povpraševanja in velike konkurence.
Turizem. Prihodov in prenočitev turistov je bilo v prvem četrtletju 2013 manj kot prejšnje leto v tem obdobju.
IN'U6TRIJA 6( K/JUB N(KAT(RI0 I=J(0A0 ä( NA3R(J KRÿI Predelovalne dejavnosti nižje
se je ta znižala že za 5,8 odstotka. Obseg proizvodnje v industriji pa viša oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki je v prvem četrtletju 2013 porasla za 8,4 odstotka, glede na enako obdobje lani, medletno marca pa je višja celo za 12,2 odstotka. Tudi v rudarstvu je bil porast proizvodnje v prvem četrtletju 8,9-odstoten, in medletno 24,2-odstoten.
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v prvih treh mesecih 2013 beležila nadaljevanje že začetega negativnega trenda iz leta 2011. Industrija se tako rešuje z povečanim izvozom, kjer proizvajalci vidijo izboljšanje le na tujem. V letošnjem letu za 7,6 odstotka nazaduje proizvodnja za investicije, medtem ko se z 1-odstotno rastjo krepita proizvodnji proizvodov za široko porabo in vmesno potrošnjo. Industrijska proizvodnja se je v prvem četrtletju leta 2013 sicer višja za 5,5 odstotka kot v prvem četrtletju 2010 a kar za 13,1 odstotka zaostaja od prvega četrtletja 2008. Predelovalne dejavnosti v anketi za 2013 pozitivno ocenjujejo le izvoz in inovacije. Izrazita pa so predvsem znižanja prodajnih cen, poslabšani pogoji v dobaviteljski verigi ter dostopnost do kapitala na domačem trgu. Zvišale se jim bodo dajatve-obdavčitve podjetij in nabavne cene.
Oskrba z električno energijo, plinom in paro ter rudarstvo v vzponu Slovenska industrija je v prvih mesecih 2013 beležila za 0,8 odstotka nižjo proizvodnjo kot v enakih mesecih lanskega leta. Da se razmere še poslabšujejo, nakazuje tudi proizvodnja, predvsem predelovalnih dejavnosti v obdobju enega leta, saj
Konjunkturna gibanja junij 2013
23
Prihodki, zaposlenost, zaloge tudi manjše Zaposlenost v industriji se je v drugi polovici 2012 in v 2013 zniževala. V prvem četrtletju letos glede na enako četrtletje lani se je zaposlenost v industriji zmanjšala za 3,6 odstotka oz. za 6.960 oseb. Manjši so bili tudi prihodki od prodaje industrije v prvem četrtletju letos, za 2,8 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, tudi zaloge končnih izdelkov pri industrijskih proizvajalcih so manjše za 1,8 odstotka. Oboje pa se po letnik kazalcih še poslabšuje. V prvih štirih mesecih 2013 je poraba električne energije v industriji v primerjavi z enakim obdobjem lani padla za 3,4 %, pri neposrednih odjemalcih je padla za 3,5 %. Skupna poraba v Sloveniji se je tako znižala za 2,2 %. Vir: Mesečna poročila o obratovanju ELES. INDUSTRIJA - STOPNJE RASTI, V % Obseg proizvodnje - Industrija (B+C+D)* - B Rudarstvo - C Predelovalne dejavnosti - D Oskrba z elektriko, plinom in paro
Zaloge Zaposlenost v industriji Produktivnost v industriji Prihodek od prodaje
2012 -0,7 -6,9 -1,8 10,6 3,8 -1,0 0,2 -2,7
I-III 2013
-0,8 8,9 -2,0 8,4 -1,8 -3,6 2,9 -2,8
Vir: Statistični urad RS, maj 2013, * Podatki so prilagojeni številu delovnih dni.
Letos najvišja rast v proizvodnji računalniških, električnih in optičnih izdelkov V predelovalnih panogah, ki so v prvem četrtletju 2013 za 2 odstotka zmanjšale lansko raven proizvodnje, so k rasti prispevali proizvajalci električnih, računalniških in optičnih izdelkov (15,9 %), proizvajalci kovinskih izdelkov (2,9 %) ter električnih naprav (2,2 %), ki pa v obdobju enega leta že beležijo negativno dinamiko. Še proizvajalci kovin ter kemikalij in kemičnih izdelkov v prvem četrtletju 2013 beležijo nekoliko višjo rast kot lani ta čas, v ostalih panogah pa je proizvodnja upadla. Največje v proizvodnji drugih vozil in plovil (-53,8 %), obdelavi, predelavi lesa in izdelkov (-23,2 %) in motornih vozil in prikolic (-19,8 %). V EU in v evro območju je obseg proizvodnje v industriji v prvem četrtletju 2013 še nižje kot lani ta čas. Marca 2013 je bil glede na lanski marec v EU zabeležena za 1,1 odstotka nižja proizvodnja, v evro območju za 1,7 odstotka, v Sloveniji pa je bila ta nižja za 3,3 odstotka.
Neto čisti dobiček v 2012 višji za 71 mio kot 2010 in nižji za 156 mio kot 2008 Po podatkih iz letnih poročil družb je v letu 2012 v 7.165 družb s področja predelovalnih dejavnosti, v primerjavi s temi istimi družbami v 2011, zabeležilo za 3,2 odstotka nižjo EBITDo in za 27,3 odstotka nižji neto čisti dobiček. Tako je bilo v 2012 4.829 družb, ki je izkazalo čisti dobiček, in 2.117 družb s čisto izgubo. Dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih je bila 36.374 evrov in se je glede na 2011 povečala za odstotek, plače na zaposlenega pa za 1,2 odstotka. Strošek dela v dodani vrednosti je predstavljal 64,1 odstotka. Delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev je bil 44,1-odstoten, neto finančni dolg na EBITDA je bil 2,87 in se je glede na predhodno leto povečal za 5,8 odstotka. EBITDA v prihodkih od prodaje je znašala 9,4 odstotka.
GRA'B(NIäT9O ä( N( BO OKR(9A/O Intenzivna zapiranja in odpiranja podjetij Podjetja v gradbeništvu se v letu 2013 že peto leto zapored soočajo z nazadovanjem povpraševanja in vedno težjim izvajanjem že začetih projektov zaradi vedno bolj omejenega financiranja projektov. Zaradi dolgotrajnega upada povpraševanja na vseh segmentih gradbenih del postaja vedno več gradbenih podjetij insolventnih. Priča smo intenzivnemu zapiranju in obenem odpiranju podjetij v gradbeništvu. Preko 15 % zaprtih in prav toliko novih podjetij imamo v panogi vsako leto. Tako njihovo število ostaja skoraj nespremenjeno (med 6.800 in 6.900), kar pomeni, da so vedno manjša in manj sposobna.
Manjša zaposlenost, a več izdanih delovnih dovoljenj za tujce Zaposlenost se v gradbeništvu zmanjšuje že peto leto zapored, v prvem četrtletju 2013 ponovno za 14,1 odstotka glede na enako četrtletje lani. Tako je bilo marca letos 52.356 zaposlenih (zaposleni in samozaposleni) ali za 31.871 oseb
24
Konjunkturna gibanja junij 2013
Dosežki
V pripravi
Aktualno
Insolvenčna zakonodaja
Sistemska razdolžitev
Zdravstvena blagajna
6TA/IäÿA G=6 Naj 3 aktualna stališča 1. Zdravstvo
2. Prestrukturiranje podjetij
3. Posledice višjega DDV
GZS: • odločno odklanja večje prilive v zdravstveno blagajno, • zagovarja širitev prispevnih osnov na vse prispevke iz dela, • zahteva zmanjšanje prispevkov od plač.
GZS: • odločno za ohranjanje delovnih mest, • a še bolj odločno za prestrukturiranje le tržno perspektivnih podjetij in programov, • in sicer na podlagi neodvisne strokovne, ne pa politične ocene.
GZS: • zahteva od živilskih trgovcev, da ne prenašajo celotnega bremena na lokalne dobavitelje in distributerje, • opozarja, da takšna politika trgovcev znižuje kupno moč v državi, • to pa je tudi škodljivo za trgovce same.
Naj 3 dosežki v zadnjem četrtletju 1. Nova insolvenčna zakonodaja
2. Varstvo okolja
3. Internacionalizacija
150 stečajev.
25.000.000 evrov
37 podjetij
Vsaj toliko jih bo zaradi poenostavljene prisilne poravnave v noveli insolvenčne zakonodaje manj na leto. Ob tem bo do 50-odstotno hitrejše ugotavljanje insolventnega položaja v podjetjih, vsaj 10-odstotno večje poplačilo upnikov zaradi njihove večje moči in vloge ...
prihrankov zaradi fleksibilnejših določb uredbe o emisiji v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki podjetjem omogočajo izbiro ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak. Uspelo pa nam je tudi 5-kratno znižanje dajatve na fluorirane toplogredne pline.
e sodelovalo na konferenci slovenskih podjetij s podjetji iz ruske republike Tatarstan. To je prvi projekt GZS v sodelovanju s Spiritom, ki krepi program internacionalizacije.
Naj 3 tematike, v pripravi 1. Sistemska razdolžitev podjetij
2. Pametna specializacija
3. Odprava administrativnih ovir
• GZS sodeluje v delovni skupini MP, ki pripravlja predlog o sistemski razdolžitvi podjetij. • Cilji: • razdolžitev perspektivnih podjetij z zdravimi, perspektivnimi tržnimi programi, • razlastitev lastnikov podjetij v težavah še pred stečajem, • aktivna vključitev upnikov v upravljanje podjetij namesto lastnikov.
• GZS prvič v sodelovanju z MGRT v juniju pripravlja delavnice, ki bodo temelj za strategijo pametne specializacije. • Ključna cilja sta: • v gospodarstvu, znanosti in raziskovalni sferi identificirati ključne programe za globalno konkurenčnost Slovenije v prihodnosti, • učinkovito vlaganje v znanje in inovativnost, da bomo uspešnejši na globalnih trgih.
• GZS aktivno sodeluje pri aktivnostih za odpravo birokratskih ovir: • pripravili smo popis ovir pri konkretnih strateških investicijah, • vključili smo se aktivno v poenostavitev zakonodaje o umeščanju objektov prostor, • aktivno podpiramo program Stop birokraciji.
Konjunkturna gibanja junij 2013
45