Konjukturna gibanja, marec 2012 - 20 let Konjunkturnih gibanj by GZS Publikacije

SKEP - Analitska skupina GZS

20 LET KONJUNKTURNIH GIBANJ Konjunkturna gibanja Ĺ tevilka 1, letnik XX, marec 2012

skepKG_2012_1_naslovnicaPrva.indd 1

8.3.2012 10:12:20

OSREDNJA STROKOVNA REVIJA SKEP GZS, KONJUNKTURNA GIBANJA, IZHAJA ŽE 20 LET

Zgodovina revije Konjunkturna gibanja skozi čas Pred vami je jubilejna številka Konjunkturnih gibanj, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije izdaja že 20 let. Revijo, ki se je sprva imenovala »Ocena tekočih gospodarskih gibanj«, je mesečno izdajala SKEP - Služba za Konjunkturo in ekonomsko politiko z idejno zasnovo in dolgoletnim vodstvom vodje te službe, gospe Nine Prešern. Po osamosvojitvi Slovenije je bila med prvimi strokovnimi revijami, vpisanimi v seznam medijev pri državnem Uradu za informiranje in kasneje na Ministrstvu za kulturo. Vrsto let je bila strokovna ekonomska revija z eno najvišjih naklad, vpisanimi tudi v evidenco NUK. Kasneje je prešla na četrtletno izhajanje, s tem da je dvakrat letno objavljala lastne neodvisne napovedi tuje in domače konjunkture in napovedi SKEP o glavnih makroekonomskih kazalcih za tekoče in naslednje leto. Leta 2006 sta bila revija Konjunkturna gibanja in SKEP, kot oddelek, registrirana tudi kot blagovna znamka. Revija se je v vseh letih prilagajala potrebam gospodarstva tako po vsebini, obsegu, terminom izhajanja in ne nazadnje finančnim zmožnostim izdajatelja. Danes revija izhaja trikrat letno v tiskani obliki in je edina strokovna revija te vrste, ki se financira s prodajo na trgu. Pripravlja jo SKEP-Analitska skupina GZS, v katero so vključeni strokovnjaki znotraj GZS kakor tudi zunanji strokovni sodelavci. Ugledni specialisti, ki vsebinsko pokrivajo posamezna področja, dajejo reviji še naprej jamstvo strokovnosti in povezanosti s poslovno prakso, ki jo cenijo tudi naši redni naročniki. S svojimi napovedmi makroekonomskih gibanj, ki jih oblikuje tudi z informacijami in napovedih o poslovanju reprezentativnega vzorca slovenskih podjetij, SKEP GZS stalno sodeluje tudi z Evropskim združenjem konjunkturnih inštitutov - AIECE, katerega član smo od leta 1993 dalje. Konjunkturna gibanja tradicionalno vsebujejo tekoče makroekonomske kazalce, trende in napovedi tujega in domačega poslovnega okolja s komentarji, analizo menjave Slovenije s tujino, najpomembnejše indikatorje gibanj s področij industrije, storitvenih dejavnosti, financ, trga in stroškov dela, cen, vseh oblik porabe in drugih področij. Poroča o napovedih glavnih makroekonomskih kazalcev, o napovedih cen svetovnih surovin, ki jih pripravi neodvisna ekspertna skupina za surovine znotraj AIECE, do katere ima SKEP kot član AIECE neomejen dostop, ter odzivih gospodarstva na tekočo ekonomsko politiko. Glavni uporabniki so bili ves čas podjetja in njihovi strokovni in vodilni sodelavci. Zato je bila tudi vsebina - čeprav makro ekonomske narave - vselej prilagojena prav njihovim potrebam po hitrem dostopu do izbora teh informacij. Že od vsega začetka je redno vključevala tudi rezultate anket med podjetji in njihovih poslovnih pričakovanj kot tudi njihovih ocen o faktorjih konkurenčnosti in ekonomski politiki. Zato so bili med rednimi uporabniki in naročniki revije poleg podjetij tudi vsi vodilni ekonomisti v državi, inštitucije, banke, predstavniki vlade, ministrstev, politike in parlamenta, tuja veleposlaništva in inštitucije kot tudi združenja, območne zbornice in organi Gospodarske zbornice Slovenije. Ob jubileju revije še kratek pogled na takratno in sedanje makroekonomsko okolje. Na prvi pogled primerjava kazalcev pokaže napredek v razvoju, a vendarle pri teh ocenah ne gre spregledati različnih metodologij zajemanja podatkov za izračun kazalcev takrat in danes. Zgovornih pa je nekaj ključnih strukturnih indikatorjev in splošna ocena tekočih gospodarskih gibanj v januarju 1993. Medtem ko je bil za razliko od leta 2012 pred dvajsetimi leti glavni problem inflacija, so se tudi takrat soočali s podobnimi padci v industrijski proizvodnji in v gradbeništvu. Današnji indeksi rasti industrije so na račun izvoza ugodnejši, v gradbeništvu pa bistveno slabši. Od 113.233 registrirano brezposelnih novembra 1992 je februarja 2012 število brezposelnih naraslo na 115.036, čeprav se je njihovo število v vmesnem obdobju že bistveno znižalo. Še večje pa bi bilo, če ne bi bilo v letu 2011-12 prisotno pospešeno upokojevanje. Tudi v letih po osamosvojitvi so se ukrepi masovno usmerjali v predčasno upokojevanje, na račun česar se je »umetno« krepila izvozna konkurenčnost takratne strukture gospodarstva. Razmerje upokojenih na aktivno zaposlene se je iz 1: 2 v letu 1991 že v letu 1992 znižalo na 1,7 in padlo na 1,5 letu 2011. V 20 letih je evidentno porasel izvoz in uvoz. Bistveno je porasel ustvarjeni BDP na prebivalca in produktivnost. Vendar Sloveniji v 20 letih ni uspelo dokončati njujnuh strukturnuh ukrepov in prestrukturiranja, kar še kako občutimo v teh kriznih letih. To breme brez korenitih reform in rezov v javno porabo ni več sprejemljivo. Če hočemo oživiti kakovostno rast gospodarstva, bo med ostalim, za vzdržne ukrepe v smeri varčevanja in razvoja v razmerah recesije doma in v tujini, ključnega pomena realna slika stanja in potencialov v gospodarstvu. Le na realnih izhodiščih bodo realno izvedljivi tudi ukrepi za izhod iz recesije, med katerimi morajo biti izpostavljeni zlasti primeri dobrih praks podjetij, ki so s prebojem uspeli prav v krizi. To bo ob ukrepih za učinkovito in vitko državo vzvod za višanje poslovne klime in zaupanja vase, da smo za preboj sposobni bolj kot doslej.

TABELA 18: POVPREČNE CENE POSAMEZNIH SUROVIN IN NAPOVEDI DO 2014, v US$

Cene svetovnih surovin Enota Energenti Premog, Avstralija $/mt Surova nafta, povprečje več vrst $/bbl Zemeljski plin, Evropa $/mmbtu Zemeljski plin, ZDA $/mmbtu Neenergenti Kmetijstvo Kakav ¢/kg Kava, arabica ¢/kg Čaj, povprečje ¢/kg Kokosovo olje $/mt Sojino olje $/mt Sola $/mt Ječmen $/mt Koruza $/mt Riž Tajska, 5% $/mt Pšenica, ZDA $/mt Banane, ZDA $/mt Pomaranče, ZDA $/mt Sladkor, svet ¢/kg Bombaž, A indeks ¢/kg Surova guma, Malezija ¢/kg Kovine Aluminij $/mt Baker $/mt Zlato $/toz Železova ruda $/dmt a/ Svinec ¢/kg Nikelj $/mt Srebro c/toz Kositer ¢/kg Cink ¢/kg Vir: World Bank, Development Prospects Group.

1990

2000

2010

2011

Napovedi 2012

2013

2014

39,7 22,9 2,8 1,7

26,3 28,2 3,9 4,3

99,0 79,0 8,3 4,4

120,9 104,0 10,5 4,0

120,0 98,2 10,8 4,3

115,0 97,1 10,3 4,5

100,0 96,0 10,0 5,0

127 197 206 337 447 247 80 109 271 136 541 531 27,7 182 86

91 192 188 450 338 212 77 89 202 114 424 363 18,0 130 67

313 432 288 1.124 1.005 450 158 186 489 224 868 1.033 46,9 228 365

298 598 292 1.730 1.299 541 207 292 543 316 968 891 57,3 333 482

270 500 281 1.300 1.100 520 167 260 500 290 950 830 48,0 230 350

240 450 276 950 1.000 500 155 230 490 270 930 850 45,0 228 325

230 400 272 900 950 480 153 220 480 265 910 860 40,0 225 300

1.639 2.661 383 32,5 81 8.864 482 609 151

1.549 1.813 279 28,8 45 8.638 500 544 113

2.173 7.535 1.225 145,9 215 21.809 2.020 2.041 216

2.401 8.828 1.568 167,8 240 22.910 3.526 2.605 219

2.300 8.500 1.750 150,0 225 20.000 3.300 2.400 210

2.400 9.000 1.600 135,0 245 19.000 3.000 2.600 235

2.500 8.000 1.400 120,0 255 18.500 2.800 2.800 250

Vsem uporabnikom, ki se jim ob tej priliki zahvaljujemo za dolgoletno zvestobo, ter vsem sodelavcem, ki so revijo ustvarjali doslej, se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje. Na vseh nas pa bo, da si bomo prizadevali k oblikovanju realne slike stanja in pozitivni klimi za spremembe tudi v prihodnje. © SKEP - Analitska skupina GZS

Darja Močnik, mag. poslovnih ved in Alenka Avberšek

skepKG_2012_1_naslovnicaPrva.indd 2

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012 41

8.3.2012 10:12:21

Ljubljana

“Če želimo čim natančneje vedeti kam gremo, se je potrebno dobro zavedati od kod prihajamo.” Strokovna revija Konjunkturna gibanja povzema preteklost in prihodnost, zato mi je že vrsto let v podporo in pomoč pri formiranju pomembnih poslovnih odločitev za bodočnost. Nafta strojna d.o.o. mag. Drago Franko, direktor

Revijo Konjukturna gibanja spremljamo že leta, saj nam na enem mestu in v strnjeni obliki ponudi kratek opis splošnih gospodarskih razmer na najpomembnejših svetovnih tržiščih in napovedi konjukturnih gibanj v prihodnje. Za nas so še posebej zanimive preglednice in napovedi gibanja cen surovin in energentov, ki nam pomenijo dragocen pripomoček pri načrtovanju stroškov v naših poslovnih načrtih. Zelo pohvalno je, da je revija na voljo tudi v elektronski obliki, škoda je le, da izide samo trikrat letno. Na srečo vmesno praznino odlično zapolni revija Tekoča ekonomska gibanja. Unior Kovaška industrija d.d. Zlatko Zobovič, Direktor kontrolinga

Takrat, pred 20 leti, je bila ideja, da je treba tudi v Sloveniji - ki je tedaj postavljala nov, tržno naravnan ekonomski sistem zahodnega tipa zagotoviti t.i. “drugo mnenje” glede makro ekonomskih ocen in napovedi, ki bodo povsem neodvisne od vlade in predvsem tudi redno javno objavljene. Ustanovili smo SKEP in revijo “Ocena konjunkturnih gibanj” (kasnejše ime Konjunkturna gibanja), se kot SKEP vključili v evropsko združenje neodvisnih inštitutov, ki so ocenjevali konjunkturo - AIECE, da smo imeli ustrezno strokovno “navezo”. Revijo smo zgodaj registrirali v razvidu medijev pri takratnem Uradu za informiranje in na NUK. Ciljna publika so bila zlasti podjetja, pa tudi stroka, politika, širša javnost. V najboljših letih smo dosegali naklado preko 3000 izvodov, kar je bilo najvišje za tovrstne revije. Ni pa nam bilo “z rožicami postlano”, kar precej truda in prepričevanja je bilo vselej treba, pa pomanjkanje sredstev nas je pestilo. A uspeli smo in veseli smo, da Konjunkturna gibanja še danes izhajajo. Nina Prešern soustvarjala revijo v letih 1993-2009

Konjunkturna gibanja Številka 4, letnik XIII, novemb

er 2005

Konjunkturna gibanja

Ocena in analiza tekočih gospodarskih giba nj November 2005

3 831090 901 994

skepKG_4_2005_n

aslovnica.indd 1

Črtna koda

Konjunkturna gibanja

15.11.2005 9:01:32

Revija Konjukturna gibanja, na katero smo naročeni že več let, nam s svojimi podatki, omogoča hitrejše prilagajanje poslovanja podjetja. Za nas so zanimivi podatki o mikro in makroekonomskih kazalcih, gibanju gospodarstva, cenah surovin in podatki o plačah. Ti podatki so uporabni pri pogajanjih s kupci in dobavitelji . Prednost revije Konjukturna gibanja je, da so vsi podatki, ki jih potrebuješ za analizo poslovanja kot za delovanje v prihodnosti, zbrani na enem mestu. Bartec varnost d.o.o. Simona Klukej, članica uprave

tekočih Ocena in analiza nj gospodarskih giba ktivnost

produ Priloga: Plače in

Februar 2007

Številka

166 � F: (01) � T: (01) 5898

5898 100 � skep@gzs.si �

www.gzs.si/skep

skepKG_2012_1_uvod.indd 1

Konjunkturna gibanja 2007 1, letnik XV, februar

»Pisanje Konjunkturnih gibanj nikoli ne postane rutina. Vsakič znova iščeš nove povezave med ekonomskimi kazalci, nova sporočila za podjetja in nove izzive za napovedovanje prihodnjih gibanj. Z revijo smo rasli in se razvijali kot posamezniki in kot ekipa. Izkušnje, ki smo si jih skupaj nabrali so neprecenljive. Ponosni smo, da nas bralci cenijo in pomagajo, da revija še vedno lahko izhaja.« mag. Irena Roštan soustvarjala revijo v letih 1996-2012

7.3.2012 12:19:11

Revija Konjunkturna gibanja nam je v pomoč tako pri pisanju letnega načrta in poročila kot pri analiziranju tekočega poslovanja. Primarna uporabnost te revije je v tem, da so na enem mestu združeni vsi pomembni gospodarsko-finančni podatki Slovenije, Evropske unije in ostalih svetovnih gospodarstev. Sanolabor, d. d. Mateja Mlakar, planer analitik »Z veseljem ugotavljam, da je revija v 20-letih izhajanja doživela pomemben razvoj, tako po vsebini kot oblikovno. Temelje zanjo je v letu 1993 postavila Nina Prešern s svojo takratno ekipo in smelo zamislijo, ponuditi podjetjem – članicam GZS - vsak mesec aktualen izbor podatkov o gibanjih v gospodarstvu, kot pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev. Današnja podoba je rezultat dela analitske skupine SKEP, revija pa nudi celovit grafični in tabelarični pregled bistvenih gospodarskih trendov, pospremljen z aktualnimi Konjunkturna komentarji. Čestitke vsem, ki soustvarjajo revijo, saj jim je poleg gibanja članstva v evropskem združenju AIECE uspel še en podvig – narediti iz SKEP in Konjunkturnih gibanj dve prepoznavni in trdno umeščeni blagovni znamki v slovenskim gospodarskem prostoru.« mag. Irena Vodopivec Jean soustvarjala revijo v letih 1991-1994 SKEP - Analitska skupina GZS

Ocena in analiza tekočih gospodarskih gibanj

Priloga: Donosnost, rast in investicije

Februar 2008

Konjunkturna gibanja Številka 1, letnik XVI, februar 2008

SKEP - Analitska skupina GZS skep@gzs.si � www.gzs.si/skep Dimičeva 13 � 1504 Ljubljana � T: (01) 5898 166 � F: (01) 5898 100 �

V reviji je veliko podatkov, nekatere od njih pa zaradi minimalnih mesečnih sprememb ali nepomembnosti za panogo v kateri delujemo, le preletimo. Zelo uporabne so informacije glede gibanja cen surovin, obrestnih mer, plač in primerjave z nekaterimi drugimi državami ter dejavnostmi. Vstavljeni grafični prikazi nam zelo koristijo pri hitrejšem odkrivanju pomembnejših sprememb gibanj. Arcont d.d. Branko Kurbus, predsednik uprave

Gospodarska zbornica Slovenije je za organe zbornice, združenja in območne zbornice vseskozi pripravljala podatke in komentarje o gospodarskih gibanjih. Zaradi vse večje potrebe podjetij, članov zbornice po takih podatkih in informacijah, smo se odločili za redno izdajanje strokovne revije Konjunkturna gibanja, ki je še danes prvenstveno namenjena članom GZS. Večina vsebinskih področij revije so stalnica, dodana vrednost revije je v povezanosti s problemi in izzivi podjetij ter temu ustreznimi komentarji podatkov, kot tudi napovedi. V začetku je revija izhajala mesečno, saj so bili zelo turbulentni »inflacijski« časi. Ponosen sem, da sem aktivni soustvarjalec revije Konjunkturna gibanja od začetka pa vse do danes, torej vseh 20 let. mag. Marjan Širaj soustvarjal revijo v letih 1993-2012

Izdajo GZS Konjunkturna gibanja redno uporabljam kot pripomoček pri spremljanju dogajanja na trgu. Osredotočam se predvsem na splošno ekonomsko situacijo ter na sektor gradbeništva. Osnovna prednost izdaje je, da podatke predstavlja zgoščeno, brez nepotrebne navlake, na voljo pa so tudi preglednice. Xella porobeton SI, d.o.o. Nataša Tavčar, vodja marketinga

Revija Konjukrturna gibanja na pregleden in verodostojen način seznanja bralce z makroekonomskimi gibanji v domačem in mednarodnem okolju. V njej najdemo tudi številne aktualne koristne informacije, ki so lahko pomembna opora pri odločanju. Za to si njeni avtorji zaslužijo vse priznanje. Banka Koper Vojko Čok, predsednik UO PGZ, član UO GZS

skepKG_2012_1_uvod.indd 2

7.3.2012 12:19:13

Revija Konjukturna gibanja je zelo uporabna. Iz nje razbiramo naš položaj v primerjavi z našo branžo in ostalim gospodarstvom, obenem pa tudi lažje sprejemamo odločitve do realizacije naše vizije. ROTO d.o.o. Irena Pavlinjek, ing., prokurist

Prav gotovo danes s ponosom ugotavljam, da je bila in ostaja revija Konjunkturna gibanja dobro in izjemno dobrodošlo strokovno analitsko gradivo predvsem za naše glavne uporabnike, podjetja, in seveda tudi drugo strokovno javnost, ki revijo prejema. Konjunkturna gibanja so se v dvajsetih letih izpopolnjevala in predvsem vsebinsko rasla - tako s širjenjem aktualnih vsebin kot tudi strokovnim poglabljanjem teh vsebin, na vedno bolj izpopolnjenih podatkovnih osnovah. Seveda je revija rasla tudi oblikovno – od skromnih začetkov, ko smo jo za naše bralce kopirali, do današnje sodobne, računalniško podprte oblike, ki ima med uporabniki tudi visoko prepoznavnost. Revijo smo pripravljali v timu SKEP, v zadnjih letih so sodelovali tudi drugi interni sodelavci, svoje strokovne poglede pa občasno prispevajo zunanji strokovnjaki. Marjeta Šiško-Debeljak soustvarjala revijo v letih 1993-2010

SKEP - Analitska skupina GZS Dimičeva 13 � 1504 Ljubljana

SKEP - Analitska skupina

GZS

Konjunkturna gibanja Ocena in analiza tekoči h gospodarskih gibanj

November 2009

� T: (01) 5898 166 � F: (01) 5898 100

� skep@gzs.si � www.gzs.si/skep

Konjunkturna gibanja Številka 3, letnik XVII, november 2009

skepKG_3_2009_naslovn

ica.indd 1

17.11.2009 11:35:39

Publikacijo pregledamo ob prejemu, seveda pa po njej sežemo še tudi preko leta in še po nekaj letih. Večkrat ugotavljamo, kako statistično podatek bistveno odstopa od realne slike. V časih, v katerih živimo, so žal največkrat podatki uporabni za analitske namene, manj pa za bodoča predvidevanja v poslovnem okolju gradbeništva, v katerem delujemo. Tudi kazalnikov vzrokov, ki so zrušili gradbeništvo in z njim povezane panoge, žal ne morete spremljati, ker so v preveč mehkem tkivu države. Publikacijo bomo še naprej uporabljali kot poslovni pripomoček. Kovinotehna MKI d.o.o. Franci Berlan, stroj. inž., direktor

Konjunkturna gibanja so kot glasilo zbornice širila zavest o potrebi samostojnega nastopa zlasti za najboljša podjetja. Njihova vloga pri ozaveščanju podjetij je bila nenadomestljiva, kajti večina javnih medijev se je skoraj izogibala problemom gospodarstva, čeprav je najnovejši čas s primeri na Zahodu dokazal, da je rešitev iz krize možno pričakovati samo s tega področja, prvenstveno iz industrije, kar dokazuje Nemčija. Vloga Zbornice in njenega glasila bo postala vse bolj pomembna. Edina čvrsta resnica današnjega časa je v gospodarstvu. Na njem sloni blaginja Slovenije. Dr. ing. Marko Kos, samostojni raziskovalec in publicist občasno soustvarjal pri reviji

SKEP - Analitska skupina

Revija je za mene dober vir informacij, zato naj po vsebini ostane nespremenjena. Tigra & Co. d.o.o. Janko Jordan, inž.str., prokurist

GZS

Konjunkturna gibanja h Ocena in analiza tekoči gospodarskih gibanj

Februar 2010

Konjunkturna gibanja 2010

Številka 1, letnik XVIII, februar

www.gzs.si/skep GZS 5898 100 � skep@gzs.si � SKEP - Analitska skupina T: (01) 5898 166 � F: (01) Dimičeva 13 � 1504 Ljubljana �

skepKG_2012_1_uvod.indd 3

7.3.2012 12:19:15

Revijo Konjukturna gibanja v našem podjetju uporabljamo za pripravo kvartalnih poročil za naše lastnike v Berlinu o trenutnih gibanjih v Sloveniji. Za lastnike je potrebno poročanje o bruto domačem proizvodu, stopnji inflacije in stopnji brezposelnosti. Poleg rednega poročanja nam revija služi tudi za pripravo popravka plana za tekoče leto kakor tudi za pripravo plana za naslednje leto. Ker delujemo tudi na preostalih trgih naše bivše skupne domovine, bi v prihodnje želeli podoben, nekoliko bolj strnjen, pregled tudi po preostalih državah na področju bivše Jugoslavije. Atotech Slovenija d.d. Primož Komac, GMF Business Manager

Vsem ostalim mnogoterim uporabnikom in deležnikom so korektne in z analizami podkrepljene informacije vedno dobrodošle. Nadgrajujejo širino poslovnih misli, ki zagotavljajo širši družbi trajen in uravnotežen razvoj in dajejo pozitivnim interesnim skupinam moč vplivanja na pomembne odločitve in na uravnavanje našega okolja, ki nas po malem že skrbi. Janez Ramovš soustvarjal revijo v letih 1992-1996

S stališča družbe ITRO so Konjukturna gibanja zelo uporabna za ocenjevanje trendov, občasno o njih na osnovi revije tudi poročamo partnerjem v tujino. V njej naši sodelavci (predvsem FRSS) najdejo uporabne podatke pri izdelavi analiz in poročil. ITRO d.o.o. Simon Pevcin, direktor

Prvi izvodi publikacije so bili oblikovno zelo preprosti, saj takratna računalniška podpora ni omogočala vstavljanja tabel in grafov v besedilo, vendar smo jih izpisovali posebej in lepili ročno. Z razvojem računalništva se je spreminjala tudi oblika publikacije, katere obseg se je z leti povečeval. Prvotni naslov publikacije Ocena tekočih gospodarskih gibanj je bil spremenjen v Konjunkturna gibanja, ko je bila leta 1994 vpisana v CIP – Kataloški zapis o publikaciji pri Narodni in univerzitetni knjižnici pod ISSN 1408-1806. Danica Nežič soustvarjala revijo v letih 1993-2004

Združenje nabavnikov Slovenije čestita Konujukturnim gibanjem GZS za častitljivi jubilej izhajanja, obenem pa želimo, da bi se ob tem jubileju začelo novo obdobje plodnega sodelovanja med GZS in ZNS. Še posebej si želimo še aktivnejšega vključevanja nabavnikov iz gospodarstva v delo Združenja ter oblikovanje kadrovskega bazena sodelavcev-nabavnikov, s katerimi bi lahko razširili izmenjavo izkušenj in skupaj pripomogli k dvigu kvalitete nabavne stroke v Sloveniji ter njeno odličnost. Združenje nabavnikov Slovenije Srečko Bukovec in Matjaž Marovt, mag.

skepKG_2012_1_uvod.indd 4

7.3.2012 12:19:15

KONJUNKTURNA GIBANJA

VSEBINA

Stran

Strokovna revija Številka 1, letnik XX, marec 2012

Izdajatelj in urednik: SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana tel. 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: skep@gzs.si http://skep.gzs.si

Avtorji: SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek; Majda Dekleva; mag. Jože Renar; Antonija Božič Cerar Tatjana Čerin

1. Svetovno gospodarstvo v 2011 pod pričakovanji 2. Slovenija v letu 2011 ponovno v recesiji 3. Izvoz se je proti koncu leta 2011 rahlo upočasnil 4. Tuje neposredne naložbe so se letu 2011 okrepile 5. Obrat industrijske proizvodnje navzdol 6. Gradbeništvo v prostem padu 7. Cene nepremičnin popuščajo, a ostajajo visoke 8. Trgovina niti decembra ni cvetela 9. Uspešno leto za turizem 10. Tržne storitve so v letu 2011 ostale stabilne 11. Banke izkazale izgube, obresti za podjetja ne padajo 12. Likvidnost se ne izboljšuje 13. Zaposlovanje ostaja zadržano, več brezposelnih 14. Umirjanje rasti plač DOKUMENTACIJA - Analitske in statistične tabele

Zunanji strokovnjaki: mag. Irena Roštan; mag. Marjan Širaj Gorazd Justinek

Tisk: Birografika Bori d.o.o. Naklada: 700 izvodov Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2012, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust

SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d'Instituts Européens de Conjoncture Economique Zaščiteni blagovni znamki: SKEP KONJUNKTURNA GIBANJA CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806 Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518.

@ SKEP, 2012. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno.

2 5 9 10 11 13 14 15 16 17 18 20 22 25 28

Gospodarska rast, svet – realne stopnje rasti, v %

1. Svetovno gospodarstvo v 2011 pod pričakovanji

2011 ocena

Gospodarska rast (BDP) – svet • ZDA • Japonska • Kitajska • indija • Brazilija • Rusija Evro območje • Nemčija • Francija • Italija • Španija

Leto 2011 se v svetovnem gospodarstvu ni končalo spodbudno. Tveganja so se v zadnjem četrtletju uresničevala eno za drugim: zahtevani donosi na dolžniške obveznice so se dvignili, razdolževanje bank je še dodatno omejilo kreditiranje realnega sektorja, varčevalni ukrepi za ureditev stanja javnih financ so se še okrepili. Rast je ponovno zastala v večini svetovnih gospodarstev. Nadaljevanje negotovosti v evro območju se kaže v zmanjšanem povpraševanju in nižji dinamiki rasti svetovne trgovine, kar je upočasnilo rast tudi sicer bolj dinamičnih izven evropskih gospodarstev.

2012

2013

napoved napoved

3,8 1,8 -0,9 9,2 7,4 2,9 4,1 1,4 3,0 1,7 0,2 0,7

3,3 1,8 1,7 8,2 7,0 3,0 3,3 -0,3 0,6 0,4 -1,3 -1,0

3,9 2,2 1,6 8,8 7,3 4,0 3,5 0,8 1,5 1,0 -0,6 -0,3

Vir: IMF, WEO update, januar 2012 in EC interim foracast, februar 2012.

Obeti za leto 2012 v svetovnem gospodarstvu so se od jesenskih napovedi poslabšali. Rast naj bi dosegla v povprečju 3,3 odstotka. Čeprav naj bi se svet kot celota izognil novi recesiji, pa bo veliko število držav beležilo nizke ali pa negativne stopnje rasti.

Japonska se še naprej sooča s posledicami naravne nesreče in ponovnim vzpostavljanjem nabavnih verig, tako da bo v 2012 lahko dosegla rast nekoliko pod 2 odstotkoma. Kitajska rast se je tudi zaradi ukrepov ekonomske politike proti pregrevanju, rahlo ohladila in se bo letos in prihodnje leto spustila na raven svoje potencialne rasti, to je okrog 8,5 odstotka. Rusija je v letu 2011 beležila prek 4-odstotno rast, kar je sicer nekoliko počasneje kot v preteklih letih. Rast je temeljila na ugodni kmetijski letini in izvozu surovin, ob razmeroma visoki inflaciji. Rast bo v letu 2012 še nekoliko opešala na raven okrog 3,5 odstotka. Brazilija je na prelomu let 2011 in 2012 občutila znatno upočasnitev rasti, predvsem zaradi krepitve domače valute in posledično nižjega zunanjega povpraševanja.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki jih objavlja OECD vendarle kažejo nekoliko bolj optimistične obete kot so jih kazali jeseni 2011. Optimistični so predvsem v ZDA in na Japonskem, medtem ko so anketna pričakovanja še razmeroma skromna za Kitajsko in Brazilijo. GIBANJE VODILNEGA INDIKATORJA OECD, 2009 - 2011 105 104 103

Svetovna trgovina, ki je v letu 2011 dosegla 6,9-odstotno rast, bo svoj obseg v letu 2012 okrepila le še za 3,8 odstotka.

102 101

Evropsko gospodarstvo v začaranem krogu

100 99 98

Evro območje OECD Four Big European Major Five Asia NAFTA

Nepričakovani zastoj okrevanja evropskega gospodarstva ob koncu leta 2011 se bo, kot kaže, nadaljeval tudi v prvih dveh četrtletjih 2012. Evropa ostaja ujeta v začaran krog počasne rasti, krhkih finančnih trgov in dolžniške krize. Zaupanje na trgih se ne izboljšuje.

dec.09 jan.10 feb.10 mar.10 apr.10 maj.10 jun.10 jul.10 avg.10 sep.10 okt.10 nov.10 dec.10 jan.11 feb.11 mar.11 apr.11 maj.11 jun.11 jul.11 avg.11 sep.11 okt.11 nov.11 dec.11

Vir: OECD Composite Leading Indicators, februar 2012

SKEP GZS

Po oceni Evropske komisije bo gospodarska rast EU v letu 2012 ničelna, območje evra pa bo zabeležilo 0,3odstotno krčenje. Napovedi so za EU v primerjavi z novembrskimi popravljene navzdol, za 0,6 odstotne točke, za območje evra pa je negativni popravek 0,8 odstotne točke. Vmesna gospodarska napoved Evropske Komisije temelji na predpostavki, da bodo sprejeti in izvedeni ustrezni ukrepi ekonomske politike za

Nekoliko boljše od pričakovanj okreva gospodarstvo ZDA, kjer so se izboljšali kazalci na trgu dela, okrepila pa se je tudi potrošnja gospodinjstev. Pričakovati je nadaljnje pozitivne signale, še posebej, v kolikor se bo okrepil trg nepremičnin, podjetniške investicije in nastajala nova delovna mesta. V letu 2012 naj bi gospodarska rast ZDA dosegla dobra 2 odstotka.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

premagovanje krize državnega dolga, tako na EU ravni kot na ravni posameznih držav članic.

Gibanje razmerja med evrom in dolarjem se je odzivalo na ukrepe ekonomske politike (izdaja državnih obveznic ZDA, financiranje dolžniške krize EU). Povprečna vrednost evra je v letu 2011 dosegla 1,39 ameriškega dolarja in se je proti koncu leta glede na razmere na trgih nekoliko zniževala. V povprečju leta se je evro glede na dolar okrepil za 4,5 odstotka. Evro je v letu 2011 najbolj nazadoval v primerjavi s švicarskim frankom, skoraj za 11 odstotkov.

Napoved inflacije je rahlo revidirana navzgor, predvsem zaradi vztrajno visokih cen energije. Za evro območje je harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin za leto 2012 ocenjen na 2,1 % (jesenska napoved 1,7 %) in za EU kot celoto 2,3 % (jesenska napoved 2,0 %). Pričakovati je postopno popuščanje. Tveganja so v splošnem uravnotežena.

Gibanje tečajev izbranih valut - referenčni tečaji ECB

Nemčija naj bi letos po oceni Evropske komisije beležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, kar je precej nižje kot v letih 2009 in 2010, ko je dosegla 3,7- oz. 3,0-odstotno rast BDP. V teh dveh letih je bila rast spodbujena s strani domačega povpraševanja, saj je Nemčija dosegala najvišjo stopnjo zaposlenosti v zadnjih 20 letih. Prav tako so bile razmeroma živahne tudi investicije v zasebnem sektorju. Zastoj rasti na prelomu let 2011 in 2012 je po ocenah analitikov le kratkoročen in ne vodi v novo recesijo. Zmanjšala so se predvsem nova izvozna naročila, ki so posledica upočasnitve rasti izven EU.

1 EUR je enot tuje valute

USD 1,24 1,24 1,25 1,37 1,47 1,39 1,33 1,39 1,29

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Januar

CHF 1,54 1,55 1,57 1,64 1,59 1,51 1,38 1,23 1,21

GBP 0,68 0,68 0,68 0,68 0,80 0,89 0,86 0,87 0,83

Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB

Razmerje med dolarjem in evrom za leto 2012 zaradi povečane negotovosti gibanja valut v napovedih predstavlja le tehnično predpostavko. Ta se med vodilnimi institucijami giblje okrog 1,32 dolarja za evro, kar pomeni, da se pričakuje rahla šibitev evra, vendar so napovedi izjemno tvegane.

Za Francijo je za leto 2012 napovedana 0,4-odstotna gospodarska rast, po tem ko je bila v letu 2011 zabeležena 1,7-odstotna rast BDP. Rast v 2011 je bila nekoliko nad pričakovanji, predvsem zaradi začasnega učinka povečanja investicij podjetij v motorna vozila v pričakovanju višje okoljske obdavčitve v 2012. V prvi polovici leta 2012 je pričakovati le skromno rast, saj je konec 2011 vlada sprejela varčevalne ukrepe.

Najnižjo vrednost je evro v 2011 dosegel 10. januarja (1,29 USD za EUR), najvišjo pa 4. maja (1,49 USD za EUR). Novembra 2011 je bilo za evro treba odšteti 1,36 dolarja, decembra 1,32, januarja 2012 1,29 dolarja. Februarja 2012 se je evro nekoliko okrepil na 1,32 dolarja za evro. To je sicer za 3,1-odstotka manj kot februarja 2011.

Italijansko gospodarstvo naj bi se v letu 2012 skrčilo za 1,3 odstotka, potem ko je v zadnjih dveh četrtletjih 2011 ponovno beležilo recesijo, ki naj bi se nadaljevala še vsaj v prvem polletju 2012. V letu 2011 je Italija beležila 0,2odstotno rast. Italijo še vedno pestijo zaostrene razmere na finančnih trgih in nizka izkoriščenost zmogljivosti. Investicijska aktivnost bo še nazadovala, predvsem v gradbeništvu. Kljub temu pa Italija še vedno pričakuje nadaljevanje rasti izvoza in s tem ugodno popravljanje svoje zunanjetrgovinske bilance.

GIBANJE TEČAJA EVRA DO USD, CHF, GBP 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2

Španiji Evropska komisija za leto 2012 napoveduje 1odstotno krčenje BDP, po sicer skromnem 0,7-odstotnem okrevanju v letu 2011. Ponovna upočasnitev je posledica nadaljevanja dolžniške krize, visoke zadolženosti privatnega sektorja, negativnih učinkov razmer v finančnem sektorju, nižanja javnih izdatkov in poslabšanja razmer na trgu dela z rekordno brezposelnostjo.

1,1

CHF

GBP

USD

1,0 0,9

0,7

jan.09 feb.09 mar.09 apr.09 maj.09 jun.09 jul.09 avg.09 sep.09 okt.09 nov.09 dec.09 jan.10 feb.10 mar.10 apr.10 maj.10 jun.10 jul.10 avg.10 sep.10 okt.10 nov.10 dec.10 jan.11 feb.11 mar.11 apr.11 maj.11 jun.11 jul.11 avg.11 sep.11 okt.11 nov.11 dec.11 jan.12

0,8

Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije

Evro se je v 2011 okrepil

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Manjše kreditiranje podjetij

Za leto 2012 analitiki pričakujejo nadaljnje umirjanje cen, saj se gospodarski obeti in s tem povpraševanje po surovinah slabšajo. Ponudba naj bi se povečevala zaradi vlaganj v pridobivanje in proizvodnjo, ki so jih omogočili visoki zaslužki v preteklih letih. Cene prehrambnih surovin bi po oceni Svetovne banke lahko v povprečju dosegle za 11 odstotkov nižje cene kot v letu 2011. Glede na razmeroma nizke zaloge v kmetijstvu pa so cene zelo občutljive na morebitne vremenske neugodnosti in politične napetosti.

Z namenom okrepitve kreditiranja je Evropska centralna banka (ECB) z nestandardnimi ukrepi denarne politike podprla delovanje finančnega sektorja evro območja ter posledično financiranje realnega gospodarstva. ECB je med drugim odobrila posebna nacionalna merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, ki državam začasno omogočajo uporabo dodatnih bančnih posojil kot zavarovanje v kreditnih operacijah, s čimer se obseg razpoložljivega zavarovanja predvidoma povečuje.

Cene kovin so se v toku leta 2011 nekoliko znižale zaradi manjšega povpraševanja Kitajske in posledic širše dolžniške krize. Cene niklja so glede na najvišje dosežene cene v letu padle več kot tretjino, saj se je močno upočasnila tudi proizvodnja jekla. Cene bakra so se spustile za okoli četrtino, cene aluminija za nekaj manj kot četrtino. Aluminij naj bi med kovinami sicer še naprej ohranjal visoko raven cen zaradi rasti stroškov proizvodnje povezanih z visokimi cenami električne energije. Zaradi nizkega stanja zalog (predvsem na Kitajskem) je v letu 2012 hitro pričakovan ponoven dvig cen kovin, ki pa naj bi bil kratkotrajen, saj se globalno povpraševanje še ne bo popravilo.

Kreditiranje podjetij s strani bank, stopnje rasti, december 2011 Slovaška

8,5

Finska

8,3

Francija

3,7

Avstrija

2,4

Nemčija

2,3

Italija

1,4

Evro območje

1,2

-1,7 Belgija -2,5 Slovenija -3,0 -3,4

Grčija Irska

-7,5 -10

Španija

-5

Cena nafte na ravni okrog 110 dolarjev za sod 0

Vir: ECB

Cena nafte Brent, je v letu 2011 dosegla 110,9 USD za sod, kar je v povprečju za 39,3 % več kot v povprečju preteklega leta. Cene nafte se krepijo kljub šibkemu povpraševanju, zaradi nadaljevanja napetosti v območjih bogatih z nafto ter zaradi tveganj motenj v preskrbi. Nafta je lani najvišje vrednosti dosegla v času libijske krize, aprila 2011 (120 USD/sod). Po oceni Svetovne banke naj bi cena nafte Brent v 2012 dosegla 111 dolarjev za sod, ob predpostavki, da se razmere na Srednjem in Bližnjem Vzhodu normalizirajo.

SKEP GZS

Povpraševanje podjetij po posojilih v evro območju je bilo tudi v četrtem četrtletju 2011 negativno, vendar se je padanje upočasnilo. Povpraševanje malih in srednjih podjetij je bilo manjše v primerjavi z velikimi podjetji. Zmanjšanje povpraševanja je predvsem posledica manjših potreb po investicijskem financiranju, po financiranju združevanj in prevzemov. Prvič po letu 2009 pa so se zmanjšale tudi potrebe po financiranju zalog in obratnega kapitala. Medletna stopnja rasti kreditiranja podjetij v celotnem evro območju je dosegla 1,2 %, razlike med državami pa so bile precejšnje.

GIBANJE CENE NAFTE BRENT Dtd 2003-2012 (januar) mesečna povprečja, v USD za sod 140

Cene surovin še vedno visoke, a se umirjajo

120

Po dveh letih stalne rasti so cene surovin v začetku leta 2011 dosegle vrhunec in se nato do konca leta 2011 postopno umirjale. Trge surovin so v letu 2011 zaznamovale številne omejitve na strani ponudbe, zaradi česar niso močneje padle. Zgodovinsko gledano so še vedno visoke. Zadržano rast cen surovin so narekovala globalna gospodarska in finančna gibanja in s tem povezano upočasnjeno povpraševanje. Najbolj so nazadovale cene kovin pa tudi posamezne kmetijske surovine (bombaž, guma, kakav).

2008 98 $/sod

100 80 60 40 20

J A J O J A J O J A J O J A J O J A J O J A J O J A J O J A J O J A J O 2003

2004

Vir: Svetovna Banka

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

SKEP GZS

V zadnjem četrtletju 2011 se je obseg gospodarske aktivnosti v Sloveniji na letni ravni realno zmanjšal za 2,8 odstotka, potem ko je v tretjem četrtletju že upadel za pol odstotka. Slovenija je s tem še dodatno zaostala za gibanji v povprečju evro območja.

Januarja 2012 je večina cen surovin zopet narasla. Cene ne-energetskih surovin so januarja porasle za 2,9 odstotka – to je ponoven porast po šestih zaporednih mesecih upadanja. Med njimi so se cene hrane januarja dvignile za 2,2 odstotka, pijače za 1,3 odstotka, industrijske surovine za 2,5 odstotka, kovine in minerali za 5,6 odstotka, znižale pa so se cene umetnih gnojil, za 2,7 odstotka. Cene ne-energetskih surovin so v 2011 glede na 2010 v povprečju porasle za 20,7 odstotka oziroma so bile decembra 2011 v primerjavi z decembrom 2008 v povprečju višje za 49,4 odstotka. Cene energetskih surovin so se januarja 2012 zvišale za 2,6 odstotka. V 2011 so se cene energetskih surovin v povprečju zvišale za 29,9 odstotka glede na leto 2010. Glede na predkrizni čas (december 2008) pa so bile cene energetskih surovin decembra 2011 višje že kar za 110 odstotkov, predvsem zaradi cene nafte.

Previsoka rast stroškov dela v zadnjih treh letih, velika zadolženost zasebnega sektorja, visoko zadolženi bančni sektor in hitra rast cen nepremičnin v konjunkturi. To so tisti problematični dejavniki na katere opozarja tudi Evropska komisija in zahteva (kot od 11 drugih držav) podrobnejšo analizo makroekonomskega okolja. GOSPODARSKA RAST IN INFLACIJA - SLOVENIJA IN EVROOBMOČJE

11,5

2011

11,5

2010

10,5

2009

111,2

2008

107,9

2007

110,9

Vir: SURS, Eurostat, OECD, EK, SKEP-napovedi

2006

523 42,2 498 1.218 272,8 253,9 517,7 770 222,5 362,6 2.144 8.040 209,6 19.855 198

2005

521,9 42,9 474 1.204 258,6 244,7 544 794,5 209,7 338,4 2.022 7.565 202,2 18.267 190

2004

597,6 45,5 541 1.299 291,7 285,9 485,6 899,3 332,8 482,3 2.401 8.828 240,1 22.910 219,4

2003

cent/kg Kava, Arabica 432 cent/kg Sladkor, EU 44,2 $/mt Soja 450 $/mt Sojino olje 1.005 $/mt Koruza 185,9 Pšenica, ZDA SRW $/mt 229,7 $/mt Riž, Tajska, A.1 383,7 $/mt Celuloza 866,8 Bombaž A Index cent/kg 228,3 cent/kg Kavčuk, RSS3 365,4 $/mt Aluminij 2.173 $/mt Baker 7.535 cent/kg Svinec 214,8 $/mt 21.809 Nikelj cent/kg Cink 216,1 Surova nafta, $/bbl 79,6 Brent Zemeljski plin, $/mmbtu 8,3 Europa

2002

Jan. 2012

2011

2001

Dec. 2011

2010

Enota

2000

Dosežne povprečne cene za izbrane surovine Dosežene povprečne cene za izbrane surovine

BDP - Slovenija BDP - evroobmočje Inflacija - Slovenija Inflacija - evroobmočje

Povprečne letne stopnje rasti v % 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 -8

SKEP GZS

Zaustavljanje rasti mednarodnega gospodarstva na Slovenijo vpliva prek trgovinskih tokov, vendar zaostajanja Slovenije nikakor ne moremo pripisati zgolj zunanjim vplivom. Pričakovana počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnericah iz območja evra bo imelo na Slovenijo znaten vpliv, bistveno za upadanje rasti pa je tudi šibko domače povpraševanje. Številne strukturne pomanjkljivost kot so togost trga dela, visoka obdavčitev dela, omejene možnosti za financiranje podjetij in dolgotrajni investicijski postopki, ki ovirajo zagon in razvoj, se le še poglabljajo. Prilagajanje domačih pogojev poslovanja in stabilizacija javnih financ sta prepočasna.

Vir: WB –Svetovna banka, februar 2012

Poročilo EK o presežnih makroekonomskih neravnovesjih

2. Slovenija v letu 2011 ponovno v recesiji

Evropska komisija v okviru novega mehanizma ekonomskega upravljanja ugotavlja stanje posameznih indikatorjev potencialnih makroekonomskih neravnotežij. Slovenija mejne vrednosti izbranih indikatorjev v letu 2010 presega pri dveh v sklopu indikatorjev zunanjih neravnotežij in konkurenčnosti: pri neto mednarodni investicijski poziciji ter pri gibanju stroškov na enoto proizvoda. Komisija ob tem izpostavlja predvsem relativno visoko zadolženost zasebnega sektorja ter potencialna neravnotežja pri cenah nepremičnin. Med tem ko so v letu 2009 za Slovenijo identificirana neravnotežja tudi pri indikatorju tekočega računa plačilne bilance in realnega efektivnega deviznega tečaja. Poleg neravnotežja pri

Gospodarska rast Slovenije se je leta 2011 po prvih ocenah SURS realno zmanjšala za 0,2 odstotka. Po skromni krepitvi gospodarske rasti v prvi polovici leta se je zadnji dve četrtletji gospodarska aktivnost zniževala in potisnila Slovenijo nazaj v recesijo.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

gibanju stroškov na enoto proizvoda in neravnotežja pri indikatorju tekočega dela plačilne bilance je za leto 2008 ugotovljeno notranje neravnotežje glede toka kreditov privatnemu sektorju.

letu 2010 je primanjkljaj v tekočem delu dosegel 419 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka BDPja, v 2009 pa 526 milijonov evrov oz. 1,5 odstotka BDPja.

Vir: Alert Mechanism Report, Evropska komisija, februar 2012

Finančni trgi še ne delujejo v prid gospodarstva Po podatkih Banke Slovenije se je obseg posojil podjetjem pri bankah v Sloveniji v letu 2011 zmanjšal za 1,13 milijarde evrov, na 18,6 milijarde evrov, kreditni krč še traja, naša podjetja po ocenah Banke Slovenije potrebujejo štiri milijarde evrov svežega lastniškega kapitala. Donos na desetletno obveznico RS je ob močno zaostrenih razmerah na finančnih trgih jeseni 2011 presegel psihološko mejo sedmih odstotkov. Razmere so v začetku leta 2012, kljub dodatnemu znižanju bonitetne ocene, nekoliko umirile, čeprav donosi ostajajo nadpovprečni. Donosnost do dospetja slovenskih obveznic je v začetku marca dosegla 5,15 % in je nemške presegala za približno 350 bazičnih točk.

Zunanje povpraševanje je v 2011 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, a je čedalje šibkejše. Med oktobrom in decembrom se je izvoz blaga in storitev na letni ravni povečal le še za tri odstotke. To je bistveno nižja stopnja rasti izvoza kot smo ju pri izvozu beležili v drugi polovici leta 2010 in v prvi polovici leta 2011.

V začetku leta 2012 so po pričakovanju Sloveniji znižale bonitetne ocene Fitch (iz AA- na A) in S&P (iz AA- na A+), v začetku februarja pa jo je znižala tudi bonitetna hiša Moody's (iz A1 na A2). Znižane ocene naj bi odražale izpostavljenost rastočim finančnim in makroekonomskim tveganjem zaradi evropske dolžniške krize.

Stanje in obeti na trgu dela so slabi

Domača potrošnja se je realno izrazito zmanjšalo: v zadnjem četrtletju 2011 je bila za 4,4 odstotka manjša kot leto pred tem. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja vseh elementov domačega trošenja: tako gospodinjstev kot države in za investicije.

Razmere na področju zaposlovanja se ne izboljšujejo. V letu 2011 se je število delovno aktivnih zmanjšalo še za dobrih 11 tisoč ali 1,3 %. Število registriranih brezposelnih je konec decembra doseglo blizu 113 tisoč, januarja 2012 že skoraj 116 tisoč. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala za 1,1 odstotne točke, na 11,8 %, anketna pa za 0,8 odstotne točke, na 8,2 %.

Dodana vrednost se je v zadnjem lanskem četrtletju realno zmanjšala v večini dejavnosti: v predelovalnih dejavnostih je bila za 2,6 odstotka manjša kot pred letom, v gradbeništvu za 15,5 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva pa za 1,5 odstotka. Rast so zabeležili v dejavnostih pretežno netržnega značaja ter poslovanja z nepremičninami.

Plače so v bile letu 2011 v povprečju realno višje za 0,2 %. Poleg zadržane rasti plač v gospodarstvu je k temu je pomembno prispevala tudi ustavitev rasti plač v javnem sektorju.

Primanjkljaj plačilne bilance pri 0,5 % BDPja

Za leto 2012 izboljšanja razmer na trgu dela ni pričakovati, čeprav nekatera podjetja po večjih odpuščanjih ponovno zaposlujejo. Za vidnejši napredek so nujne že dolgo pričakovane spremembe na področju delovnopravne zakonodaje. Gospodarstvo tudi pričakuje, da se bodo uresničile napovedi o racionalizaciji zaposlovanja v javni upravi.

Primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance se je v letu 2011 znižal že tretje leto zapored in dosegel 168 milijonov evrov. To je po prvi oceni okrog 0,5 odstotka BDPja. Plačilna bilanca se je najbolj izboljševala od sredine leta 2011 dalje, ko je bil zaradi ugodnih gibanj v menjavi storitev in transferjih v posameznih mesecih dosežen tudi presežek. Primanjkljaj blagovne menjave s tujino in primanjkljaj faktorskih dohodkov sta bila pokrita s presežkom v menjavi storitev in transferjev. Ta je tudi največ prispeval k zmanjšanju primanjkljaja. V

Priporočila OECD o strukturnih reformah za Slovenijo Spodbuditi nove vstope podjetij ter povečati konkurenco z zmanjševanjem državnega lastništva. Jasno določiti katere naložbe naj ostanejo javne.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Zmanjšati administrativne ovire ter skrajšati odpovedne roke pri odpovedih delovnih razmerij.

da se bodo usklajeni in uravnoteženi ukrepi odrazili v vsebini novega socialnega sporazuma.

Dvigniti upokojitveno starost ter omejiti možnosti za zgodnje upokojevanje. Pri izračunu pokojnin večjo težo v indeksu nameniti inflaciji.

Konsolidirani bruto dolg države (državni proračun, pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin) je konec leta 2011 znašal 38,8 % BDPja.

Povečati uspešnost v terciarnem izobraževanju. Uvesti šolnine v javnem šolstvu ob istočasni uvedbi kreditnih shem za študij.

Dolg sektorja država je v evro območju v tretjem četrtletju 2011 znašal 87,4 % BDPja, v EU pa 82,2 %. Najvišji delež dolga v BDP so beležile Grčija (159,1 %), Italija (119,6 %) in Portugalska (110,1 %), najnižjega pa Estonija (6,1 %).

Spremeniti sistem pogajanj o plačah v javnem sektorju. Namesto zamika, raje ukiniti postopke, ki so vodili do horizontalnega enačenja plač v javnem sektorju, kar je v preteklosti vodilo do izrazitega porasta mase plač. Minimalna plača naj bo za določen čas indeksirana z inflacijo.

Javnofinančni prihodki* Slovenije V mio EUR 2010

Vir: Going for growth 2012, OECD februar 2012

2011

13.653 14.017 Skupaj Davek od 448,6 667,6 dobička Dohodnina 2.039,3 2.054,3 DDV in trošarine 4,575,1 4.644,9 Prispevki za 5.719,7 5.773,3 socialno varnost Carine in uvozne 90,7 100,2 dajatve Ostali prihodki 780,1 776,6

Javne finance tudi za spodbudo rasti V letu 2011 je primanjkljaj proračuna RS po prvih ocenah dosegel 5,5 % BDPja. Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 se v prvi polovici leta nespremenjeni ohranjajo plače v javni upravi, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom. Sprejet je bil tudi ukrep zadrževanja izvrševanja proračuna do sprejetja rebalansa proračuna RS, ki je potreben zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer.

Delež v%

Realni indeksi 2011 XII 2011 2010 XII 2010

100

101,0

124,1

4,8

146,2

98,2

14,7 33,1

99,0 99,7

138,5 88,3

41,2

99,2

152,3

0,7

108,6

106,1

5,5

97,8

95,8

Vir: UJP, preračun GZS

* vsebujejo tudi podatkov o nerazporejenih sredstvih javnofinančnih prihodkov, katerih DURS še ni razporedil, v znesku 17.379.924,87 EUR.

Vlada je napovedala, da bo z rebalansom proračuna primanjkljaj za leto 2012 znižala na 3 % BDPja. S tem bo zadostila zahtevam Evropske komisije na podlagi Postopka presežnega primanjkljaja. Za uresničitev zavez na ravni EU pa bo Slovenija morala nujno poseči v strukturne in programske spremembe na strani javnofinančnih izdatkov. Poleg tega Slovenija namerava princip uravnoteženega proračuna zapisati v ustavo, tako kot zahteva sprejeta Mednarodna Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji.

Inflacija na letni ravni se krepi Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2011 v povprečju dvignile za 1,8 odstotka, merjeno konec leta pa za 2 odstotka. V letu 2012 smo v januarju najprej beležili 0,5odstotni sezonski padec cen, nato se je inflacija v februarju ponovno okrepila. Najvišjo letno rast cen smo v letu 2011 zabeležili v skupini stanovanje (5,0 %). Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače ter alkoholne pijače in tobak (4,9 %), raznovrstno blago in storitve (2,8 %), gostinske in nastanitvene storitve (2,2 %), izobraževanje (1,6 %) ter stanovanjska oprema in prevoz (1,4 %). V letu 2011 pa so se izraziteje pocenili izdelki in storitve v skupinah komunikacije (3,3 %), obleka in obutev (1,5 %) ter rekreacija in kultura (1,2 %).

Poleg racionalizacije državnega trošenja pa vlada za spodbuditev rasti napoveduje tudi podporo ponovnemu zagonu gospodarstva s posegom v davčne prihodke, to je z davčno razbremenitvijo. Napovedane so spremembe v obdavčitvi dela s prilagoditvijo dohodninskih razredov in lestvice, uvedba zgornje omejitve osnove za socialne prispevke, tako imenovana socialna kapica, znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, neomejena investicijska olajšava v višini 40 % od osnove, pavšalna obdavčitev za mikro podjetja in samostojne podjetnike. Za novonastala podjetja po bodo za prvo leto delovanja uvedene »davčne počitnice«.

Februarja so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,6 odstotka, predvsem zaradi podražitve sadja, zelenjave, tekočih goriv in elektrike. Inflacija na letni ravni pa je znašala 2,9 odstotka. Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka. V februarju so dosegli nove najvišje cene. Kurilno olje je tako za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov.

Gospodarstvo pričakuje, da se bo vlada o vseh strukturnih ukrepih, tako davčnih kot delovnopravnih in javnofinančnih, pogajala v okviru socialnega dialoga ter © SKEP - Analitska skupina GZS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Hrana in brezalkoholne pijače so se februarja v povprečju podražili za 0,8 odstotka, pri čemer so cene zelenjave poskočile kar za 7,5 odstotka in sadja za 5,5 odstotka. Brezalkoholne pijače so se podražile za 1,1 odstotka, alkoholne pa 0,9 odstotka. Kruh in izdelki iz žit so bili za 1,6 odstotka cenejši kot januarja. Februarja so statistiki zabeležili le znižanje cen obleke in obutve, namreč za 0,9 odstotka, cene v skupini zdravje ter raznovrstno blago in storitve pa so se znižale za po 0,1 odstotka.

zmanjšali. 54 odstotkov podjetij je, po tej anketi, v letu 2011 glede na predhodno leto zmanjšalo število zaposlenih, povečalo pa jih je 46 odstotkov podjetij. Primerjava realizacije anketiranih podjetij glede na leto 2008 pokaže, da za tem letom v letu 2011 najbolj zaostajajo z neto poslovnim izidom (62 % beleži nižji poslovni izid in 38 % večji poslovni izid). Po realizaciji prihodkov po primerjavi teh dveh let najmanj zaostajajo podjetja v izvozno usmerjeni predelovalni industriji, pričakovano pa najbolj, po prihodkih in zaposlenih, v sektorju gradbeništva.

Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), se je z januarskih 50,4 točke februarja znižal na 49,3 točke, še vedno pa je nad decembrskimi, 48,3 točke. Indeks PMI je februarja tako ponovno upadel, potem ko je januarja prekinil štirimesečni upad. Indeks PMI zajema ankete z nabavnimi menedžerji v najpomembnejših podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem in na Irskem. Glavni kazalci gospodarske aktivnosti so se februarja znižali v vseh štirih največjih evropskih gospodarstvih, pri čemer pa se pogoji poslovanja od države do države razlikujejo. Italija (44,7 točke) in Španija (42,9 točke) sta beležili globlji padec proizvodnje kot januarja, pri čemer pa je bil upad doslej v letu 2012 nižji kot v zadnjih mesecih leta 2011. Nemčija (53,2 točke) je po drugi strani tretji zaporedni mesec beležila rast v proizvodnem in storitvenem sektorju, tudi Francija (50,2 točke) je beležila malenkostno rast aktivnosti, sta pa obe državi beležili počasnejšo rast kot januarja. Vir: Markit

OCENE POSLOVANJA SLO PODJETIJ ZA LETO 2011 Saldo % odgovorov Indeksov "povečanje (nad 100) - zmanjšanje (pod 100)"

Neto poslovni izid

-24

2011/2010 2011/2008 -8

Število zaposlenih

-21

Prihodki na tujem trgu

-5

Prihodki iz poslovanja

-14 -30

-25

-20

-15

-10

Vir: Anketa GZS - Poslovno okolje, februar 2012

Podjetja v anketi o poslovnih pričakovanjih računajo na tuje trge

-5

SKEP

Rezultati ankete za 2011 po razredih produktivnosti, od 60.000 evrov dodane vrednosti navzgor (9 odstotkov sodelujočih družb) po razredih od 40.000 do 60.000 evrov DV/zaposlenega (18 odstotkov družb), od 20.000 do 40.000 evrov DV/zaposlenega (45 odstotkov) in pod 20.000 evrov DV/zaposlenega (28 odstotkov sodelujočih družb) pokažejo naslednje:

V letošnji februarski anketi SKEP GZS je na vprašanja o poslovanju v letu 2011 glede na leta 2010 in 2008 ter pričakovanjih v 2012 v celoti odgovorilo 360 od 700 anketiranih podjetij. Med vsemi sodelujočimi podjetji, ki skupaj predstavljajo 5 odstotkov po zaposlenih in 5 odstotkov po prihodkih vseh slovenskih gospodarskih družb, je bila po panogah dejavnosti s 130 podjetji največja odzivnost predelovalne industrije; po velikosti 60 podjetij velikih in srednjih družb (10 odstotkov po zaposlenih in prihodkih), ter 230 malih in mikro družb, ki po prihodkih in zaposlenih glede na vse slovenske družbe te velikosti predstavljajo slabe 4 odstotke zaposlenih.

Podjetja v najvišjem razredu produktivnosti, nad 60.000 evrov DV/zaposlenega v 53 odstotkih sodelujočih podjetij napovedujejo povečanje izvoza, v 27 odstotkih njegovo zmanjšanje, medtem ko ocenjuje večje prihodke na domačem trgu 30 odstotkov podjetij, njihovo zmanjšanje pa 30 odstotkov. V tej skupini 60 odstotkov podjetij načrtuje enako zaposlenost, 37 odstotkov pa večjo kot v letu 2011.

Po ocenah rezultatov sodelujočih družb so se prihodki od poslovanja za leto 2011 glede na leto 2010 izboljšali, več družb je število zaposlenih zmanjšalo kot na novo zaposlovalo, neto poslovni izid pa je v povprečju ostal na ravni 2010.

Zaznana skupna ocena rasti nabavnih cen in padec poslovnega zaupanja V najnižjem razredu, pod 20.000 evrov DV/zaposlenega podjetja ocenjujejo padanje prodaje doma (31 odstotkov), izvoza (15 odstotkov), 50 odstotkov manj naložb, 40 odstotkov med njimi napoveduje zmanjšanje zaposlenih.

Za leto 2011 je glede na predhodno leto 58 odstotkov podjetij ocenilo, da so se jim povečali poslovni prihodki, tudi prihodki iz izvoza, 42 odstotkov pa, da so se jim

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Za vse pa je skupna ocena rasti nabavnih cen, ki bo tudi v najvišjem razredu podjetij po produktivnosti porasla pri 57 odstotkih anketiranih podjetij, medtem ko ocenjujejo više prodajne cene le v 17 odstotkih teh podjetij. Za vse je značilen tudi padec poslovnega zaupanja, ki pada sorazmerno s produktivnostjo podjetij – najbolj v najnižjem razredu, kjer je 40 odstotkov podjetij bolj pesimističnih kot optimističnih (15 odstotkov).

3. Izvoz se je proti koncu leta 2011 rahlo upočasnil Zunanjetrgovinske aktivnosti so bile v letu 2011 pozitivne, na kar kažeta tako izvozni kot uvozni trend, ki sta oba rahlo pozitivna. Kljub temu ne moremo prezreti dejstva, da je vrednost izvoza v zadnjih štirih mesecih lanskega leta (z izjemo novembra) konstantno upadala, kar je do določene mere že mogoče povezati z upadom naročil v nekaterih naših največjih gospodarskih partnericah, na kar smo opozorili že v predhodni številki.

POSLOVNA PRIČAKOVANJA SLO PODJETIJ ZA LETO 2012 Saldo % odgovorov "povečanje - zmanjšanje" Prihodki družbe

11 -11

Prodaja na domačem trgu

-4

Prodaja na tujem trgu

-10

Zaposlenost -18

Investicije

-19

Poslovno zaupanje

anketa izvedena feb. 2012

-4

anketa izvedena sept. 2011 -9

Izvoz in uvoz blaga

-11

Cene -nabavne

38 -11

Cene-prodajne -30

-20

Kljub temu so rezultati za leto 2011 v primerjavi s prejšnjim letom znatno boljši, saj je Slovenija v letu 2011 izvozila za slabih 20,5 milijona evrov blaga (to je za 12,2 % več kot leto prej), uvozila pa za dobrih 22,1 milijona evrov blaga (ali za 11,2 % več kot v letu 2010).

XII 2011

V 1000 EUR

-10

Vir: Anketa GZS - Poslovno okolje, februar 2012

I-XII 2011

Izvoz blaga EU-27 Ne - EU Uvoz blaga EU-27 Ne - EU

SKEP

Za leto 2012 anketirana podjetja najbolj optimistično ocenjujejo prihodke na tujem trgu, 51 odstotkov podjetij napoveduje povečanje, 26 odstotkov pa zmanjšanje izvoza. Pesimistična so v napovedih prodaje doma, kjer 37 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje, 26 odstotkov pa povečanje prihodkov prodaje na domačem trgu. Pesimizem prevladuje po kazalcih poslovnega zaupanja, investicij, zaposlovanja, kakor tudi prodajnih cen, s katerimi ne pričakujejo pokrivanja rastočih nabavnih cen surovin. Izvozna pričakovanja so za 2012 boljša – 51 odstotkov podjetij pričakuje zvišanje, 19 odstotkov pa upad prihodkov od izvoza. Investicijske napovedi so se od septembrske lanske ankete še poslabšale. V 2012 povečanje naložbene aktivnosti pričakuje 21 odstotkov anketiranih, medtem ko napoveduje njihovo upadanje kar 39 odstotkov sodelujočih podjetij. Za 2012 možnosti za povečanje števila zaposlenih zaznava 18 odstotkov in zmanjšanje 28 odstotkov anketiranih podjetij. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so po teh kazalcih bolj optimistična kot povprečna podjetja v ostalih dejavnostih, posebej v gradbeništvu, ki najbolj odstopajo navzdol po kazalcih zaposlovanja in neto izida. Tudi rezultati ankete kažejo na to, da so uradne domače in tuje napovedi o rahli rasti slovenskega BDP v 2012 povezane z velikimi tveganji, ki bodo predvideno rast tudi v 2012 spremenile v recesijo.

1.540.385 1.066.471 473.914 1.756.535 1.372.527 384.008

20.461.191 14.810.882 5.650.309 22.110.065 17.191.548 4.918.517

-XII 2011 XII 2010

I-XII 2011 I-XII 2010

Indeks 104,5 105,1 103,1 102,1 102,9 99,2

112,2 113,3 109,3 111,2 111,6 109,8

Vir: SURS

Tako izvoz kot uvoz sta glede na leto 2010, ki je že bilo po izjemno težkem 2009 relativno uspešno, še močno narasla. Še zlasti izstopa izvoz v države EU, ki je glede na prejšnje leto porastel za 13,3 odstotka, kljub relativno nizki zabeleženi rasti v zadnjem mesecu leta (5,1 %). Kljub vsemu velja izpostaviti tudi rast izvoza v države izven EU, ki v predlanskem letu ni presegla 7 odstotkov, medtem ko je slednji lani porastel za dobrih 9 odstotkov. Tradicionalne partnerice ostajajo trdno na vrhu Pregled aktivnosti Slovenije po državah kaže, da pri zunanjetrgovinskih partnericah ni večjih odstopanj v primerjavi s predhodnimi leti. Na izvozni strani se prva sprememba pojavi šele na petem mestu, kamor se je prebila Hrvaška. Znaten skok sta naredili še Poljska (leta 2010 šele 12. izvozna partnerica, v prvih 11. mesecih 2011 pa že na 6. mestu) in Srbija (s 13. na 8. mesto). Na uvozni strani prav tako ni sprememb na prvih štirih mestih. Na peto mesto se je povzpela Madžarska, ki je prehitela Hrvaško. Predvsem pa izstopajo vzponi Nizozemske (s 13. na 7. mesto), Češke (z 12. na 8. mesto) ter Kitajske na 9. mesto.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Tradicionalne zunanjetrgovinske partnerice na prvih štirih mestih ostajajo nespremenjene (Nemčija, Italija, Avstrija ter Francija). Še vedno količinsko in vrednostno večina slovenskega uvoza ter izvoza ostaja osredotočenega na največje štiri prej omenjene partnerice, za katere pa se napovedi o gospodarskih rasteh ter rasteh uvoza (torej tudi slovenskega izvoza v navedene države) vztrajno znižujejo. Kljub temu je mogoče zaznati in premike na ostalih mestih, kar je mogoče pojasniti z vse večjim naporom slovenskega gospodarstva pri iskanju novih trgov.

4. Tuje neposredne naložbe so se letu 2011 okrepile V letu 2011 (podatki za 11 mesecev) je pritok tujih neposrednih naložb presegel vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujini za dobrih 424 milijonov evrov. Na strani domačih investitorjev v tujini je bilo zabeleženih dobrih 86 milijonov evrov neto povečanja lastniškega kapitala. Tuji vlagatelji so v tem času povečali vrednost lastniškega kapitala v Sloveniji za dobrih 92 milijonov evrov.

Glavne izvozne partnerice Slovenije

Rang

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Izvozna partnerica v 2010

Uvozna partnerica v 2010

Neposredne tuje naložbe, januar – november 2011 Izvozna partnerica v 2011 (I-XI)

Uvozna partnerica v 2011 (I-XI)

Nemčija Nemčija Nemčija Italija Italija Italija Avstrija Avstrija Avstrija Francija Francija Francija Madžarska Hrvaška Hrvaška Hrvaška Poljska Poljska Nizozemska Srbija Madžarska Češka Madžarska Srbija Španija Rusija BiH Kitajska BiH Rusija Belgija VB Češka Poljska Češka VB Srbija Nizozemska Nizozemska

Nemčija Italija Avstrija Francija Madžarska Hrvaška Nizozemska Češka Kitajska Poljska Španija Belgija Srbija

v mio EUR

Domače v tujini Lastniški kapital Reinvestirani dobički Ostali kapital Tuje v Sloveniji Lastniški kapital Reinvestirani dobički Ostali kapital Naložbe skupaj

2010 (I-XI)

2011 (I-XI)

55,1 -124,5 238 -58,4 231,1 281,2 -219,5 169,4 286,2

28,9 -86,4 148 -32,7 395,7 92,6 34,8 268,3 424,6

Vir: Banka Slovenije

Pritok tujih neposrednih naložb v letu 2011 je do novembra znašal 395,7 milijonov evrov, kar je za 71,2 % več kot leto pred tem. Največ tujih neposrednih naložb v Slovenijo še vedno pride iz skupine držav EU 27 in so se v proučevanem obdobju povečale za 386,1 milijona evrov, predlani pa v enakem obdobju zmanjšale za 2,9 milijona evrov. V letu 2010 je največji neto priliv prišel iz Velike Britanije (178,8 mio EUR), v letu 2011 pa iz Avstrije (327,5 mio EUR), večinoma v obliki dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji. Najbolj so se zmanjšale naložbe iz Belgije (28,6 mio EUR) in Hrvaške (22,4 mio EUR), predvsem zaradi neto odliva dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji.

Vir: SURS

Obeti za rast v naših ključnih zunanjetrgovinskih partnericah so se v zadnjem obdobju še poslabšali. Temu ustrezno so skromne tudi napovedi o rasti uvoza v navedenih državah, od česar je odvisen slovenski izvoz. Zato je nujna pravočasna priprava oz. iskanje priložnosti na drugih trgih.

Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je bilo konec leta 2010 10.771,5 milijona evrov. Lastniški kapital je predstavljal 70 % te vrednosti, preostalo pa neto obveznosti do tujih lastnikov. Konec septembra leta 2011 je bilo stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji za 542,6 milijonov evrov višje kot v 2010, od tega je četrtino predstavljalo povečanje naložb v lastniški kapital, ostalo pa povečano neto financiranje tujih investitorjev. V prvih devetih mesecih leta 2011 so si tuji lastniki izplačali 268,1 milijona evrov dividend, v enakem obdobju leta 2010 pa 384,5 milijona evrov.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

5. Obrat industrijske proizvodnje navzdol Rast industrije v 2011 za polovico nižja kot v 2010 Postopno padajoči trend proizvodnje v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih lanskega leta se odraža tudi v slovenski industriji, kjer se je dinamika proizvodnje v zadnjem četrtletju 2011 znižala. Tako je bila decembra 2011 industrijska proizvodnja v Sloveniji že za 2,9 odstotka nižja kot decembra 2010. Slednja je bila za 16 odstotkov višja od najnižje ravni v začetku leta 2009 in za 15 odstotkov pod najvišjim vrhom v sredini leta 2008. Decembra 2011 se je proizvodnja v EU27 v primerjavi z decembrom 2010 zmanjšala za 0,9 odstotka, še nekoliko bolj v EA17, za 2 odstotka. Med članicami EU so ta čas zabeležile najvišjo proizvodnjo Poljska (10 %), Češka, (4,4 %) in Latvija (3,2 %), največji padec proizvodnje pa Grčija (-12,4 %), Luksemburg (-9,6 %) in Portugalska (-8,9 %). Med največjimi slovenskimi izvoznimi partnericami so bila zmanjšanja proizvodnje v Franciji za -2,2 %, Italiji -1,7 % ter Nemčiji za -0,7 %.

Največ vlaganj slovenskih podjetij v EU in Srbijo Geografska porazdelitev slovenskih neposrednih naložb v tujino (januar – september 2011) pokaže, da so se te najbolj povečale (neto) do drugih evropskih držav, vključno z EFTO (za 28,2 mio EUR), v enakem obdobju leta 2010 pa je bilo zabeleženo zmanjšanje. Največ neposrednih naložb je bilo v opazovanem obdobju usmerjenih v Srbijo (60,4 mio EUR). Največje neto zmanjšanje neposrednih naložb, ki sicer izvira predvsem iz dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji, pa je zabeleženo s Ciprom (87,9 mio EUR) ter Bosno in Hercegovino (40,7 mio EUR). Neposredne naložbe v EU 27 so se neto zmanjšale za 143,9 milijona evrov, v enakem obdobju predlani pa za 14,8 milijona evrov.

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V IZBRANIH EU DRŽAVAH Indeks (2005=100) 125 120 115 110 105

(mio EUR)

Svet EU 27 Avstrija Italija Francija Nemčija V.Britanija Druge EU in EFTA BiH Hrvaška Srbija Rusija Švica ZDA

27,2 14,8 14,4 -19,1 0,4 9,8 0,5 50,6 -3,3 -13,9 119 -56,1 0,5 -3,5

93,8 143,9 -4,2 -4,1 0,9 31,5 2 -28,2 40,7 39,6 -60,4 0,9 -3,3 1,2

Tuje v Sloveniji 2010 2011 (I-IX) (I-IX)

-28,7 -2,9 -66,6 19 16,8 2,4 178,8 -55,6 -6,9 19 -3,9 13 -71,8 -10,7

jul

2011 jan

jul

2010 jan

jul

2009 jan

2008 jan

100

Neposredne tuje naložbe, finančni račun plačilne bilance Domače v tujini 2010 2011 (I-IX) (I-IX)

Slovenija EU27 Nemčija Francija Italija

90 85

449,8 386,1 327,5 43,7 10,4 14,1 34,8 21,2 -1,9 -22,4 -0,9 9,5 43 -2,7

Vir: Eurostat, februar 2012, podatki so desezionirani

SKEP GZS

V letu 2011 so slovenska podjetja v primerjavi z letom 2010 proizvodnjo povečala za 3,2 odstotka, zaloge so višje za 3,5 odstotka, prejeta nova naročila pa so se povečala za 4,8 odstotka. V obdobju enega leta so se sicer nova prejeta naročila na domačem trgu ponovno znižala, medtem ko so s tujega trga na ravni decembra 2010. Rast produktivnosti v industriji (kot razmerje med indeksom industrijske proizvodnje in indeksom števila zaposlenih) je bila v letu 2011 5,3-odstotna.

Vir: Banka Slovenije

Proizvodnja je bila v 2011 po namenu proizvodov glede na 2010 za 4,9 odstotka višja v proizvodnji široke

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

potrošnje, za 4,6 odstotka je bila višja v proizvodnji proizvodov za investicije ter za 1,5 odstotka v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo.

V januarju 2012 je poraba električne energije v industriji glede na enako lansko obdobje narasla za 7 %, medtem ko je še v decembru upadla za 2,1 %. Še naprej so za to najbolj zaslužni neposredni odjemalci. (Vir: Mesečna poročila o obratovanju ELES).

Povprečne letne stopnje rasti industrijske proizvodnje, v %

EU 27 EA 17 Estonija Slovaška Nemčija Poljska Italija Slovenija Francija

2007

2008

2009

2010

2011

3,7 3,9 6,4 16,9 6,1 9,2 1,8 7,4 1,3

-1,7 -1,6 -4,8 3,2 0,0 2,4 -3,5 1,6 -2,9

-13,6 -14,8 -23,9 -13,7 -16,3 -3,7 -18,8 -17,6 -12,8

6,8 7,4 20,3 18,9 10,9 10,8 6,4 6,2 4,7

3,3 3,5 17,6 6,9 7,5 7,3 0,0 3,2 2,4

Industrija - stopnje rasti, v % Obseg proizvodnje – Industrija (B+C+D) * - B Rudarstvo - C Predelovalne dejavnosti - D Oskrba z elektriko, plinom in paro Zaposlenost v industriji Produktivnost v industriji Prejeta nova naročila Prihodek od prodaje

Vir: Eurostat, februar 2012.

2010

2011

6,2 11,0 6,6 1,8 -5,6 12,3 13,4 7,9

3,2 -8,0 3,2 4,7 -2 5,3 4,8 3,3

Vir: Statistični urad RS, februar 2012, * Podatki so prilagojeni številu delovnih dni.

Od skupno 21 predelovalnih panog, opredeljenih po SKD klasifikaciji, se je v 2011 8 panog soočilo z zaostajanjem obsega proizvodnje glede na primerljivo raven iz leta 2010, ostale panoge so obseg proizvodnje povečale. Najvišje povečanje obsega proizvodnje v 2011 je bilo v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (31 %), računalniških, elektronskih, optičnih izdelkov (19 %), kovin (11 %), drugih strojev in naprav (9,4 %), itd. Do največjega zmanjšanja obsega proizvodnje je prišlo pri proizvodnji drugih vozil in plovil (-25,6 %), izdelkov iz gume in plastičnih mas (-18,2 %), v proizvodnji pohištva (-8,2 %), itd. Več v Dokumentaciji.

V industriji še za 2 % manj delovnih mest Zaposlenost v industriji se znižuje že četrto leto zapored, v letu 2011 se je v primerjavi z letom 2010 znižala za 2 odstotka. Največji osip delavcev so zabeležili v proizvodnji drugih vozil in plovil (-20,6 %), tekstilij (-18 %), koksa in naftnih derivatov (-17,8 %) ter še v ostalih dvanajstih predelovalnih dejavnostih, v osmih predelovalnih dejavnostih pa se je število zaposlenih v tem obdobju povečalo, najbolj v popravilih in montaži strojev in naprav (11 %), proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (8,8 %), itd. Več v Dokumentaciji.

PROIZVODNJA V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, 2011 Stopnje rasti v % Usnja in izdelkov Rač.,el.,opt. izd.

Poslovne tendence investiranja industrije v osnovna sredstva ponovno kažejo več izboljšanja, predvsem se povečuje delež srednjih podjetij, ki investirajo.

Kovin Drugih strojev Živil Kovinskih izd. Električnih naprav Obd.,predel.lesa Oblačil Pijač Popravila strojev PRED. DEJ. Tiskarstvo Papirja in izdelkov

INVESTICIJE - Poslovne tendence Delež podjetij, ki investira 100

Motornih vozil Dr.razn.pred.dej. Kemikalij Tekstilij Nek. miner. izd. Pohištva

Izd. iz gume,plast. Drugih vozil,plovil

-28 -24 -20 -16 -12 Vir: Statistični urad RS

-8

-4

28 32 SKEP GZS 70

Celotna poraba električne energije v Sloveniji je leta 2011 za 4,8 odstotka presegla porabo v letu 2010. Podatki za leto 2011 kažejo na 9,5-odstotno rast porabe električne energije v industriji, od tega je znašala rast pri neposrednih odjemalcih kar 36,9 %, medtem ko je bila rast v predelovalnih panogah brez neposrednih odjemalcev simbolična (cca. 0,4 %) .

Industrija Velika Srednja Mala

60 I-VI VII-XII I-VI VII-XII I-VI VII-XII I-VI VII-XII I-VI VII-XII I-VI VII-XII 2006 2006 2007 2007 2008 2008 2009 2009 2010 2010 2011 2011

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

SKEP GZS

6. Gradbeništvo v prostem padu

gradbeništvu upadel za 19 %. Pri tem je upad pri stavbah znašal 25 %, pri gradbenih inženirskih objektih pa 8 %.

Obseg gradbenih del nižji še za 25 odstotkov

Realne stopnje rasti opravljenih gradbenih del, v %

V letu 2011 smo bili že tretje leto zapored priča izjemno obsežnemu upadu obsega poslovanja v gradbeništvu in posledično tudi v industriji gradbenega materiala in ostalih povezanih industrijah. Obseg vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji je glede na predhodno leto upadel za 25,4 odstotka. To je doslej največji letni upad v nizu. Leta 2010 je upad namreč znašal 17 odstotkov in leta 2009 21 odstotkov. Celotni upad v zadnjih treh letih tako že presega 50 odstotkov. V 2011 je upad gradbenih del pri stavbah znašal 39,6 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih pa 15 odstotkov.

EU 27 EA 17 Poljska Nemčija Slovaška Francija Litva Madžarska Slovenija

2010

2011

-17,0 -14,0 -35,9 -6,1 -18,9

-25,4 -39,6 -35,2 -40,6 -15,1

2008

2009

2010

2011

2,2 1,6 16,3 2,9 5,5 4,5 22,2 -14,0 18,5

-3,3 -5,2 10,2 -0,5 11,5 -1,9 4,1 -5,2 15,5

-8,4 -7,7 4,5 0,0 -11,1 -5,1 -48,5 -4,4 -20,9

-4,3 -8,0 3,7 0,3 -4,4 -5,0 -7,7 -10,4 -17

0,7 -1,1 15,8 13,3 -1,9 1,8 22,2 -7,7 -25,4

Vir: Eurostat, februar 2012.

Decembra 2011 so v EU izvedli za 7,4 odstotkov več ter v EA17 za 7,8 odstotka več gradbenih del, primerjalno glede na december 2010. Slovenija je z 21,9-odstotnim padcem gradbenih del tako v letu dni med državami EU zabeležila najnižjo gradbeno aktivnost (-21,9 %), padec gradbenih del pa so beležile še Bolgarija (-11,1 %), Portugalska (-10,8 %) in Madžarska (-0,8 %).

Vrednost opravljenih gradbenih del – realne stopnje rasti, v % GRADBENIŠTVO Stavbe stanovanjske nestanovanjske Gradbeni inženirski objekti

2007

Vir: Statistični urad RS, februar 2012

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL Indeks rasti, v % (2005=100)

Obseg vrednosti opravljenih gradbenih del v gradbeništvu del je tako v decembru 2011 padel že močno pod vrednosti, dosežene leta 2005 in sicer za 27,1 odstotka - pri stavbah 48,1 odstotka in pri gradbenih inženirskih objektih za 3,5 odstotka nižje vrednosti, kot so bile leta 2005.

190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 2008 2009 jan jan Vir: Eurostat, desezonirani podatki

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL Realna rast, v % 25 15 5 -5

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

gradbeništvo stavbe inženirski gradbeni objekti

-35 -45 Vir: statistični urad RS

2010 jan

2011 jan SKEP

V letu 2011 je bilo v Sloveniji izdanih 3.635 dovoljenj za gradnjo stavb. To je 7 % manj kot v letu 2010. Površina načrtovanih stavb je obsegala nekaj več kot 1.621.162 m2, kar je 18 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Pri tem je bilo 2.585 stanovanjskih stavb (-8 %) površine 767.497m2 (-29 %) in 1.050 (-5 %) drugih stavb, povečav in sprememb namembnosti, skupne površine 853.665m2 (-4 %).

-15 -25

EU27 SLO Nemčija Slovaška

SKEP GZS

V zadnjem četrtletju 2011 je bilo v Sloveniji izdanih 827 dovoljenj za gradnjo stavb. To je 9,5 % manj kot v četrtem četrtletju 2010. Površina načrtovanih stavb je obsegala

V zadnjem četrtletju leta 2011 je glede na enako obdobje 2010 obseg vrednosti opravljenih gradbenih v

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

nekaj več kot 364.776 m2, kar je 27,4 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.

kot tudi določenih inertnih industrijskih odpadkov. Pripravili bomo praktične prikaze recikliranja, z demonstracijami uporabe jeklarske žlindre kot agregata v obrabnih asfaltnih plasteh, hladne reciklaže pri obnovi cestišča, čiščenja divjega odlagališča in prikaza ločevanja in predelave gradbenih odpadkov. Demonstracije bomo podprli z izvedbo izobraževalnih delavnic s področja zelenih javnih naročil, ravnanja in predelave industrijskih odpadkov in ravnanja in predelave gradbenih odpadkov. Več informacij na

GRADBENA DOVOLJENJA, 2007-2011 površina v m2

število

1.100.000 Število stavb Število stanovanj m2 stavbe m2 stanovanja

1.000.000 900.000 800.000

http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/varstvo_okolja in na www. re-birth.eu

700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000

Vir: statistični urad RS

3. Q 11

1. Q 11

3. Q 10

1. Q 10

3. Q 09

1. Q 09

3. Q 08

1. Q 08

3. Q 07

100.000 1. Q 07

3.500 3.250 3.000 2.750 2.500 2.250 2.000 1.750 1.500 1.250 1.000 750 500 250 0

SKEP GZS

7. Cene nepremičnin popuščajo, a ostajajo visoke

Zaostren položaj na trgu ima izjemno hude posledice za poslovanje podjetij v panogi. Dospele neporavnane obveznosti podjetij v gradbeništvu so se v zadnjem četrtletju leta 2011 glede na enako obdobje v lanskem letu v povprečju povečale za 47 odstotkov, medtem ko so se na letni ravni celo za 60 odstotkov. V letu 2011 so bili sproženi številni postopki insolventnosti za podjetja, v gradbeništvu med njimi tudi za nekatera največja (SCT, GPG in CPM).

Negotovost na trgu nepremičnin ostaja Menjajoče smeri gibanja cen kot tudi števila transakcij nepremičnin še vedno kažejo na veliko negotovost na trgu nepremičnin, tako novih kot tudi rabljenih. Trg nepremičnin se še ni umiril, boljšim četrtletjem sledijo slabša in obratno. Zaradi negotovega gospodarskega okrevanja države bo nepremičninski trg tudi v prihodnjih četrtletjih zelo verjetno še naprej neustaljen, vendar ni pričakovati bistvenih popravkov cen navzdol. Predvsem se bo zmanjševala raznolikost ponudbe, ker bodo lokacijsko in cenovno ugodne ponudbe našle kupce, novih investitorjev s primernimi ponudbami pa ni na vidiku.

V gradbeništvu je bilo decembra 2011 zaposlenih 62.057 oseb, kar je za 10.033 oseb ali 13,9 odstotka manj kot decembra 2010 ter za 27.460 ali za 30,7 odstotkov manj kot decembra 2008. Gradbeni odpadki, kot so beton, opeka, kovina, suhomontažne plošče, izolativni materiali predstavljajo v povprečju 25-30 % celotne količine letno nastalih odpadkov v Evropi. Zavrženi predstavljajo veliko obremenitev v okolju, ločeno zbrani in predelani pa so uporaben vir surovin. Obstajata znanje in dobra praksa, kako te odpadke optimalno uporabiti v gradbeništvu.

Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se po podatkih GURS v zadnjem četrtletju 2011 v povprečju znižale tako glede na 3. četrtletje kot na zadnje četrtletje 2010 . Glede na predhodno četrtletje je padec znašal 3,8 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010 pa so bile cene v povprečju nižje tudi za 4 odstotke.

Politika EU v direktivi o odpadkih določa, da se morajo uspešne prakse ponovne uporabe in recikliranja prenesti v vse države članice ter določila, da mora vsaka država članica EU do leta 2020 reciklirati 50 % nastalih komunalnih odpadkov in 70 % nastalih gradbenih odpadkov.

V Ljubljani je povprečna cena stanovanja v zadnjem četrtletju lani padla za 4 odstotke, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010 pa se je ravno tako znižala za 4 odstotke. V Mariboru so cene tako v primerjavi z zadnjim trimesečjem kot tudi na letni ravni ostale na približno enaki, dokaj nizki ravni. Povprečne cene stanovanj so na letni ravni padle tudi v Novem mestu, Celju in Kranju, narasle pa so v Kopru.

REBIRTH je projekt, podprt s sredstvi programa Evropske komisije LIFE + in Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, ki ima za cilj prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. V prihodnjih dveh letih bomo na GZS povezovali vse, ki lahko prispevajo k večji predelavi in ponovni uporabi, tako gradbenih

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Vir: Eurostat, februar 2012; * upoštevan vpliv koledarja

ČETRTLETNI INDEKSI CEN NEPREMIČNIN, osnova 4. čet. 2009 115

Varčevanje prebivalstva in nižja kupna moč sta se odrazila na nižjih prihodkih v trgovini z živili (-2,8 odstotka) in trgovini z neživili ( -2,2 odstotka).

Rabljena stanovanja Hiše Pisarniški prostori Lokali Zemljišča za gradnjo

110

PRIHODKI V TRGOVINI Stopnje rasti v %

105

100

15 95

10 90

0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 -5

-10

4.Q 09 1.Q 10 2.Q 10 3.Q 10 4.Q 10 1.Q 11 2.Q 11 3.Q 11 4.Q 11

Vir: GURS

-15

Gibanje na področju poslovnih prostorov in zazidljivih zemljišč je zelo raznoliko po četrtletjih navzdol in navzgor, niha tako število transakcij kot tudi cene. V drugi polovici leta 2011 se je povečalo število transakcij družinskih hiš, cene teh pa so se v povprečju glede na prejšnja obdobja znižale.

-25 Vir: Statistični urad RS

8. Trgovina niti decembra ni cvetela V trgovini na drobno prihodek zvišuje le prodaja motornih goriv

Realna rast prihodkov v trgovini – po dejavnostih, v %

Trgovina:

Prihodek od prodaje na drobno (živila, neživila in motorna goriva) je predvsem v drugem polletju 2011 nekoliko porasel, novembra in decembra pa zopet upadel. Trgovina na drobno je v 2011 zabeležila za 1,4 odstotka več prihodka kot v 2010, če pa izvzamemo motorna goriva, pa je ta zabeležila kar 2,5-odstotno znižanje.

na drobno skupaj * (SKD 47) na drobno brez motornih goriv

- Motorna goriva v spec. trgovinah • z živili, pijačami, tobakom • z neživili (brez motornih goriv) - Nespecializirane prodajalne z neživili - Farmacevtski, medic., kozmetični izd. - Tekstil, oblačila, usnjeni izdelki - Pohištvo, gospod. aparati, gradb. materiali - Računalniške in telekomunikacijske napr. - Trgovina na drobno po pošti na drobno in debelo z motornimi vozili in popravili (SKD 45) - Motorna vozila, kolesa - Vzdrževanje in popr. motornih vozil na debelo in posredništvo (SKD 46)**

Povprečne letne stopnje rasti trgovine na drobno*, v % 2007

2008

2009

2010

2011

2,5 1,6 -1,3 10,5 10,8 5,5 6,2 4,1 0,8

0,0 -0,7 -0,1 -4,5 4,7 9,0 11,4 1,2 -0,8

-1,6 -2,4 -2,7 -18,3 3,3 -10,2 -10,6 -0,1 2,1

0,8 0,9 1,3 -0,3 6,5 -2,3 -0,1 3,9 2,1

-0,1 -0,6 1,0 4,0 -0,2 -2,8 1,4 2,6 -1,1

SKEP GZS

Med trgovci z neživili so največjo rast prihodka v 2011 zabeležile nespecializirane prodajalne pretežno z neživili (+4,8 %), trgovine s tekstilnimi oblačili in obutvijo (+2,7 %), trgovci na drobno po pošti in internetu (+2,6 %) kot tudi trgovine s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi, toaletnimi izdelki (+2,4 %). Padec prihodka pa so beležili trgovci s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom (-9,9 %) ter trgovci z računalniškimi, telekomunikacijskimi napravami in knjigami (-6,4 %).

Po podatkih SURS za nove stanovanjske nepremičnine (3. četrtletje 2011) je v letu 2011 upadlo število prodanih novih nepremičnin, v 3. trimesečju pa so padle tudi cene, ki so v prvi polovici leta 2011 naraščale.

EU 27 EA 17 Nemčija Estonija Poljska Slovaška Slovenija Francija Avstrija

45 Trgovina z motornimi vozili in popravila 46 Posredništvo in trgovina na debelo 47 Trgovina na drobno

-20

2010

2011

-0,1 -1,2

1,4 -2,5

4,6

15,6

-1,2 -1,3

-2,8 -2,2

0,2 1,1 4,4 -5,8 -1,3 -5,9

4,8 2,4 2,7 -9,9 -6,4 2,6

12,1

6,6

13,2 0,9

7,3 0,3

1,4

5,8

Vir: Statistični urad RS, februar 2012 – začasni podatki, desezionirani podatki * vključuje trgovino z živili, neživili, motornimi gorivi; ** nominalna rast

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

V obdobju enega leta je v trgovini na drobno tako v evro območju kot tudi v Sloveniji zaznan padajoč trend prihodka, stabilen prihodek pa je že skozi vse leto zaznan v EU27. Tako so decembra 2011 države evro območja v primerjavi z decembrom 2010 evidentirale za 1,6 odstotka manj, Slovenija za 1,1 odstotka manj, države EU27 pa za 0,1 odstotka več prihodkov od prodaje. Med članicami EU so ta čas zabeležile najvišji prihodek od prodaje na drobno v Litvi (13 %), Latviji, (7,1 %) in Veliki Britaniji (6,3 %), največji padec prihodka pa na Portugalskem (-8,8 %), v Španiji (-5,3 %) in v Slovaški (3,3 %). PRIHODEK OD PRODAJE V TRGOVINI NA DROBNO Indeks nominalnih rasti, v % (2005=100) 160 150

Zaposlenost se je v 2011 glede na 2010 znižala za 1,9 odstotka - najbolj v posredništvu in trgovini na debelo, za 2,9 odstotka, sledi trgovina na drobno in debelo z motornimi vozili in popravili z 1,3 odstotka in trgovina na drobno z 1,2 odstotka manj delovno aktivnih oseb.

9. Uspešno leto za turizem Slovenski turizem v letu 2011 za 10 % v bolje kot v letu 2010 Slovenija še nikoli ni zabeležila toliko turističnih prenočitev kot v letu 2011. Našo državo je obiskalo 3.170.347 turistov, ki so skupaj ustvarili 9.240.439 prenočitev (tudi v bivši državi Jugoslaviji je bil rekord Slovenije nižji: 9.213.434 prenočitev leta 1986). Tuji turisti so ustvarili 5.373.171 prenočitev, domači 3.867.268 prenočitev. Razmerje med prenočitvami tujih in domačih gostov je 58:42, razmerje prihodov tuji: domači je 63:37. Skupni obisk, merjen s prenočitvami, je bil za 5,3 % večji kot v predhodnem letu 2010, obisk tujih turistov je bil za 9,1 % večji, obisk domačih turistov se je povečal za 0,5 %.

Slovenija EU 27 Nemčija Francija Slovakia Avstrija

140 130 120 110 100

Vir: Eurostat, desezonirani podatki

jul.

jan.11

jul.

jan.10

jul.

jan.09

jul.

jan.08

Statistični urad spremlja turistični obisk gostov iz 48 držav, od tega je bila v letu 2011 zabeležena rast iz 39 držav, iz ene stagnacija (Velika Britanija). Manjši padec smo zabeležili le iz Portugalske, Latvije, Cipra, Makedonije, Norveške, Črne gore, Islandije, Japonske in Nove Zelandije. Številčno najpomembnejše so 12 % rasti obiska iz Nemčije (merjeno s prenočitvami), 9 % rasti iz Avstrije, 12 % rasti iz Nizozemske in 23 % rasti iz Ruske federacije. Obisk iz naše najpomembnejše izvorne turistične države, Italije je zrasel za 1,7 %.

SKEP GZS

Prihodek v trgovini z motornimi vozili v 2011 za 7 % višji Že drugo leto zapored, po recesiji v 2009, kaže dobro trgovcem z motornimi vozili ter popravili, ki so v 2011 glede na leto 2010 prihodek od prodaje povečali za 6,6 odstotka. Dinamika rasti prihodka je sicer nekoliko na nižji ravni, slednje beležimo tudi v obdobju enega leta, ko so se prihodki z motornimi vozili in popravila povečali za 5,8 odstotka.

Turizem Slovenije

izboljšuje

zunanjetrgovinsko

bilanco

Dobri rasti obiska tujih turistov je sledila tudi dobra 10odstotna rast priliva iz tujskega turizma. S tujskim turizmom smo v letu 2011 zaslužili 2.128,8 milijona evrov. Prebivalci Slovenije so za turistična potovanja v tujino potrošili 827,5 mio EUR, kar je 10 % manj kot v predhodnem letu 2010. Saldo turistične devizne bilance je tako visoko pozitiven, 1.301,3 milijona evrov, in je za 28,5 % večji kot v letu 2010. Turizem postaja vse pomembnejši element izravnave naše zunanjetrgovinske bilance, predstavlja 43 % izvoza storitev in 8,3 % celotnega izvoza blaga in storitev.

Rast registracij gospodarskih vozil in zmanjšanje osebnih vozil. Po podatkih ACEA - Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je bilo v Sloveniji v decembru 2011 glede na december 2010 v povprečju registriranih za 3,5 odstotka manj novih osebnih vozil, ter za 2,5 odstotka več novih gospodarskih vozil – vidnejši porast je bil le pri gospodarskih vozilih do 3,5 tone. Že tretje leto zapored upad zaposlenosti v trgovini

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Najboljšo rast obiska so imele Ljubljana in druge mestne občine (2,5 % oz. 7,3%) ter obmorske občine (6,4 %). Rast turizma v gorskih občinah (merjeno s prenočitvami) je bila 6,1-odstotna in v zdraviliških občinah 3,3odstotna. V hotelih se je obisk povečal za 5,8 odstotka, v kampih za 8,6 odstotka, največja rast pa je bila zabeležena v cenejših objektih kot so mladinski hoteli in turistične kmetije. Več v Dokumentaciji.

Najbolj pa so v letu 2011 prihodke od prodaje povečali v dejavnosti kopenskega prometa in cevovodnega transporta (11,1 %) in nenazadnje skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (5,3 %), ki so povezane z boljšo proizvodnjo in blagovno menjavo v 2011. Vendar pa je v drugem polletju 2011 tudi tu zaznana že znižana dinamika. Že drugo leto zapored, po 14-odstotnem znižanju prihodka v 2009, pa beležita rast prihodka v 2011 tako dejavnost druge strokovne in tehnične dejavnosti (9,1 %) kot tudi zaposlovalne dejavnosti, kjer se delodajalci poslužujejo bolj fleksibilnega načina zaposlovanja.

Razlog za boljši turistični obisk so večje zmogljivosti in nižje cene Podatki Statističnega urada RS in Banke Slovenije so spodbudni. Toda, če ob tem upoštevamo, da je bil v zadnjih letih dokončan velik investicijski cikel v nastanitvene obrate in da se je število nastanitvenih zmogljivosti povečalo za več kot 10 odstotkov, podatki niso več tako spodbudni. Povprečna zasedenost ni zrasla, stroški obratovanja so se povečali, cene so padle. Prihodki so marsikje pod pričakovanji. Pozna se vpliv gospodarske krize in zmanjšanje razpoložljivih sredstev za dopuste in turistična potovanja.

PRIHODEK V IZBRANIH STORITVENIH DEJAVNOSTIH Indeks rasti, v % (2005=100)

160

H-N Skupaj storitvene dej. H Promet in skladiščenje I Gostinstvo J Komunikacijske dej. M Strokovno-tehnične dej. N Druge raznovrstne posl. dej.

150 140 130 120

jan.11

jan.08

100

jan.10

10. Tržne storitve so v letu 2011 ostale stabilne

jan.09

110

Vir: SURS, podatki, iz katerih so izločeni vplivi sezone in koledarja

Visoka odvisnost od proizvodnih in trgovinskih tokov Nominalna rast prihodkov v storitvenih dejavnostih, v % 1

Tržne storitvene dejavnosti skupaj (H-N, brez K in L ) so od poletnih mesecih ponovno beležile nekaj nižji prihodek od prodaje. Nanj je vplival predvsem od avgusta dalje nižji prihodek v dejavnostih prometa in skladiščenja, kar je posledica upada proizvodnje in zmanjšanega izvoza. Od poletnih mesecev dalje pa se zmanjšuje tudi prihodek od prodaje v komunikacijskih dejavnostih.

2011 2010

J63 Druge informacijske dej. J60 Radijska in televizijska dej. N79 Dejavnost potovalnih agencij M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje J58 Založništvo M73 Oglaševanje in raziskovanje trga J61 Telekomunikacijske dejavnosti N81.2 Čiščenje N80 Varovanje in poizvedovalne dej. J62 Računalniško programiranje, svetovanje I55+56 Gostinstvo N82 Pisarniške poslovne storitvene dej. J59 Dej. filmov, video in zvočn. zapisi M69+70.2 Pravne in računov. dej.+ podj. svet. H53 Poštna in kurirska dejavnost H52 Skladiščenje in spremlj. prometne dej. N78 Zaposlovalne dejavnosti M74 Druge strokovne in tehnične dej. H49 Kopenski promet; cevovodni transport

Največje zmanjšanje prihodka od prodaje storitev so v 2011, v primerjavi z letom 2010, evidentirali v dejavnosti komunikacijskih dejavnostih (-28,8 %) in v radijski in televizijski dejavnosti (-6,3 odstotka), kakor tudi v dejavnosti potovalnih agencij (-4,9 %), ki že tretje leto zapored beleži upad prihodka. Skladno z upadom gradbeništva, je tudi z njim povezana dejavnost arhitekturno in tehnično svetovanje, že tretje leto beležila upad prihodka v letu 2011 za 21,8 odstotka oz. za 22,9 odstotka glede na leto 2008. 1

-28,8 -6,3 -4,9 -4,0 -3,3 -2,6 -1,1 -0,3 0,7 1,7 3,6 3,8 4,5 4,7 5,1 5,3 8,5 9,1 11,1

2011 2008

-14,5 -7,1 -22,9 -21,8 -2,5 -19,8 -7,4 -11,6 0,3 -3,8 -1,9 8,8 -23,0 3,2 6,4 6,2 9,9 -0,2 10,4

Vir: SURS, Eurostat, februar 2012 – začasni podatki, preračuni SKEP

SKD : K-Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L-Poslovanje z nepremičninami.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

11.

podjetja pa -5,7 %. Posojila podjetjem so se v letu 2011 zmanjšala za 1,1 milijarde evrov. Velik vpliv na zmanjšanje so imeli popravki vrednosti zaradi oslabitev.

Banke izkazale izgube, obresti za podjetja ne padajo

Ob koncu leta so se močno povečala neto odplačila kreditov in nefinančnih institucij pri domačih bankah. Zmanjšalo se je tudi črpanje dolgoročnih kreditov iz tujine, na kar bi lahko vplivalo tudi znižanje bonitetne ocene Slovenije.

Viri financiranja ostajajo omejeni V letu 2011 se je nadaljevalo razdolževanje bank do tujine, tudi vračanje sindiciranih posojil; beležili smo močno zmanjšanje posojil nebančnemu sektorju; zapadli so nekateri dolžniški papirji domačih bank. Novembra so se nadpovprečno zmanjšale tudi vloge države v bankah. Viri ostajajo omejeni, dodatno je na pomanjkanje likvidnosti vplivalo tudi zaostrovanje razmer na mednarodnih trgih in kreditnih trgih evro območja, ki ga je nekoliko ublažilo posredovanje ECB.

Po pozitivni dinamiki v začetku leta 2011 in julijskem nadpovprečnem povečanju se od avgusta v Sloveniji umirja tudi rast kreditov gospodinjstev. Decembra je bila zabeležena 2,2-odstotna medletna rast. K umirjanju dinamike rasti prispevajo tako domače kot tuje banke, največ pa velike domače banke.

Bilančna vsota bank se je po podatkih Banke Slovenije v letu 2011 zmanjšala za 3 % ali za 1.508 milijonov evrov in ob koncu leta dosegla 48.811 milijonov evrov. Oktobra in decembra se je bilančna vsota sicer povišala, vendar predvsem zaradi sodelovanja bank na avkcijah operacij refinanciranja Evrosistema in vpisa 18-mesečnih zakladnih menic RS.

Banke so v letu 2011 zmanjšale obseg zadolževanja pri tujih bankah za 2.092 milijonov evrov. Zmanjšalo pa se je tudi stanje dolžniških vrednostnih papirjev in sicer za 786 milijonov evrov. Po izdaji obveznic RS v marcu 2011 so se vloge države v bankah najprej povečale, vendar jih je država v večjem obsegu že v aprilu umaknila iz bančnega sistema. Ob koncu leta pa je država večji delež sredstev, zbranih z izdajo zakladnih menic, naložila v centralni banki. Rast vlog gospodinjstev se je leta 2011 upočasnila in dosegla 1,7 % na medletni ravni. Skupaj pa so se vloge gospodinjstev povečale za 247 milijonov evrov.

Bilanca stanja bank v mio EUR

AKTIVA Denar Krediti - od tega podjetjem Fin. sred./vred. papirji Ostalo PASIVA Fin. obvez. do Evrosistema Obveznosti do bank - od tega do tujih bank Obveznosti do nebančnega sektorja(vloge) -vloge prebivalstva Dolžniški vred. papirji Podrejene obveznosti Kapital Ostalo BILANČNA VSOTA

2009

2010

Dec. 2011

Rast v % (dec)

1.454 39.618 20.165 8.876 1.665

1.121 39.269 19.772 8.278 1.660

1.374 37.687 18.641 7.862 1.174

22,6 -4,0 -5,7 -5,0 21,2

2.100 15.933 13.024

581 1.703 15.218 12.917 11.725 9.531

193,2 -14,5 -18,0

23.570 13.801 3.435 1.550 4.295 729 51.612

23.495 14.292 4.498 1.585 4.125 813 50.319

2,9 1,7 8,5 -17,5 -8,0 -3,1 -3,8

24.188 14.539 3.289 3.712 1.458 3.989 615

Po obetavnem prvem četrtletju 2011, ko je bančni sistem ponovno posloval z dobičkom, je v tretjem četrtletju ponovno začel beležiti izgubo, ki je znašala ob koncu leta 414 milijonov evrov pred obdavčitvijo. Stroški oslabitev in rezervacij so se od avgusta začeli močno povečevati, do konca leta je bil prirast za skoraj 1,1 milijarde evrov. Izkaz poslovnega izida bank v mio EUR Prihodki od obresti Odhodki od obresti Čiste obresti Neobrestni prihodki Bruto dohodek Operativni stroški Neto oslabitve in rezerve Dobiček pred obdavčitvijo Davki Dobiček po obdavčitvi

Vir: Banka Slovenije - Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, oktober 2011 (mesečni knjigovodski podatki bank)

Posojila nebančnemu sektorju se zmanjšujejo od aprila 2011, v oktobru so dosegla majhen prirast, v decembru pa oster padec. V tem primeru so k zmanjšanju prispevale tako domače kot banke v večinski tuji lasti. Medletna negativna rast kreditiranja nebančnega sektorja se je decembra še povečala in znašala -4,2 %, za

2010

2011

Rast v %

2.055 1.017 1.038 437 1.474 766 810 -101 -3 -98

2.195 1.178 1.017 428 1.445 762 1.096 -414 -58 -356

6,8 15,9 -2,0 -2,1 -2,0 -0,5 35,4 -308,9

Vir: Banka Slovenije - Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, oktober 2011 (mesečni knjigovodski podatki bank)

Kazalci uspešnosti bank so se glede na prvi del leta 2011 začeli v drugem polletju slabšati. Povprečni

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

donos na kapital (ROE) in donos na aktivo (ROA) sta močno padla in bila ob koncu leta negativna; -9,7 % oz 0,8 %. Obrestna marža ostaja z 2,2 % na približno enaki ravni kot leto prej, prav tako tudi operativni stroški, ki ostajajo na ravni 1,5 %.

evro območja zaradi negotovosti na državnih dolžniških trgih zvišale in dosegle rekordne vrednosti, v drugih, ki imajo uživajo večje zaupanje trgov, pa se znižujejo. Najvišje ostajajo v Grčiji, kjer so v januarju znašale 25,91 %, sledijo Portugalska (13,85 %) ter Irska (7,75 %), kjer so se začele zniževati.

Kazalci uspešnosti poslovanja bank

Povprečni donos na aktivo Povprečni donos na kapital Operativni stroški/aktiva Obrestna marža*

2010

2011

0,3 3,9 1,5 2,0

-0,2 -2,4 1,5 2,1

-0,8 -9,7 1,5 2,2

Pritiski na Slovenijo so nekoliko popustili saj so se zahtevane donosnosti nekoliko znižale, ostajajo pa še vedno na visoki ravni blizu 7 odstotkov. Obrestne mere medbančnega denarnega trga evro območja (EURIBOR) in TOM, letno v %

Vir: Banka Slovenije – Bilten, oktober 2011 * Osnova je povprečna obrestonostna aktiva.

2007 2008 2009 2010 2011 jan. februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 2011 2012 jan. februar*

Obresti navzdol, pribitki na obveznice navzgor Svet guvernerjev ECB je 8. decembra 2011 sprejel sklep, da se ključne obrestne mere ECB znižajo za 25 bazičnih točk. Osrednja obrestna mera ECB, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja Evrosistema, se je znižala na 1 %, kar velja od 14. decembra 2011. ECB se je tako odzvala na negotovost na finančnih trgih, pomanjkanje finančnih virov v bančnem sistemu in poslabšane makroekonomske slike. Druge pomembnejše centralne banke (FED, Bank of England) so svoje ključne obrestne mere pustile nespremenjene. Donosi dolgoročnih državnih obveznic v evro območju, mesečno povprečje v %* (donosi na sekundarnem trgu)

Belgija Nemčija Irska Grčija Španija Francija Italija Luksemburg** Nizozemska Avstrija Portugalska Slovenija Finska Ciper** Malta Slovaška

Dec. 2010

Jan. 2011

Jan. 2012

3,99 2,91 8,45 12,01 5,38 3,34 4,60 3,32 3,16 3,43 6,53 4,11 3,19 4,60 4,42 4,06

4,14 3,02 8,75 11,73 5,38 3,44 4,73 3,30 3,23 3,54 6,95 4,29 3,27 4,60 4,51 4,16

4,11 1,82 7,71 25,91 5,41 3,18 6,54 2,04 2,20 3,27 13,85 6,74 2,28 7,00 4,30 5,22

1 mes. 4,08 4,28 0,89 0,57 0,79 0,89 0,90 1,13 1,24 1,28 1,42 1,37 1,35 1,36 1,23 1,14 1,18 0,84 0,57

3 mes. 4,28 4,64 1,22 0,81 1,02 1,09 1,18 1,32 1,25 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,49 1,43 1,39 1,22 0,99

6. mes 4,35 4,73 1,43 1,08 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,76 1,74 1,78 1,71 1,67 1,64 1,51 1,29

1 leto 4,45 4,83 1,61 1,35 1,55 1,71 1,98 2,09 2,15 2,14 2,18 2,10 2,07 2,11 2,04 2,00 2,01 1,84 1,62

TOM 3,35 6,18 1,12 1,91 2,38 2,64 1,18 2,46 2,38 2,46 1,18 1,18 1,22 2,38 2,46 2,38 2,03 2,39 2,55

Vir: Euribor-EBF, SURS *podatki za EURIBOR so na dan 28. februar 2012

Na medbančnih trgih obrestne mere po vzponu v prvi polovici 2011 ponovno padajo. 3-mesečni EURIBOR, ki je kazalnik likvidnosti na medbančnem trgu, je v januarju 2012 znašal povprečno 1,22 odstotka. TOM ostaja na 0,2 odstotka na mesečni ravni, je pa nekoliko narasel na letni ravni, saj je februarja 2012 znašal 2,55 odstotka. Zakonska zamudna obrestna mera se je zaradi znižanja ključne obrestne mere ECB spustila zopet na 9 odstotkov (ključna obrestna mera ECB povečana za 8 odstotkov). Obrestne mere za podjetja v Sloveniji ostajajo visoko nad ravnjo iz evro območja. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami se sicer znižujejo predvsem zaradi postopnega zviševanja obrestnih mer v evrskem območju, a so še vedno med najvišjimi v evro območju. Ohranjajo se na ravni nekaj več kot 2 odstotnih točk. Pri novo odobrenih dolgoročnih posojilih za podjetja višjih nad 1 milijonom evrov so se obrestne mere v zadnjem četrtletju 2011 v Sloveniji gibale na ravni okrog 5 %.

Vir: ECB; * obrestne mere 10-letnih državnih vrednostnih papirjev - harmonizirana dolgoročna obrestna mera za oceno konvergence ** Za Ciper so navedeni podatki za primarni trg, za Luksemburg pa gre za približek.

V tabeli so prikazane obrestne mere, ki prikazujejo donosnost državnih obveznic evro območja z dospelostjo blizu deset let na sekundarnem trgu, ki se uporabljajo kot dolgoročne obrestne mere za oceno konvergence v evro območju. Obrestne mere so se v nekaterih državah

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Januarja 2012 se je število pravnih oseb z likvidnostnimi težavami v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo iz 5.430 na 5.283, njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa se je povečal iz 602 na 608 milijonov evrov. Kar 81,7 % celotnih dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb v januarju 2012 odpade na neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi, 18,2 % pa na neporavnane obveznosti iz naslova davčnega dolga in stroškov davčne izvršbe. Januarja 2012 se je zmanjšalo tudi število blokiranih samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti na 6.797 (mesec prej 7.080), njihov znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa od 106 na 104 milijone evrov. Od celotnega zneska dospelih neporavnanih obveznosti samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb v januarju 2012 odpade na sodne sklepe o izvršbi 57,5 %, na davčni dolg in stroške davčne izvršbe pa 42,3 %.

OBRESTNE MERE ZA KREDITE PODJETJEM NAD 1 MIO € IN ZA VLOGE DO 1 LETA OM za kredite podjetjem do 1 leta OM za vloge podjetjem do 1 leta OM za vloge prebivalstvu do 1 leta

7 v% 6 5

4 3 2 1 2007

2008

2009

2010

2011

SKEP GZS

Vir: Banka Slovenije

12. Likvidnost se ne izboljšuje

PRAVNE OSEBE IN PODJETNIKI Z DOSPELIMI NEPORAVNANIMI Povp. dn. znesek - pravne osebe, v mio EUR OBVEZNOSTMI NAD 5 DNI Povp. dn. znesek - podjetniki, v mio EUR

Neporavnane obveznosti v 2011 so narasle

Število 2008 dec. 2009 dec. 2010 dec. 2011 dec. 2012 jan.

3.414 5.252 6.102 5.430 5.283

Povpr. dnev. znesek (mio EUR) 147,3 256,7 387,0 602,3 608,3

v mio EUR 700

8.500

600

7.500

500

6.500 400 5.500 300 4.500 200

3.500

100

2.500 1.500

0 2010

2011

2012

Vir: AJPES; neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga.

Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb v januarju 2012 sodi v področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer je imelo 1.125 pravnih oseb (21,3 % vseh) 69 milijonov evrov dospelih neporavnanih obveznosti (11,3 % celotnega zneska neporavnanih obveznosti pravnih oseb). Sledi področje gradbeništva, kjer je imelo 1.120 pravnih oseb (21,2 % vseh) 158 milijonov dospelih neporavnanih obveznosti (25,9 % vseh). Pomembno je tudi področje predelovalnih dejavnosti, kjer je 609 pravnih oseb evidentiralo 67 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah sta bila v januarju 2012 največje število in najvišji povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznostih izkazana v področju gradbeništva, kjer je 1.691

Dospele neporavnane obveznosti nad 5 dni, 2008 - 2012 Pravne osebe

Število podjetnikov Število pravnih oseb

število 9.500

V letu 2011 se je povečalo tako povprečno število pravnih oseb kot tudi njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, saj je bilo v povprečju evidentiranih že 6.111 plačilno nesposobnih pravnih oseb, kar pomeni za 18,9 % več kot v povprečju leta 2010. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznostih pravnih oseb je znašal 475 milijonov evrov ali 56,5 % več kot v povprečju leta 2010. V letu 2011 se je povečalo tudi povprečno število samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb kot tudi njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti. V povprečju je bilo blokiranih že 8.520 tovrstnih poslovnih subjektov ali 18,7 % več kot v povprečju leta poprej, njihov povprečni znesek dospelih neporavnanih obveznosti je znašal 111 milijonov evrov oziroma 42,8 % več kot v povprečju leta 2010.

Podjetniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost Povpr. dnev. Število znesek (mio EUR) 8.670 100,4 7.080 106,1 6.797 103,9

Vir: AJPES

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

samostojnih podjetnikov (24,9 % vseh) izkazalo 29 milijonov evrov (28,4 % celotnega zneska neporavnanih obveznostih samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb). Po številu samostojnih podjetnikov kot tudi po znesku dospelih neporavnanih obveznosti sledi področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer je bilo 1.032 takšnih poslovnih subjektov (15,3 % vseh), njihov dolg pa je znašal 16 milijonov evrov (15,0 % celotnega zneska). Pomembno področje po številu tovrstnih poslovnih subjektov je tudi gostinstvo, kjer je 874 dolžnikov izkazalo 13 milijonov evrov dospelih neporavnanih obveznosti.

prijavljene, je bila v povprečju vseh enajstih krogov obveznega pobota 6,7 %. Daleč največ obveznosti v pobot prijavijo gospodarske družbe, ki tudi največ pobotajo. Sledijo samostojni podjetniki. Več kot polovico prijavljenih obveznosti v pobot, kot tudi pobotanega zneska je s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter predelovalnih dejavnosti. Pomembna so tudi področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, gradbeništva ter prometa in skladiščenja. V letu 2011 za tretjino več stečajev Dolgoročna plačilna nesposobnost povzroča tudi večje število in hitro rast insolventnih postopkov. Število stečajnih postopkov (gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, zasebniki) v zadnjih treh letih hitro narašča. V letu 2011 je bilo kar 670 začetih stečajnih postopkov (577 družb in zadrug ter 93 podjetnikov), kar je 32,4 % več kot leto prej, ob tem, da je bilo že v letu 2010 povečanje za 53,8 %. V letu 2011 je bilo uvedenih tudi 42 prisilnih poravnav gospodarskih družb in zadrug, kar je 16,7-odstotno povečanje na preteklo leto. Prav tako je bilo začetih 75 prostovoljnih in prisilnih likvidacij družb in zadrug oz. 53,1 % več kot leto prej. Podobni trendi sledijo tudi v januarju 2012, saj je bilo začetih že 54 stečajnih postopkov (44 družb in zadrug ter 10 podjetnikov).

Pobotanih 644 milijonov evrov v letu 2011 Z namenom zmanjševanja medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov iz naslova poravnave obveznosti za dobave blaga in storitev je bil kot dodatni ukrep za urejanje plačilne discipline v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih z aprilom 2011 uveden obvezni pobot. Obvezni pobot je ukrep, ki ga je dolžan sprožiti dolžnik, medtem ko prisilno oz. sodno izvršbo sproži upnik. Obvezni pobot je le pogojno obvezen, saj so svoje obveznosti v ta pobot dolžni prijaviti le tisti dolžniki, ki jih niso uspeli plačati z denarjem oz. uravnavati svoje kratkoročne plačilne sposobnosti tako, da bi lahko spoštovali dogovorjene plačilne roke skladno s pravili določenimi v zakonu. Pobot ne more in ne sme nadomeščati zakonitega plačilnega sredstva v tržnem gospodarstvu, lahko nudi le možnost medsebojnega poravnavanja že dospelih neporavnanih obveznosti.

Začeti stečajni postopki, prisilne poravnave, prostovoljne in prisilne likvidacije, 2009 – 2012 Število začetih postopko v

Obvezni in prostovoljni večstranski pobot AJPES, 2011 – 2012

Datum pobota

Število dolžnik.

Prijav. obvez. (mio EUR)

Upošt. obvez. (mio EUR)

I-III 1.418* 655,8 268,6 2011 IV-XII 18.219* 9.052,7 4.681,3 2011 Skupaj 9.708,5 4.949,9 2011 Jan. 16.333 868,9 416,2 2012 Feb. 15.843 868,9 440,8 2012

Delež Delež Pobot. pobot. dolžnik., ki znesek obvez. so pobotali (mio od prijav. vsaj del EUR) (%) obvez. (%)

2009 2010 2011 2012 jan.

Prisilne poravnave

Stečaji družb in zadrug 276 438 577 44

podjetnikov 53 68 93 10

družb in zadrug 14 36 42 4

Prostovoljne in prisilne likvidacije družb in zadrug 63 49 75 11

38,1

5,8

82,0

Vir: AJPES

605,9

6,7

48,2

644,0

6,6

60,1

6,9

50,3

56,8

6,5

51,0

Stalna rast števila postopkov zaradi insolventnosti (stečajnih postopkov, prisilnih poravnav, likvidacij) nad gospodarskimi družbami in podjetniki je spodbujena s finančno in gospodarsko krizo. Njen vpliv je zlasti izrazit v dejavnosti gradbeništva, saj je bilo v 2011 začetih 134 (23,3 % vseh) stečajnih postopkov nad gospodarskimi družbami in 20 (21,7 % vseh) nad podjetniki. Na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil je bilo v 2011 začetih 126 in v predelovalnih dejavnostih 102 stečajna postopka gospodarskih družb. Pri podjetnikih pa po 14 stečajnih postopkov v gostinstvu ter dejavnosti prometa in skladiščenja, po 13 pa v področju trgovine in v predelovalnih dejavnostih.

Vir: AJPES; * povprečno število dolžnikov na krog pobota v obdobju

V enajstih krogih obveznega večstranskega pobota se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 722,9 milijona evrov. Uspešnost pobota, merjena z deležem pobotanih obveznosti glede na

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

13. Zaposlovanje ostaja zadržano, več brezposelnih

ŠTEVILO ZAČETIH STEČAJNIH POSTOPKOV 180 159

Gospodarske družbe

160

Samostojni podjetniki

141

149

132

140 120

128

Ponovno zniževanje števila zaposlenih

107

104 95

100

Zmanjšanje števila zaposlenih je bilo v letu 2011 nekoliko nižje kot v 2010. V prvem polletju 2011 se je število delovno aktivnih oseb mesečno povečevalo, v drugem polletju 2011 pa se je kar nekaj mesecev zniževalo, tako, da jih je bilo v decembru 2011 za 0,2 odstotka manj kot decembra 2010. Obseg delovno aktivnega prebivalstva se je v povprečju leta zmanjšal za 11.072 oseb oz. za 1,3 odstotka.

1.č.10

2.č.10

3.č.10

4.č.09

2.č.09

1.č.09

31 15

4.č.11

3.č.11

2.č.11

1.č.11

4.č.10

3.č.09

Vir: AJPES - eObjave

Nekatera podjetja so, po večjem odpuščanju v predhodnih letih, z novimi naročili ponovno zaposlovala. Padec delovno aktivnega prebivalstva je bil manjši tudi zaradi rasti samozaposlovanja, predvsem kmetov, medtem ko je bilo znižanje števila zaposlenih pri pravnih osebah še vedno podobno letu 2010. Zmanjšanje števila zaposlenih oseb (pri pravnih in fizičnih osebah) je bilo v 2011 2,4-odstotno, samozaposlenih pa je bilo za 8,1 odstotka več.

Več novoustanovljenih podjetij in manj ukinitev Za nadaljnjo gospodarsko aktivnost slovenskega gospodarstva je pomembna tudi demografija podjetij. V letu 2011 je bilo na novo ustanovljenih 5.862 gospodarskih družb, to je 5,3 % več kot leto prej in izbrisanih oz. ukinjenih 3.973 družb oz. 2,7 % manj kot leto prej. Ustanovljenih je bilo tudi 12.120 samostojnih podjetnikov, sicer 1 % manj kot leto prej, ukinjenih pa 9.868 podjetnikov, kar je 10,2 % manj kot leto prej. To pomeni nov potencial tako pri družbah kot podjetnikih, za udejanjenje tega pa so potrebni konkurenčni pogoji poslovanja. To je pomembno, saj je bilo v letu 2010 manj na novo ustanovljenih družb in podjetnikov kot v letu 2009, ukinjenih pa zlasti več družb in tudi podjetnikov.

Aktivno prebivalstvo, 2011

AKTIVNO PREBIVALSTVO (A+B) A. Delovno aktivno prebivalstvo Zaposleni - pri pravnih osebah - pri fizičnih osebah Samozaposleni - s.p. - osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost - kmetje B. Registrirani brezposelni

ŠTEVILO USTANOVITEV IN UKINITEV POSLOVNIH SUBJEKTOV 14.000

USTANOVITVE s.p. Ukinitve s.p. USTANOVITVE GD Ukinitve GD

13.000 12.000 11.000

Število Ø 2011

Stopnje rasti v %

934.658 823.967 729.050 671.812 57.238 94.917 54.575 6.684 33.659 110.692

-0,1 -1,3 -2,4 -2,0 -6,9 8,1 3,0 -2,2 20,1 10,1

Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje

10.000 9.000

Decembra 2011 za 62.941 delovno aktivnih manj kot decembra 2008

8.000 7.000 6.000

Decembra 2011 je bilo pri pravnih ali fizičnih osebah v povprečju zaposlenih 723.042 oseb, kar je za odstotek manj kot decembra 2010. Samozaposlenih je bilo v tem času 94.269 oseb, kar je 6,6 odstotka več kot decembra 2010, med temi je bilo samostojnih podjetnikov 1,5 odstotka več, kmetov pa kar za 18,3 odstotka več (evidenca obveznega socialnega zavarovanja).

5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 2004

2005

2006

2007

2008

Vir: AJPES

2009

2010

2011 SKEP GZS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

beležili v dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, ribištva (15,9 %), ki pa so v 2010 izgubili veliko zaposlenih (-11,7 %). Sledijo dejavnost oskrba z vodo in odpadki (2,7 %), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (2,4 %), izobraževanja (1,8 %), zdravstvo in socialno varstvo (1,7 %), itd. Več v Dokumentaciji.

GIBANJE ZAPOSLENOSTI V SLOVENIJI Medletne stopnje rasti, v % 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH PO DEJAVNOSTIH Slovenija Medletne stopnje rasti v % Gradbeništvo

16 14 12 10 8 6 4 2 0 2008 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16

Delovno aktivni Zaposleni Samozaposleni S.p. J F MAM J J A S ON D J F MAM J J A SON D J F MAM J J A S ON D J F MAM J J A S ON D 2008

2009

2010

2011

Vir: Statistični urad RS

SKEP GZS

V javnem sektorju se zaposlenost povečuje že tretje leto zapored, kljub recesijskemu letu 2009, medtem ko se v teh letih število zaposlenih v zasebnem sektorju stalno zmanjšuje. Decembra 2011 je bilo v zasebnem sektorju2 za 70.793 delovno aktivnih oseb manj kot decembra 2008, v javnem sektorju3 pa je bilo v tem obdobju za 7.852 oseb več.

Trgovina Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunik. dej. Finančne, zavarovalniške dej. Poslovanje z nepremičninami Predelovalne dejavnosti Javna uprava, obramba, soc. varstvo

2009

2010

2011

Vir: Statistični urad RS

Zaposlenost v predelovalni industriji se je v 2011 v primerjavi z 2010 znižala za 2 odstotka. Tako je bilo decembra 2011 za 31.151 delovno aktivnih oseb manj kot decembra 2008. Med njimi je bilo največje zmanjšanje delavcev v proizvodnji drugih vozil in plovil (-20,6 %), ki že drugo leto zapored beležijo velik upad zaposlenosti (v 2010 -32 %). Sledi proizvodnja tekstilij (-18 %), koksa in naftnih derivatov (-17,8 %), pohištva (-15,5 %) ter v ostalih 11 dejavnostih, le v 8 dejavnostih se je število zaposlenih ta čas povečalo - najbolj popravila in montaža strojev in naprav (11 %) ter proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov (8,8 %).

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH PO DEJAVNOSTIH Medletne stopnje rasti v % 6 4 2 0 2007

2008

2009

2010

2011

-2 -4 -6 Slovenija

-8 -10

SKEP GZS

O-R (javni sektor) C (predelovalne dejavnosti)

-12

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH Medletne stopnje rasti v %

-14 Vir: Statistični urad RS, preračun SKEP

V 2011 se je zaposlenost zmanjšala v 12 od 20 področij SKD dejavnosti. Največje zmanjšanje aktivnega prebivalstva je bilo v dejavnosti gradbeništva (-13,6 %), kjer se je že drugo leto zapored število zaposlenih korenito krčilo (v 2010 -9,5 %). Sledijo dejavnost poslovanja z nepremičninami (-5,2 %), rudarstvo (-3,9 %), gostinstvo in kulturne, razvedrilne dejavnosti (-2,3 %), predelovalne dejavnosti (-2 %), trgovina in popravila motornih vozil (-1,9 %), itd. Največ priliva zaposlenosti so

10 6 2 -2 -6 -10 -14 -18

Usnje, izdelki Kemikalije, izdelki Farmacevtske surovine, preparati Kovine Stroji, naprave Motorna vozila. prikolice

-22 2007 2 3

2008

Vir: Statistični urad RS

Zasebni sektor - SKD (A-N+T)

2009

2010

2011

SKEP GZS

Javni sektor - SKD (O-R)

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Delovno aktivno prebivalstvo v predelovalnih dejavnostih, 2011 Stopnje rasti, v %

2011

C – Predelovalne dejavnosti C10-Prz. živil C11-Prz. pijač C13-Proizvodnja tekstilij C14-Proizvodnja oblačil C15-Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. C16-Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. C17-Prz.papirja in izd. C18-Tiskarstvo in razmnoževanje C19-Prz.koksa in naftnih derivatov C20-Prz.kemikalij in kemičnih izd. C21-Prz.izd.iz gume in plast. C22-Proizvodnja izd. iz gume in plast.mas C23-Prz.nekovinskih mineralnih izd. C24-Proizvodnja kovin C25-Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav C26-Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. C27-Prz.elektr. naprav C28-Prz.dr.strojev in naprav C29-Prz.mot.voz.,prikolic C30-Prz.dr.vozil in plovil C31-Proizvodnja pohištva C32-Dr.raznovrstne predelovalne dej. C33-Popravila in montaža strojev in naprav

-2,0 -2,3 -8,6 -18,0 -4,0 8,8 -1,7 -5,5 -3,1 -17,8 0,6 3,2 1,9 -3,2 -8,3 0,6 -10,5 -0,8 -0,1 1,0 -20,6 -15,5 4,0 11,0

prejemnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči, kar predstavlja 31,5 odstotka od vseh brezposelnih.

XII 2011 XII 2010

Zaskrbljujoči so kazalci o naraščanju deleža dolgotrajno brezposelnih oseb, januarja 2012 jih je bilo 50 odstotkov, delež starostne skupine starih od 25 do 39 let je bil 36,7 odstotkov ter starih 50 let in več 34,1 odstotkov.

0,6 0,2 -8,3 -6,8 -1,2 5,5 -0,7 -1,3 -3,2 -19,6 2,9 4,9 1,1 -5,1 -6,5 1,5 -4,2 -0,3 5,5 2,4 -13,2 -18,5 16,8 33,4

REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE, 2003-2011 Gibanje števila brezposelnih po mesecih 2003 2006 2009

120.000 115.000

2004 2007 2010

2005 2008 2011

110.000 105.000 100.000 95.000 90.000 85.000 80.000 75.000 70.000 65.000 60.000 55.000 J

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

SKEP GZS

Stopnja registrirane brezposelnosti (prijavljeni na ZRZS) je še novembra 2011 znašala 11,9 odstotka, decembra pa porasla na 12,1 odstotka - v vsem letu je bila v povprečju 11,8-odstotna.

Vir: Statistični urad RS.

V 2011 je bilo izdanih 27.032 delovnih dovoljenj, kar je za tretjino manj kot v 2010 ter 68 odstotkov manj kot leta 2008. Konec decembra 2011 je bilo veljavnih 34.266 delovnih dovoljenj. Njihovo število se je sredi leta 2011 zmanjšalo na osnovi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1), ki omogoča tujcem po tem zakonu prost dostop na slovenski trg dela. V letu 2010 je bilo veljavnih 73.962, v letu 2008 pa 90.749 delovnih dovoljenj.

Slovenija - stopnja brezposelnosti, v %, 2002 - 2011 Stopnja registrirane brezposelnosti

Stopnja anketne brezposelnosti (ILO)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

11,6 11,2 10,6 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8

6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1

December 2011

12,1

8,2

Brezposelnost še narašča, napovedi ne kažejo izboljšanja Od avgusta 2011 dlje se število brezposelnih ves čas povečuje. Razmere na trgu dela so se poslabšale tudi zaradi stečajev in drugih poslovnih razlogov podjetij, kakor tudi iztekov zaposlitev za določen čas. Ob koncu decembra 2011 je bilo tako v Sloveniji registriranih 112.754 januarja 2012 pa 115.965 brezposelnih. Slednje je 833 oseb ali za 0,7 odstotka več kot januarja 2011 ter kar 46.727 oseb ali 67,5 odstotka več kot januarja 2008.

Vir: Statistični urad RS in Eurostat

Na zviševanje brezposelnosti v Sloveniji kaže tudi mednarodno primerljiva stopnja po ILO definiciji, ki jo izračunava Eurostat (anketna brezposelnost). V povprečju je bila v 2011 v Sloveniji brezposelnost 8,1odstotna, decembra pa 8,2-odstotna, v EU je bila brezposelnost decembra 2011 10-odstotna, nekaj višja v evro območju, 10,6-odstotna, v OECD pa je bila decembra 8,2-odstotna. Trend zmanjševanja brezposelnosti pa se

V letu 2011 je bilo v povprečju registriranih 110.692 brezposelnih, kar je bilo glede na leto 2010 10,1 odstotka več ter glede na 2008 75 odstotkov več brezposelnih. V 2011 je bilo v povprečju 36.344 oseb

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

december 2011 znašala 1.546,09 evrov in povprečna v celem letu 2011 1.524,65 evrov, kar je nominalno za 2 odstotka oz. realno za 0,2 odstotka več kot leta 2010. Povprečna neto plača na zaposlenega je v 2011 znašala 987,39 evrov in je bila realno tudi za 0,3 odstotka višja kot v 2010.

že nakazuje v Nemčiji, Romuniji, Finski, Švedski, izven EU pa tudi ZDA. ILO STOPNJA BREZPOSELNOSTI, v % 24

23,1

December 2008 December 2009 December 2010 December 2011

22 20 18 14,7

16 14

Povprečne mesečne plače na zaposlenega v podjetjih in organizacijah, 2010 – 2011

13,4 11,2

10,1

9,9

Znesek v EUR 2010 2011

8,9 8,2

SLOVENIJA SKUPAJ

5,7

6,8

4,2

6 4

Avstrija

Nemčija

Češka

Slovenija

Italija

Francija

EU 27

Poljska

Bolgarija

Slovaška

Španija

Irska

2 0

35.000

1.362,79 899,74

7,1 6,4

2,1 1,9

25.000

100.000

20.000

90.000

15.000

80.000

10.000

70.000

5.000

60.000

50.000

Število registriranih brezposelnih

Število prostih delovnih mest

110.000

Registrirani brezposelni

bruto neto

1.311,57 867,58

Slovenija Zasebne pravne osebe Javne pravne osebe

12 10 8 6 4 2

J FMAM J J ASOND J FMAM J J ASOND J FMAM J J ASOND J FMAM J J ASOND J

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

• •

BRUTO PLAČE NA ZAPOSLENEGA PRI PRAVNIH OSEBAH Medletna nominalna rast v %, 2009-2011

Prosta delovna mesta

2011

0,2 0,3

Povprečna bruto plača pri javnih pravnih osebah je v 2011 znašala 1.778,5 evrov in je bila glede na 2010 višja nominalno za odstotek. Pri zasebnih pravnih osebah je povprečna plača znašala 1.388,7 evrov ter je glede na predhodno leto nominalno za višja 2,6 odstotka.

120.000

2010

2,1 2,1

Plača v gospodarstvu za več kot petino nižja kot v javnem sektorju

PROSTA DELOVNA MESTA IN REGISTRIRANI BREZPOSELNI Gibanje števila - mesečno povprečje, 2008-2012

2009

1.524,65 987,39

Vir: Statistični urad RS

Preko Zavoda za zaposlovanje so delodajalci v zadnjem četrtletju 2011 objavili nekoliko manj, januarja 2012 pa zopet nekoliko več prostih delovnih mest – januarja letos so objavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je za 3 odstotke več kot januarja 2011. V 2011 so tako v povprečju objavili 16.205 mest, kar je za 11,4 odstotka več kot v 2010 ter za 19,3 odstotka manj kot leta 2008.

2008

1.494,88 • bruto 966,62 • neto C - Predelovalne dejavnosti

SKEP GZS

Vir: Eurostat, februar 2012

30.000

Realna rast v % 2010 2011

2012

2009

2010

2011

-2

SKEP GZS GZS

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT baza

SKEP GZS

Povprečne plače so se v letu 2011 zvišale v vseh regijah, ob upoštevanju 1,8-odstotne inflacije pa 3 regije beležijo nižje realne plače. Najizrazitejše povečanje so beležili v Notranjsko-kraški regiji, realno za 2,3 odstotka, in v Jugovzhodni Sloveniji, za 1,7 odstotka, najmanj pa v Pomurski in Goriški regiji (-0,6 odstotka). Najvišjo povprečno plačo prejemajo zaposleni v

14. Umirjanje rasti plač Povprečna plača v 2011 realno le za 0,2 % višja Dinamika rasti plač je v zadnjem četrtletju 2011 popustila. Povprečna mesečna bruto plača je za

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Osrednjeslovenski regiji (1.707,54 EUR) in najnižjo v Pomurski regiji (1.325,62 EUR). Več v Dokumentaciji.

izhodišča za socialni sporazum 2012-2017. Po podpisu izhodišč bodo podpisniki prispevali svoje predloge za oblikovanje osnutka Socialnega sporazuma, nato pa bo stekel intenziven in neprekinjen socialni dialog, ki bo trajal vse do sklenitve sporazuma. Skrajni rok za podpis socialnega sporazuma, ki bo veljal za obdobje 2012 – 2017, naj bi bil 20. junij. Izhodišča predvidevajo, da bodo ključne odločitve na ekonomskem in socialnem področju o reguliranju odnosov med podjetji in zaposlenimi, o urejanju pravic zaposlenih in socialnih pravicah, ki izhajajo iz zaposlitve, predmet usklajevanja na ESS.

Panožna primerjava pokaže, da so se v letu 2011 glede na 2010 povprečne bruto plače najbolj zvišale v Cpredelovalnih dejavnostih, realno za 2,1 odstotka, Brudarstvu, realno za 2 odstotka in v N-drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih za 1,7 odstotka, najbolj pa se je znižala v področjih dejavnosti Q-zdravstvo in socialno varstvo in v R-kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (realno za -2,5 odstotka) ter v M-strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-2,2 odstotka).

BRUTO PLAČE NA ZAPOSLENEGA V IZBRANIH PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, medletna nominalna rast, v % 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 2009 -4 -6 -8 -10 -12 -14

Povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 2011 v EUR

SLOVENIJA - SKUPAJ

1.524,65 1.362,79 C Predelovalne dejavnosti B Rudarstvo 1.978,29 N Druge raznovrstne poslovne dej. 985,27 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 1.305,88 L Poslovanje z nepremičninami 1.520,36 G Trgovina, vzdrževanje mot. vozil 1.362,26 H Promet in skladiščenje 1.459,76 D Oskrba z el. energijo, plinom, paro 2.144,83 I Gostinstvo 1.096,99 F Gradbeništvo 1.235,95 J Informacijske in komunikacijske dej. 2.110,90 S Druge dejavnosti 1.409,41 K Finančne in zavarovalniške dej. 2.158,65 O Dejavnost javne uprave in obrambe, socialne varnosti 1.784,27 P Izobraževanje 1.733,58 E Oskrba z vodo, odpadki 1.443,42 M Strokovne, znanstv. in tehni. dej. 1.757,35 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 R Kulturne, razvedr. in rekreac. dej. 1.719,70

2011

XII 11 XII 10

Realna rast, v %

0,2 2,1 2,0 1,7 1,3 1,1 1,0 0,9 0,5 0,3 0,2 -0,9 -0,9 -1,2

0,8 1,8 6,8 2,5 -3,5 2,0 2,4 0,8 5,6 -0,3 -0,5 -1,3 -1,8 0,5

-1,5 -1,6 -1,9 -2,2 -2,5 -2,5

-0,1 0,5 -1,3 -2,3 -0,5 -0,8

2010

2011 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Obdelava in predelava lesa Proizvodnja izdelkov iz gume Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja kovin Proizvodnja oblačil Proizvodnja živil Proizvodnja električnih naprav

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT baza

SKEP GZS

Minimalna bruto plača od januarja 2012 znaša 763,06 EUR. Skladno z Zakonom o minimalni plači (Ur. l. RS, št, 13/2010) se je znesek decembrske minimalne plače uskladil z inflacijo (2,0 %). Novi znesek je zavezujoč tudi za vse tiste delodajalce, ki so uveljavljali pravico do postopnega prehoda na znesek minimalne plače. ZNESEK MINIMALNE BRUTO PLAČE, 1. januar 2012

Vir: Statistični urad RS

Med predelovalnimi dejavnostmi so se povprečne bruto plače v 2011 glede na leto 2010 nominalno zvišale v vseh predelovalnih dejavnostih, razen v proizvodnji koksa in naftnih derivatov, realno pa se je plača znižala v štirih predelovalnih dejavnostih. Največje povišanje plač so v 2011 beležili v dejavnosti drugih vozil in plovil (realno za 6,4 %), sledijo proizvajalci tekstilij (6 %) in nekovinskih mineralnih izdelkov (5,2 %), ter največje znižanje koksa in naftnih derivatov (realno za -8,8 %) in popravila strojev in naprav (-0,3 %). Več v Dokumentaciji. Vlada RS je na seji Ekonomsko-socialnega sveta socialnim partnerjem predstavila makroekonomsko in socialno sliko države ter širšega okolja s projekcijami za prihodnje obdobje ter

Vir: Eurostat

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

Minimalna plača raven v odnosu do povprečne bruto mesečne plače je v letu 2010 dosegla med 30 % in 50 % (V industriji, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih (razen dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim in eksteritorialnih organizacij in teles). Po tem kazalniku ima najvišjo minimalno plačo Turčija, sledijo Francija (2009), Slovenija, Malta in Luksemburg, kjer je znašala minimalna plača več kot 45 % povprečne bruto mesečne plače. Na dnu lestvice pa so Češka, Romunija in ZDA pod 35 % povprečne mesečne bruto plače. Slovenija je tako z deležem 47,5 % na vrhu lestvice, kar pomeni, da je koncentracija plač v relativno nizkem razponu med minimalno in povprečno plačo (tako imenovana stisnjenost plač).

Revščina in socialna izključenost sta leta 2010 po podatkih Eurostata ogrožali 23,4 odstotka prebivalcev EU27, v Sloveniji ta delež znaša 18,3 odstotka. V EU27 je bilo zaradi revščine ogroženih 26,9 odstotka otrok do 17. leta starosti, 23,3 odstotka oseb starih med 18 in 64 let ter 19,8 odstotka starejših od 65 let. V Sloveniji je bilo leta 2010 zaradi revščine ali socialne izključenosti ogroženih 15,2 odstotka otrok do 17. leta starosti, 18,1 odstotka oseb, starih med 18 in 64 let, ter 22,8 odstotka starejših od 65 let. Slednje pomeni, da se Slovenija uvršča v skupino držav, kjer je delež oseb, ki so pod pragom revščine ali so socialno izključene, pod evropskim povprečjem, medtem ko je delež takih oseb med starejšimi (65. let in več) Slovenija malo nad povprečjem EU.

DELEŽ MINIMALNE PLAČE V % OD POVPREČNE PLAČE-jan. 2012 delež v %

DOKUMENTACIJA - Analitske in statistične tabele Kazalo TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA 1999 – 2012 ..... ....................................................................................................... 28 TABELA 2: GIBANJE CEN 1993 – 2011........................................... ....................................................................................................... 29 TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – nova posojila podjetjem v domači valuti ..................................................................................... 30 TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – nove vloge v domači valuti.. ........................................................................................................31 TABELA 5: INDEKSI OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA IN ZAPOSLENIH OSEB................................................................ 32 TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, 2011.................................................................... 33 TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, 2011 ......................................................................................... 34 TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2000 – 2011........................................................................................ 34 TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, 2011 ............................................................................................ 35 TABELA 10: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, 2011............................................................................................... 36 TABELA 11: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO STATISTIČNIH REGIJAH, 2011.............................................................................. 37 TABELA 12: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO IN PROSTA DELOVNA MESTA PO REGIJAH, 2011 ........................................................... 37 TABELA 13: IZVOZ BLAGA SLOVENIJE PO DRŽAVAH – NAJPOMEMBNEJŠI PARTNERJI, I-XI 2011 ............................................................... 38 TABELA 14: UVOZ BLAGA SLOVENIJE PO DRŽAVAH – NAJPOMEMBNEJŠI PARTNERJI, I-XI 2011 ............................................................... 38 TABELA 15: BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE, PO IZDATKOVNI STRUKTURI, 2002-2011................................................................. 39 TABELA 16: BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE, PO PROIZVODNI STRUKTURI, 2002-2011 ................................................................ 39 TABELA 17: IZBRANI KAZALCI KONJUNKTURE ZA IZBRANE DRŽAVE V LETIH 2011-2012........................................................................... 40 TABELA 18: POVPREČNE CENE POSAMEZNIH SUROVIN IN NAPOVEDI DO 2014, v US$ ...........................................................................41

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA * 1999 – 2012, letna in mesečna povprečja LETO

SIT

USD

GBP

CHF

JPY

SEK

DKK

CZK

PLN

HUF

HRK

RUB

Enot tuje valute za 1 evro 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

2011

193,6253 205,0316 217,1851 226,2237 233,7045 238,8615 239,6371 239,6009 -

LETO 2009

2010

2011

2012

Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Januar

1,0668 0,9240 0,8956 0,9449 1,1309 1,2433 1,2448 1,2556 1,3706 1,4706 1,3933

0,6592 0,6095 0,6219 0,6288 0,6919 0,6786 0,6839 0,6818 0,6846 0,7965 0,8911

1,6004 1,5577 1,5104 1,4672 1,5207 1,5441 1,5483 1,5731 1,6427 1,5871 1,5099

121,43 99,53 108,73 118,06 130,96 134,40 136,87 146,06 161,24 152,33 130,23

8,8102 8,4459 9,2557 9,1590 9,1244 9,1250 9,2801 9,2533 9,2521 9,6169 10,6200

7,4356 7,4538 7,4522 7,4305 7,4307 7,4400 7,4517 7,4591 7,4508 7,4559 7,4463

36,88 35,60 34,06 30,82 31,84 31,91 29,79 28,34 27,76 24,959 26,45

4,2269 4,0078 3,6700 3,8535 4,3983 4,5323 4,0226 3,8951 3,7831 3,5151 4,3298

252,74 260,06 256,62 242,89 253,52 251,78 248,04 264,13 251,32 251,74 280,54

7,6364 7,4834 7,4128 7,5697 7,4983 7,4021 7,3249 7,3381 7,2242 7,3413

26,52 26,04 26,16 29,68 34,67 35,81 35,20 34,11 35,02 36,42 44,14

1,3268 1,3917

0,8582 0,8678

1,3823 1,2340

116,46 111,02

9,5469 9,0276

7,4472 7,4507

25,29 24,59

3,9950 4,1187

275,35 279,31

7,2887 7,4384

40,28 40,88

USD

GBP

CHF

JPY

SEK

DKK

CZK

PLN

HUF

HRK

RUB

Enot tuje valute za 1 evro 10,8262 7,4458 25,79 10,2210 7,4440 25,65 10,1976 7,4428 25,35 10,3102 7,4438 25,86 10,3331 7,4415 25,81 10,4085 7,4419 26,09 10,1939 7,4424 26,13 9,9505 7,4440 25,98 9,7277 7,4416 25,54 9,6617 7,4428 25,31 9,6641 7,4413 25,66 9,5723 7,4409 25,78 9,4954 7,4522 25,33 9,4216 7,4495 24,81 9,2241 7,4476 24,65 9,2794 7,4567 24,53 9,3166 7,4547 24,63 9,0559 7,4528 25,17 8,9122 7,4518 24,45 8,7882 7,4555 24,28 8,8864 7,4574 24,39 8,9702 7,4574 24,30 8,9571 7,4566 24,38 9,1125 7,4579 24,29 9,1340 7,4560 24,33 9,1655 7,4498 24,27 9,1343 7,4462 24,56 9,1138 7,4442 24,84 9,1387 7,4412 25,46 9,0184 7,4341 25,51 8,8503 7,4353 25,53

4,2965 4,1311 4,1584 4,2146 4,1646 4,1439 4,0703 4,0144 3,8906 3,8782 4,0567 4,1055 4,0814 3,9899 3,9548 3,9496 3,9520 3,9962 3,8896 3,9264 4,0145 3,9694 3,9404 3,9702 3,9951 4,1195 4,3379 4,3516 4,4324 4,4774 4,3760

272,06 270,05 271,84 268,49 270,92 273,22 269,43 271,21 265,38 265,53 276,78 281,49 283,75 281,45 282,10 274,01 275,51 277,62 275,33 271,15 270,89 265,29 266,96 266,87 267,68 272,37 285,05 296,79 309,15 304,19 307,33

7,3307 7,3287 7,3102 7,2419 7,2952 7,2907 7,2938 7,3029 7,2616 7,2594 7,2630 7,2225 7,2198 7,2525 7,2874 7,3277 7,3830 7,3913 7,4008 7,4149 7,3915 7,3639 7,4052 7,4065 7,4316 7,4620 7,4936 7,4849 7,4923 7,5136 7,5543

44,39 45,20 44,76 43,62 43,18 43,90 42,57 41,28 40,12 39,13 38,27 38,15 39,13 39,19 40,26 42,15 42,34 40,74 40,26 39,95 39,81 40,54 40,06 40,27 39,83 41,30 42,32 42,86 41,81 41,57 40,44

1,4088 1,4268 1,4562 1,4816 1,4914 1,4614 1,4272 1,3686 1,3569 1,3406 1,2565 1,2209 1,2770 1,2894 1,3067 1,3898 1,3661 1,3220 1,3360 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905

0,8609 0,8627 0,8913 0,9156 0,8989 0,8997 0,8831 0,8760 0,9016 0,8746 0,8571 0,8277 0,8357 0,8236 0,8399 0,8764 0,8551 0,8481 0,8471 0,8464 0,8665 0,8829 0,8779 0,8874 0,8848 0,8767 0,8717 0,8704 0,8574 0,8441 0,8321

1,5202 1,5236 1,5148 1,5138 1,5105 1,5021 1,4765 1,4671 1,4482 1,4337 1,4181 1,3767 1,3460 1,3413 1,3089 1,3452 1,3442 1,2811 1,2779 1,2974 1,2867 1,2977 1,2537 1,2092 1,1766 1,1203 1,2005 1,2295 1,2307 1,2276 1,2108

133,09 135,31 133,14 133,91 132,97 131,21 130,34 123,46 123,03 125,33 115,83 110,99 111,73 110,04 110,26 113,67 112,69 110,11 110,38 112,77 114,40 120,42 116,47 115,75 113,26 110,43 105,75 105,06 105,02 102,55 99,33

Vir: Banka Slovenije na osnovi podatkov ECB – Evropske centralne banke, november 2011; * do januarja 1999: ECU.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 2: GIBANJE CEN 1993 – 2011, letna in mesečna povprečja CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN

UVOZNE CENE

CENE INDUSTRIJSKIH IZDELKOV **

Letne stopnje rasti v %

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

32,9 21,0 13,5 9,9 8,4 7,9 6,1 8,9 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 medletna *

2009 Julij Avgust September Oktober November December 2010 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2011 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2012 Januar

-0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3

5,8 4,0 1,3 -3,3 7,4 5,4

21,6 17,7 12,8 6,8 6,1 6,0 2,1 7,6 8,9 5,1 2,5 4,3 2,7 2,3 4,2 3,9 -1,3 2,1 4,5

Medletne in mesečne stopnje rasti v % mesečna medletna * mesečna

-0,9 0,0 -0,2 0,1 0,9 -0,5 -0,8 0,4 1,1 1,0 0,4 0,3 -0,7 0,3 -0,5 0,1 0,3 0,1 -0,8 0 1,6 0,8 0,8 -0,5 -1,1 0,3 0,6 0,7 0,3 -0,6 -0,5

-4,7 -5 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 …

medletna *

1,3 0 0,6 -0,3 -0,4 0,1 1,3 1,7 1 1,8 1,4 -0,2 0,3 0,3 0,4 -0,4 0,9 1,4 1,3 0 0,4 0,3 0,6 -0,5 -0,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 0,2 …

-3 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1 2,9 3 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4

mesečna

-0,2 0,1 0,3 0 -0,2 -0,2 0,1 0,4 0,4 0,7 1,3 0,3 0,2 0,2 0 0,3 0,2 0,2 1,1 1,1 0,4 0,4 -0,1 0,5 -0,1 0,3 -0,1 -0,1 0,1 0,1 0,0

Vir: Statistični urad RS; * medletno = mesec/enak mesec predhodnega leta; ** Indeks cen industrijskih proizvodov (skupni indeks na domačem in tujem trgu).

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – nova posojila podjetjem v domači valuti Do 31.12.06 na vloge v SIT, od 1.1.07 na vloge v EUR

Posojilo do 1 mio EUR variabilna fiksna OM oz. fiksna nad 1 do 5 let OM do 1 leta

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2008 Julij Avgust September Oktober November December 2009 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2010 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2011 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

9,44 7,18 6,14 5,99 5,91 6,66 5,91 5,68 5,82 6,83 6,90 7,04 7,32 6,98 6,39 5,89 5,84 6,02 6,00 6,00 5,98 5,84 5,88 5,91 6,01 5,87 5,65 5,77 5,80 5,77 5,62 5,47 5,46 5,73 5,70 5,78 5,78 5,69 5,59 5,51 5,71 5,71 5,72 5,76 5,83 5,80 5,90 5,92 6,10 60,1 5,85

fiksna OM nad 5 let

9,26 6,92 5,95 5,66 6,08 6,85 6,54 6,16 6,33 7,18 7,07 7,28 7,30 7,03 7,30 7,03 7,27 6,60 6,62 6,43 6,30 6,37 6,32 6,38 6,29 6,74 6,11 6,10 6,37 6,37 5,96 5,68 6,30 6,30 6,08 6,15 5,96 6,32 6,39 6,32 6,04 6,13 6,17 6,25 6,20 6,26 4,46 6,19 6,56 6,65 6,75

7,28 8,16 6,14 5,74 6,35 6,43 5,74 5,67 6,20 6,90 7,46 6,82 7,18 6,60 5,39 5,33 5,37 6,18 6,09 6,37 6,62 4,53 4,29 6,14 5,35 6,36 6,24 4,36 7,02 4,48 4,14 4,63 4,90 6,31 6,74 6,87 6,97 5,74 5,92 6,20 4,54 5,64 7,92 6,86 6,52 6,15 8,28 2,04 6,53 7,09 6,68

Posojilo nad 1 mio EUR variabilna fiksna OM oz. fiksna nad 1 do 5 let OM do 1 leta

8,51 5,88 4,85 4,56 5,22 6,24 5,29 4,89 5,01 6,57 6,64 6,71 6,88 6,58 5,93 5,44 5,38 5,53 5,54 5,54 5,49 5,27 5,22 5,25 5,15 5,03 4,63 4,98 5,08 5,04 4,68 5,17 4,90 4,71 4,70 4,92 4,78 4,68 5,06 4,67 4,79 5,03 4,97 5,01 4,95 5,43 5,04 5,05 5,05 5,12 5,06

8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 6,45 6,28 5,76 5,72 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,85

fiksna OM nad 5 let

6,11 5,18 5,41 5,21 5,18 6,54 5,92 6,08 4,50 7,17 6,01 6,50 4,11 4,36 6,12 4,84 6,80 6,72 6,70 7,08 3,48 6,70 6,80 6,70 6,33 6,06 8,16 5,31 5,20 4,46 6,40 5,93 6,32 2,96 3,64 1,00 5,31

Vir: Banka Slovenije – Bilten

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – nove vloge v domači valuti Do 31.12.06 na vloge v SIT, od 1.1.07 na vloge v EUR do 1 leta

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2008 Julij Avgust September Oktober November December 2009 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2010 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2011 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

3,34 2,96 3,36 4,30 2,51 1,81 2,15 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28

GOSPODINJSTVA Vezane vloge nad 1 letom do 2 leti

nad 2 leti

do 1 leta

3,80 3,44 3,86 5,17 4,37 4,09 4,31 5,12 5,51 5,45 5,38 5,34 5,38 5,07 4,97 4,43 4,43 4,34 4,44 4,19 4,14 4,12 4,18 4,03 4,08 4,12 4,18 4,06 4,20 3,78 4,16 4,20 4,22 4,11 4,13 3,92 4,01 4,24 4,08 4,37 4,36 4,10 3,99 4,36 4,29 4,81 4,05 4,45 4,58

3,63 3,27 3,89 4,31 1,91 1,38 1,95 4,52 4,58 4,73 4,58 3,96 3,56 3,29 2,64 2,34 1,98 1,86 1,89 1,62 1,56 1,62 1,48 1,31 1,37 1,48 1,41 1,46 1,36 1,30 1,30 1,26 1,26 1,33 1,39 1,46 1,51 1,64 1,62 1,69 1,73 2,02 2,06 2,13 2,09 2,03 2,08 2,18 2,11

3,45 3,17 3,93 5,09 3,91 3,41 3,86 5,24 5,27 5,30 5,51 5,47 5,42 5,19 4,73 4,21 3,82 3,64 3,73 3,77 3,69 3,52 3,53 3,52 3,59 3,49 3,47 3,40 3,28 3,32 3,31 3,40 3,40 3,39 3,45 3,44 3,63 3,63 3,61 3,73 3,76 3,84 3,86 3,92 3,95 3,93 4,02 4,05 4,07

PODJETJA Vezane vloge nad 1 letom do 2 leti

3,74 3,45 4,07 5,20 3,87 3,61 3,94 5,53 4,99 5,15 5,68 5,22 5,46 4,91 4,39 4,27 3,18 3,82 3,81 3,14 3,81 3,79 3,81 3,72 3,76 3,69 3,55 3,86 3,75 3,59 3,39 3,59 3,43 3,62 3,45 3,62 3,81 3,77 3,56 4,02 4,00 3,67 3,98 4,10 3,99 3,41 4,25 4,24 4,35

nad 2 leti

3,29 3,62 3,99 4,53 3,42 3,33 3,74 5,37 3,97 5,21 4,95 4,01 5,43 3,02 5,00 4,02 2,68 3,75 2,34 3,70 3,49 2,91 4,08 2,76 3,30 3,11 3,35 4,09 3,14 3,77 2,00 2,86 4,04 3,59 2,82 3,80 3,36 2,81 3,16 4,22 3,72 4,12 3,98 3,95 3,90 3,61 4,12 4,26 2,99

Vir: Banka Slovenije – Bilten

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 5: INDEKSI OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA OD PRODAJE IN ZAPOSLENIH OSEB PO DEJAVNOSTIH OBSEG PROIZVODNJE 1) – realno 2010

INDUSTRIJA SKUPAJ B C

106,2 111,0 106,6 100,7 95,1 94,1 97,4 112,5 105,5 101,3 95,7 48,9 114,3 z 115,9 98,6 109,5 106,3 95,5 122,8 107,9 117,6 56,6 94,0 105,0 98,1 101,8 3)

RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 12 Proizvodnja tobačnih izd. 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Prz.usnja,usnjenih in sorodnih izd. 16 Obd.,predel.lesa;izd.iz lesa ipd.rz.poh. 17 Prz.papirja in izd.iz papirja 18 Tisk.in razm.posnetih nosilcev zapisa 19 Prz.koksa in naftnih derivatov 20 Prz.kemikalij,kemičnih izd. 21 Prz.farmac.surovin in preparatov 22 Prz.izd.iz gume in plastičnih mas 23 Prz.nekovinskih mineralnih izd. 24 Proizvodnja kovin 25 Prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav 26 Prz.rač.,elektronskih,optičnih izd. 27 Prz.električnih naprav 28 Prz.dr.strojev in naprav 29 Prz.mot.voz.,prikolic in polprikolic 30 Prz.dr.vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva 32 Dr.raznovrstne predelovalne dej. 33 Popravila in montaža strojev in naprav OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

2011

NOVA NAROČILA 2) 2011

ZAPOSLENI 2011

102,5

104,5

98,0

92,0 102,6 106,8 102,9 96,5 103,2 130,7 103,5 100,7 101,2 z 97,8 z 81,8 93,5 111,1 106,4 119,3 105,5 109,4 98,6 74,4 91,8 98,3 102,8 104,3

107,4 113,2 98,5 105,2 z 103,5 111,4 116,0 97,6 114,7 101,4 68,8 -

96,1 98,0 97,7 91,4 82,0 96,0 108,8 98,3 94,5 96,9 82,2 100,6 103,2 101,9 96,8 91,7 100,6 89,5 99,2 99,9 101,0 79,4 84,5 104,0 111,0 99,0

Vir: Statistični urad RS – SI-STAT baza, februar 2012 1) podatki niso desezionirani in niso prilagojeni številu delovnih dni. 2) Skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1165/98 so podatki o prejetih novih naročilih izračunani in objavljani samo za dejavnosti iz nekaterih oddelkov po SKD 2008. 3) Zbiranje, čiščenje in distribucija vode in Oskrba s paro in toplo vodo sta izključena

Dodatne opombe:

za 2011 so podatki začasni in prikazani po dejavnosti SKD 2008 z – podatki so zaupni – ni pojava

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, 2011 PRIHODI TURISTOV * Število

Skupaj Domači Tuji Iz Italije iz Avstrije iz Nemčije iz Hrvaške iz Ruske federacije iz Nizozemske iz Združenega kraljestva iz Srbije iz Madžarske iz Belgije iz Francije iz Češke republike iz Združenih držav iz Izraela iz Poljske iz Španije iz Bosne in Hercegovine iz Švice iz Ukrajine iz Japonske

PRENOČITVE *

Indeks rasti

3.170.347 1.163.920 2.006.427 416.534 220.222 214.005 108.918 41.122 64.484 68.684 80.153 61.102 44.504 65.476 57.297 45.347 28.765 38.607 35.194 28.748 30.303 24.426 35.292

107,0 103,9 108,8 101,8 110,0 112,5 106,9 126,6 111,1 102,5 106,1 113,8 129,2 107,6 110,6 110,3 105,0 119,5 105,8 106,8 111,5 149,9 87,3

Število

9.240.439 3.867.268 5.373.171 995.838 669.431 630.312 286.606 256.018 231.114 231.042 207.595 160.119 150.015 138.718 137.759 103.157 90.426 90.367 70.563 68.573 67.039 59.384 50.785

Indeks rasti

105,3 100,5 109,1 101,7 108,8 111,7 106,1 123,4 112,1 99,8 103,9 114,0 129,5 108,9 111,3 108,0 111,1 112,7 106,5 104,6 112,3 139,1 94,5

TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, 2011 PRIHODI TURISTOV * Število

Skupaj Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ljubljana Druge občine Mestne občine Vrste nastanitvenih objektov Hoteli Kampi Apartmajska in počitniška naselja Delavski, otroški in mladinski počit. domovi Zasebne sobe, apartmaji, hiše Penzioni Gostišča Začasne nastanitvene zmogljivosti in marine Mladinski hoteli Planinski domovi in koče Turistične kmetije z nastanitvijo Prenočišča Moteli Drugi nastanitveni objekti

PRENOČITVE *

Indeks rasti

Število

Indeks rasti

3.170.347 784.017 802.484 596.493 423.650 288.508 275.195

107,0 104,9 109,2 107,5 108,0 100,9 110,6

9.240.439 3.073.815 2.143.012 2.086.268 790.544 573.490 573.310

105,3 103,3 106,1 106,4 107,3 100,7 112,5

2.006.480 388.491 155.845 133.429 101.632 75.476 59.735 46.828 56.803 70.522 33.554 30.027 8.902 2.623

106,7 110,1 101,8 99,4 109,9 104,9 108,7 104,9 124,2 113,1 114,7 111,7 77,0 75,2

5.811.531 1.271.552 583.685 477.212 328.846 163.221 124.323 113.648 108.864 89.573 80.224 62.788 16.066 8.906

105,8 108,6 102,1 95,1 105,6 103,7 106,4 100,5 122,5 104,9 113,5 108,5 66,5 83,9

Vir: Statistični urad RS; * začasni podatki

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2000 – 2011 v SIT oz. v EUR

2000 2001 2002 2003 2004* 2005* 2006* 2007** 2008 ** 2009 2010 2011

191.669 214.561 235.436 253.200 264.463 277.279 290.635 1.284,79 EUR 1.391,43 EUR 1.438,96 EUR 1.494,88 EUR 1.524,65 EUR

v EUR

1.424,23 1.415,08 1.433,93 1.448,13 1.570,53 1.488,19 1.448,12 1.431,45 1.499,23 1.483,44 1.475,04 1.491,57 1.480,69 1.487,20 1.485,58 1.487,86 1.634,48 1.534,04 1.496,35 1.493,54 1.523,98 1.504,65 1.515,63 1.520,92 1.500,16 1.524,15 1.506,87 1.510,44 1.651,88 1.546,09

BRUTO PLAČA Nominalna rast v %

Realna rast v %

10,6 11,9 9,7 7,5 5,7 4,8 4,8 5,9 8,3 3,4 3,9 2,0

1,6 3,2 2,0 1,8 2,0 2,2 2,2 2,2 2,5 2,5 2,1 0,2

BRUTO PLAČA Mesečna nom. rast v %

Medletna nom. rast v %

-0,3 -0,6 1,3 1 8,5 -5,2 -2,7 -1,2 4,7 -1,1 -0,6 1,1 -0,7 0,4 -0,1 0,2 9,9 -6,1 -2,5 -0,2 2,0 -1,3 0,7 0,3 -1,4 1,6 -1,1 0,2 9,4 -6,4

3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,5 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8

NETO PLAČA Nominalna v SIT oz. v EUR rast v %

120.689 134.856 147.946 159.072 166.102 176.311 185.342 834,50 EUR 899,80 EUR 930,00 EUR 966,62 EUR 987,39 EUR

Realna rast v %

10,4 11,7 9,7 7,5 5,7 6,1 5,1 7,9 7,8 3,4 3,9 2,1

1,4 3,0 2,0 1,8 2,0 3,5 2,5 4,2 2,0 2,5 2,1 0,3

NETO PLAČA Mesečna v EUR nom. rast v %

Medletna nom. rast v %

922,14 918,28 929,36 935,11 999,49 957,14 936,77 930,01 967,32 960,02 956,55 965,71 960,14 964,55 963,84 964,48 1.041,19 988,96 971,83 969,92 987,03 975,98 982,99 985,95 974,91 988,45 978,20 979,53 1.053,96 999,33

-0,3 -0,4 1,2 0,6 6,9 -4,2 -2,1 -0,7 4 -0,8 -0,4 1 -0,6 0,5 -0,1 0,1 8,0 -5,0 -1,7 -0,2 1,8 -1,1 0,7 0,3 -1,1 1,4 -1,0 0,1 7,6 -5,2

3,6 1 2,7 1,9 1,8 2 2,1 3,5 5 4,3 4,2 4,4 4,1 5 3,7 3,1 4,2 3,9 3,7 4,3 2,0 1,7 2,8 2,1 1,5 2,5 1,5 1,6 1,2 1,0

Vir: Statistični urad RS * V podatkih o bruto in neto plači na zaposlenega v SIT je od vključno januarja 2004 naprej upoštevana spremenjena metodologija izračuna povprečnih mesečnih plač, vključno s pravnimi osebami z 1-2 zaposlenima v zasebnem sektorju. ** Podatki o plačah se od januarja 2007 zbirajo v evrih. Podatki v SIT za leto 2006 so za namene izračunov indeksov preračunani v evre po menjalnem razmerju 1 EUR=239,64 SIT.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, 2011 Nominalna stopnja rasti v %

v EUR

A B C

C10 C11 C12 C13 C14 C15 C16 C17 C18 C19 C20 C21 C22 C23 C24 C25 C26 C27 C28 C29 C30 C31 C32 C33 D E F G H I J K L M N O P Q R S

Realna stopnja rasti v %

bruto

neto

bruto

neto

bruto

neto

SKUPAJ - SLOVENIJA KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

1.524,65 1.305,88 1.978,29 1.362,79

987,39 873,14 1.263,09 899,74

2,0 3,1 3,8 3,9

2,1 3,0 3,3 3,7

0,2 1,3 2,0 2,1

0,3 1,2 1,5 1,9

1.194,22 1.665,47 1.167,42 894,80 947,56

806,59 1.075,30 789,24 629,09 666,18

1,8 1,7 7,9 5,2 2,5

2,2 2,2 7,4 5,3 2,4

0 -0,1 6 3,3 0,7

0,4 0,4 5,5 3,4 0,6

1.145,77 1.427,78 1.339,46 1.777,15 1.640,27 2.833,25 1.364,47 1.401,33 1.421,80 1.289,83 1.392,87 1.268,89 1.423,92 1.376,80 1.643,82 1.068,90 1.275,17 1.495,24

779,35 928,95 889,22 1.127,95 1.058,72 1.690,09 905,29 918,58 938,10 860,31 912,95 844,28 937,79 911,67 1.058,95 736,84 852,21 980,61

5,5 4 2,2 -7,2 2,2 1,6 4,5 7,1 6 2,5 4,1 3 5,1 1,9 8,3 6,6 5,2 1,5

5,5 3,3 2,8 -4,4 2,3 1,4 4,2 6,6 5 2,6 3,6 3,1 4,4 1,3 8 6,5 5,4 1,4

3,6 2,2 0,4 -8,8 0,4 -0,2 2,7 5,2 4,1 0,7 2,3 1,2 3,2 0,1 6,4 4,7 3,3 -0,3

3,6 1,5 1 -6,1 0,5 -0,4 2,4 4,7 3,1 0,8 1,8 1,3 2,6 -0,5 6,1 4,6 3,5 -0,4

2.144,83

1.341,25

2,3

1,4

0,5

-0,4

1.443,42

947,61

-0,1

0,1

-1,9

-1,7

1.235,95 1.362,26 1.459,76 1.096,99 2.110,90 2.158,65 1.520,36 1.757,35 985,27

827,66 887,08 958,66 744,65 1.298,62 1.319,21 982,75 1.103,51 681,83

2,0 2,8 2,7 2,1 0,9 0,6 2,9 -0,4 3,5

3,6 2,9 2,5 2,9 1,1 0,6 3,3 0,0 3,9

0,2 1,0 0,9 0,3 -0,9 -1,2 1,1 -2,2 1,7

1,8 1,1 0,7 1,1 -0,7 -1,2 1,5 -1,8 2,1

1.784,27

1.144,67

0,3

0,4

-1,5

-1,4

1.733,58 1.735,19 1.719,70 1.409,41

1.118,82 1.102,16 1.103,78 913,89

0,2 -0,7 -0,7 0,9

0,3 -0,3 0,0 1,4

-1,6 -2,5 -2,5 -0,9

-1,5 -2,1 -1,8 -0,4

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVO TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 10: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, 2011 Rast v %, 2011 2010

Delež, v%

823.967

-1,3

100,0

-0,2

38.757 2.892 184.844

15,9 -3,9 -2,0

4,7 0,4 22,4

14,3 -5,2 0,6

12.860 1.775 Z 4.096 5.139 3.741

-2,3 -8,6 -18,0 -4,0 8,8

1,6 0,2 0,5 0,6 0,5

0,2 -8,3 z -6,8 -1,2 5,5

8.809

-1,7

1,1

-0,7

4.295 4.428 41 6.533 5.448 13.391 7.881 7.482 29.478 6.607 18.448 13.661 12.958 511 7.586 3.174

-5,5 -3,1 -17,8 0,6 3,2 1,9 -3,2 -8,3 0,6 -10,5 -0,8 -0,1 1,0 -20,6 -15,5 4,0

0,5 0,5 0,0 0,8 0,7 1,6 1,0 0,9 3,6 0,8 2,2 1,7 1,6 0,1 0,9 0,4

-1,3 -3,2 -19,6 2,9 4,9 1,1 -5,1 -6,5 1,5 -4,2 -0,3 5,5 2,4 -13,2 -18,5 16,8

6.503 7.883

11,0 -1,0

0,8 1,0

33,4 1,0

9.427

2,7

1,1

5,7

67.839 109.684 46.985 32.461 22.659 24.181 4.108 47.966 26.392

-13,6 -1,9 -2,0 -2,3 0,5 -0,5 -5,2 2,4 0,0

8,2 13,3 5,7 3,9 2,7 2,9 0,5 5,8 3,2

-13,9 -0,2 -0,9 -0,4 0,6 -1,5 -6,1 2,7 0,2

51.353

-1,3

6,2

-0,5

64.690 54.124 13.896 13.268 558

1,8 1,7 -2,3 -1,4 1,5

7,9 6,6 1,7 1,6 0,1

1,8 2,7 -0,9 -0,8 10,3

Število 2011

SLOVENIJA A B C

C10 C11 C12 C13 C14 C15 C16 C17 C18 C19 C20 C21 C22 C23 C24 C25 C26 C27 C28 C29 C30 C31 C32 C33 D E F G H I J K L M N O P Q R S T

SKD dejavnost - SKUPAJ KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Proizvodnja živil Proizvodnja pijač Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa Proizvodnja koksa in naftnih derivatov Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih Proizvodnja električnih naprav Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja pohištva Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVO TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJE

Rast v %, XII 2011 XII 2010

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 11: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO STATISTIČNIH REGIJAH, 2011 Statistične regije

SKUPAJ - SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška

Nominalna stopnja rasti v %

v EUR

Realna stopnja rasti v %

bruto

neto

bruto

neto

bruto

neto

1524,65 1325,62 1398,14 1387,54 1391,95 1441,35 1414,15 1496,63 1707,54 1467,77 1334,32 1468,97 1509,22

987,39 883,09 917,78 913,57 916,61 940,82 929,80 980,34 1081,86 960,77 887,86 967,10 978,75

2,0 1,2 1,5 3,3 2,3 2,5 2,9 3,5 1,8 1,9 4,1 1,2 1,8

2,1 1,1 1,5 3,3 2,7 2,8 2,9 3,2 2,0 2,2 4,1 1,7 1,8

0,2 -0,6 -0,3 1,5 0,5 0,7 1,1 1,7 0,0 0,1 2,3 -0,6 0,0

0,3 -0,7 -0,3 1,5 0,9 1,0 1,1 1,4 0,2 0,4 2,3 -0,1 0,0

Vir: Statistični urad RS

TABELA 12: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO IN PROSTA DELOVNA MESTA PO REGIJAH, 2011 Delovno aktivno prebivalstvo po delovnem mestu Statistične regije

Ø Število v 2011

SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška

823.967 39.750 119.444 24.260 102.430 12.026 23.199 52.105 272.896 69.642 16.970 45.535 45.710

Rast, v %, 2011

-1,3 1,4 -1,3 -1,4 -1,7 -2,8 -1,8 -1,9 -0,9 -1,3 -4,8 -2,1 -2,0

Delež, v%

100,0 4,8 14,5 2,9 12,4 1,5 2,8 6,3 33,1 8,5 2,1 5,5 5,5

Rast v %, XII 2011 XII 2010

-0,2 1,8 -1,5 2,3 -0,5 -0,9 -0,7 -1,5 1,3 -0,6 -6,9 -1,2 -2,2

Vir: Statistični urad RS

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 13: IZVOZ BLAGA SLOVENIJE PO DRŽAVAH – NAJPOMEMBNEJŠI PARTNERJI, I-XI 2011 RANG 2011 2010 I-XI I-XI

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

1 2 4 3 5 6 8 7 10 9 12 11 13 14 15 16 21 17 18 20

DRŽAVA

SKUPAJ NEMČIJA ITALIJA AVSTRIJA FRANCIJA HRVAŠKA POLJSKA MADŽARSKA SRBIJA BOSNA IN HERCEGOVINA RUSKA FEDERACIJA ČEŠKA REPUBLIKA VELIKA BRITANIJA NIZOZEMSKA ROMUNIJA ZDRUŽENE DRŽAVE SLOVAŠKA ŠVICA ŠPANIJA BELGIJA ŠVEDSKA

IZVOZ BLAGA v mio EUR 2011 2010 I-XI I-XI

16.769 3.335 2.063 1.370 1.377 1.128 584 501 516 485 492 396 418 341 268 246 241 169 212 191 170

18.924 4.085 2.307 1.560 1.292 1.267 609 572 550 518 493 472 459 415 323 286 284 230 224 222 208

Rast v % 2011 I-XI

12,9 22,5 11,8 13,9 -6,2 12,3 4,3 14,2 6,6 6,9 0,2 19,2 9,9 21,7 20,3 16,2 17,8 35,8 5,4 16,2 22,2

Delež v % 2010 I-XI

100,0 19,9 12,3 8,2 8,2 6,7 3,5 3,0 3,1 2,9 2,9 2,4 2,5 2,0 1,6 1,5 1,4 1,0 1,3 1,1 1,0

2011 I-XI

100,0 21,6 12,2 8,2 6,8 6,7 3,2 3,0 2,9 2,7 2,6 2,5 2,4 2,2 1,7 1,5 1,5 1,2 1,2 1,2 1,1

Vir: Statistični urad RS – SI-STAT objava, februar 2012

TABELA 14: UVOZ BLAGA SLOVENIJE PO DRŽAVAH – NAJPOMEMBNEJŠI PARTNERJI, I-XI 2011 RANG 2011 2010 I-XI I-XI

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

1 2 3 4 5 6 7 8 9 12 10 11 13 19 16 14 18 15 23 17

DRŽAVA

SKUPAJ NEMČIJA ITALIJA AVSTRIJA FRANCIJA MADŽARSKA HRVAŠKA NIZOZEMSKA ČEŠKA REPUBLIKA KITAJSKA POLJSKA ŠPANIJA BELGIJA SRBIJA ZDRUŽENE DRŽAVE RUSKA FEDERACIJA BOSNA IN HERCEGOVINA VELIKA BRITANIJA SLOVAŠKA INDIJA ŠVICA

UVOZ BLAGA v mio EUR 2011 2010 I-XI I-XI

18.160 3.339 3.235 2.195 985 726 676 600 461 414 378 414 386 327 236 263 299 239 285 141 260

20.350 3.829 3.707 2.355 999 874 807 677 539 475 432 416 408 385 376 351 342 330 308 198 195

Rast v % 2011 I-XI

12,1 14,7 14,6 7,3 1,4 20,4 19,4 12,9 16,8 14,7 14,3 0,6 5,6 17,6 59,1 33,3 14,5 38,1 8,0 40,6 -25,1

Delež v % 2010 I-XI

100,0 18,4 17,8 12,1 5,4 4,0 3,7 3,3 2,5 2,3 2,1 2,3 2,1 1,8 1,3 1,5 1,6 1,3 1,6 0,8 1,4

2011 I-XI

100,0 18,8 18,2 11,6 4,9 4,3 4,0 3,3 2,6 2,3 2,1 2,0 2,0 1,9 1,8 1,7 1,7 1,6 1,5 1,0 1,0

Vir: Statistični urad RS – SI-STAT objava, februar 2012

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 15: BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE, PO IZDATKOVNI STRUKTURI, 2002-2011, Realna rast, v % IZDATKOVNA STRUKTURA

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011*

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

3,8

2,9

4,4

4,0

5,8

6,9

3,6

-8,0

1,4

-0,2

Domača potrošnja

2,8

4,9

1,8

5,6

8,9

4,1

-10

-0,1

-1,6

Končna potrošnja

2,8

3,1

2,4

3,1

4,7

4,3

0,6

-0,1

-0,4

- gospodinjstva

2,5

3,4

2,2

2,8

3,9

-0,1

-0,6

-0,2

- NPISG

4,8

4,5

1,2

-7,5

4,8

12,9

-7,8

-2,6

-3,8

-2,1

- država

3,3

2,3

3,3

3,5

0,6

6,1

2,9

1,5

-0,9

- bruto investicije v osnovna sredstva

0,3

7,6

10,4

13,3

7,8

-23,3

-8,3

-10,7

Saldo menjave s tujino

1,0

-1,9

-0,5

2,2

0,2

-2,0

-0,6

2,3

1,5

1,4

Izvoz proizvodov

6,8

3,1

12,4

10,6

12,5

13,7

2,9

-17,2

9,5

6,8

- blago (fob)

6,4

4,4

12,8

10,3

13,4

13,9

0,5

-18,1

7,7

- storitve

8,2

-2,5

10,9

8,6

13,2

14,3

-13,7

4,1

3,6

Uvoz proizvodov

4,9

6,7

13,3

6,7

12,2

16,7

3,7

-19,6

7,2

4,7

- blago (fob)

4,4

7,3

14,6

6,8

12,7

16,2

-20,8

5,7

- storitve

8,4

2,8

5,6

5,5

8,8

19,7

8,2

-12

2,6

-1,4

Vir: Statistični Urad RS, 29.2.2012 – * 2011 prva ocena

TABELA 16: BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE, PO PROIZVODNI STRUKTURI, 2002-2011, Realna rast, v % Dodana vrednost BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

3,8

2,9

4,4

4,0

5,8

6,9

3,6

-8,0

2010 2011* 1,4

-0,2

15,7

-27,0

28,1

-4,1

-0,8

3,0

-0,3

-7,0

-4,6

-2,3

BCDE Rudarstvo, predel. Dej., oskrba z elektriko, vodo.

5,2

5,0

4,6

3,4

7,3

7,5

1,0

-15,4

6,6

2,8

od tega: C Predelovalne dejavnosti

5,7

5,4

4,4

3,5

7,4

8,4

0,2

-17,0

7,4

2,9

F Gradbeništvo

2,5

5,6

0,7

3,5

14,6

17,6

4,8

-15,5

-19,9

-20,3

GHI Trgovina in popr. vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo

5,2

3,1

5,0

7,2

7,0

3,2

-9,6

2,5

1,2

J Informacijske in komunikacijske dej.

-1,1

11,2

8,3

11,4

9,1

9,0

9,8

-4,6

3,5

-1,7

K Finančne in zavarovalniške dej.

9,1

4,3

10,0

11,0

5,6

15,0

8,3

2,7

5,0

0,3

L Poslovanje z nepremičninami

1,8

1,7

1,0

3,3

2,7

4,3

5,6

-2,9

1,2

0,8

MN Strokovne, znanstvene, tehnične in druge. Dej.

3,2

2,2

3,2

-1,6

7,6

6,7

4,5

-7,0

4,9

1,2

OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in social.

2,9

4,1

3,7

3,5

1,8

1,9

2,0

2,4

2,5

1,6

RST Druge storitvene dejavnosti

-0,8

1,7

2,6

6,7

-0,2

-0,3

0,3

-2,8

0,8

-1,4

Skupaj dodana vrednost

4,3

3,1

4,4

3,9

6,1

7,0

3,2

-8,0

1,7

-0,1

Neto davki na proizvode

0,5

1,9

4,3

5,0

4,1

5,6

6,3

-8,3

-0,8

-0,7

Vir: Statistični Urad RS, 29.2.2012 – * 2011 prva ocena

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 17: IZBRANI KAZALCI KONJUNKTURE ZA IZBRANE DRŽAVE V LETIH 2011-2012 Ocene in prognoze za nekatere pomembne slovenske partnerje in konkurente, realne stopnje rasti v % INFLACIJA (HICP)* KAZALCI

GOSPODARSKA RAST (BDP)

ILO BREZPOSELNOST v %

2011

2012

2013

2011

2012

2013

2011

2012

2013

ocena

napoved

ocena

napoved

ocena

napoved

EU27

3,1

2,3

1,5

0,0

1,5

9,7

9,8

9,6

Evro območje

2,7

2,1

1,2

1,4

-0,3

0,8

10,2

10,3

OECD

2,5

1,9

1,5

1,8

1,6

2,3

8,2

8,1

7,9

Svet

3,9

3,1

3,2

3,7

3,1

3,9

n.p

Avstrija Belgija Češka republika Danska Finska Francija Grčija Irska Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Norveška Poljska Slovenija Španija Švedska Švica Velika Britanija ZDA Japonska Kitajska Rusija Indija Brazilija

3,6 3,5 2,1 2,7 3,3 2,3 3,1 1,2 2,9 3,9 2,5 2,5 1,2 3,9 2,1* 3,1 1,4 0,7 4,5 3,2 -0,3 5,5 8,8 8,9 6,6

2,4 2,7 3,0 1,8 3,0 2,2 -0,5 1,6 2,9 5,1 1,9 2,0 1,6 3,5 1,8 1,3 0,9 1,1 2,7 1,9 -0,6 n.p 7,7 n.p n.p

1,7 1,7 2,0 1,8 1,8 1,1 0,2 2,8 1,1 2,9 1,5 1,8 1,8 2,5 1,8 0,9 1,4 1,4 1,3 2,2 -0,3 n.p 7,4 n.p n.p

3,1 1,9 1,7 1,0 2,7 1,7 -6,8 0,9 0,2 1,7 3,0 1,2 1,6 4,3 -0,2 0,7 3,9 1,7 0,9 1,7 -0,4 9,2 4,1 7,4 2,9

0,7 -0,1 0,0 1,1 0,8 0,4 -4,4 0,5 -1,3 -0,6 0,6 -0,9 2,7 2,4 -0,5** -1,0 0,7 1,9 0,6 1,8 1,9 8,2 3,3 7,0 3,0

1,9 1,5 1,7 1,7 1,7 1,4 0,7 2,3 0,7 1,3 1,5 1,3 2,9 3,2 1,2** 1,4 2,1 1,8 1,5 2,0 1,4 8,8 3,5 7,3 4,0

4,2 7,2 6,8 7,6 7,8 9,7 16,6 14,4 8,1 10,9 5,9 4,4 3,5 9,7 8,1 21,7 7,5 3,4 7,9 8,9 4,6 n.p 7,4 n.p n.p

4,4 7,3 6,7 7,2 8,0 9,7 18,5 14,1 8,1 11,0 5,9 4,7 3,3 9,2 8,6 20,9 7,4 3,2 8,6 9,0 4,8 n.p 6,9 n.p n.p

4,4 7,6 6,4 7,0 7,7 9,8 18,7 13,7 8,2 11,3 5,8 4,8 3,1 8,6 8,8 20,3 7,3 3,0 8,5 8,8 4,7 n.p 6,4 n.p n.p

Hrvaška Makedonija BIH Srbija Črna Gora Albanija

2,2 3,9 3,6 11,0 3,1 1,9

2,3 2,9 2,3 6,0 2,6 2,8

2,5 3,0 2,7 5,1 3,2 3,1

0,3 3,0 1,7 1,9 2,7 2,2

-0,5 3,1 0,9 0,9 2,2 2,0

1,1 2,8 2,7 2,2 3,2 3,1

13,6 30,5 n.p n.p 19,2 n.p

13,2 30,0 n.p n.p 19,0 n.p

12,4 28,5 n.p n.p 18,6 n.p

Vir: Eurostat - februar 2012, OECD - november 2011, EK, november 2011, Consensus – januar 2012, Economist Intelligence Unit (EIU) – januar 2012, EBRD – januar 2012, UMAR, januar 2012 * Slovenija; HICP – primerljiv evropski indeks, 2,1 %, CZP-Cene življenjskih potrebščin,

** Economist Intelligence Unit (feb. 2012) – Za leto 2012 je Evropska komisija februarja za leto 2012 napovedala -0,1 % BDP, Consensus (feb. 2012) 0,1 % BDP; UMAR 0,2 %, pri čemer je nakazal, da so možni popravni navzdol, EBRD pa je napovedal -1,1 % BDP za 2012. Za leto 2013 je Consensus (feb. 2012) napovedal 1,3 % rast BDP, EIU 1,2 %, ostale inštitucije pa bodo podale napovedi do maja 2012.

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

TABELA 18: POVPREČNE CENE POSAMEZNIH SUROVIN IN NAPOVEDI DO 2014, v US$

1990

2000

2010

2011

Napovedi 2012

2013

2014

39,7 22,9 2,8 1,7

26,3 28,2 3,9 4,3

99,0 79,0 8,3 4,4

120,9 104,0 10,5 4,0

120,0 98,2 10,8 4,3

115,0 97,1 10,3 4,5

100,0 96,0 10,0 5,0

127 197 206 337 447 247 80 109 271 136 541 531 27,7 182 86

91 192 188 450 338 212 77 89 202 114 424 363 18,0 130 67

313 432 288 1.124 1.005 450 158 186 489 224 868 1.033 46,9 228 365

298 598 292 1.730 1.299 541 207 292 543 316 968 891 57,3 333 482

270 500 281 1.300 1.100 520 167 260 500 290 950 830 48,0 230 350

240 450 276 950 1.000 500 155 230 490 270 930 850 45,0 228 325

230 400 272 900 950 480 153 220 480 265 910 860 40,0 225 300

1.639 2.661 383 32,5 81 8.864 482 609 151

1.549 1.813 279 28,8 45 8.638 500 544 113

2.173 7.535 1.225 145,9 215 21.809 2.020 2.041 216

2.401 8.828 1.568 167,8 240 22.910 3.526 2.605 219

2.300 8.500 1.750 150,0 225 20.000 3.300 2.400 210

2.400 9.000 1.600 135,0 245 19.000 3.000 2.600 235

2.500 8.000 1.400 120,0 255 18.500 2.800 2.800 250

Konjunkturna gibanja, št. 1, marec 2012

SKEP - Analitska skupina GZS

20 LET KONJUNKTURNIH GIBANJ Konjunkturna gibanja Ĺ tevilka 1, letnik XX, marec 2012

skepKG_2012_1_naslovnicaPrva.indd 1

8.3.2012 10:12:20