Glas Gospodarstva: Vrh gospodarstva by GZS Publikacije

oktober 2014

Glas Gospodarstva

Vrh gospodarstva Kakšno prihodnost si bomo izbrali? več na strani 10.

16 26 46

Analiza konkurenčnosti Slovenije na mednarodnih lestvicah Kaj zares pomenijo? Keynes se vrača O (ne)smiselnosti investicij Kako se prebiti v mednarodnem okolju? Italija, Indija, Bavarska, podonavska regija

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

www.volkswagen.si

Novi Passat.

Tako suveren kot vi. Novi Passat. Suveren tako na področju oblikovanja kot tehnike in popoln v udobju, eleganci in dinamiki. Novi Volkswagen Passat – za ljudi, ki vedo, kaj je v življenju resnično pomembno.

Na slovenske ceste bo zapeljal to jesen, vi pa ga lahko naročite že zdaj!

15 let inovativnih rešitev Inovativne tehnologije in š storitve za uresnicevanje vaših vizij Podjetje STAR prevajalske storitve praznuje 15. leto od svoje ustanovitve v Ljubljani in je eno od petdesetih podjetij mednarodne skupine STAR. Skupina STAR že 30 let zagotavlja inovativne rešitve za učinkovito obvladovanje večjezičnih informacij po vsem svetu. Z globalno obdelavo informacij v realnem času uspešno združujemo vašo vizijo z vrhunsko tehnologijo glede na potrebe vaših procesov. Za vas oblikujemo napredne rešitve, ki delujejo neodvisno od vaših organizacijskih struktur.

Emisije CO 2: 140−108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,4–4,1 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.

Z našimi celovitimi rešitvami dobite vso potrebno podporo za ustvarjanje dolgoročnih vrednosti s svojimi inovacijami. Za vas oblikujemo inteligentne procese, ki so avtomatizirani, zaradi česar sta olajšana njihova obvladljivost in zagotavljanje kakovosti. Skupina STAR ima po vsem svetu ekipe strokovnjakov, ki imajo več desetletij izkušenj na mednarodnih in večjezičnih projektih in lahko za vas v vsakem trenutku oblikujejo rešitev po meri za učinkovito nadgradnjo vaših procesov.

STAR

prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana Prušnikova 75, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel.: +386 1 232 10 10 E-pošta: ljubljana@star-group.net www.star-ljubljana.si

STAR – Vaš zanesljivi partner za jezikovne storitve in tehnologije

KAZALO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

10 Kako do ekonomske osamosvojitve? Glas Gospodarstva oktober 2014

UVODNIK

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Novice iz GZS

komentar --------------------------------------------------------------

Zavihajmo rokave

AKTUALNO

---------------------------------------------------------------

Keynes se vrača

KLJUČNI DOGODKI

---------------------------------------------------------------

Na Vrhu slovenskega gospodarstva bo 14. oktobra potekala interaktivna diskusija gospodarstva, stroke in politike s povsem odprto agendo.

------------------------------------------------Izdajatelj:

Dan inovativnosti

DODANA VREDNOST

---------------------------------------------------------------

Najbolj vroči komunikacijski izzivi 32 PRAVNO AKTUALNO

Dimičeva 13, Ljubljana ------------------------------------------------Odgovorni urednik: Igor Savič ------------------------------------------------Izvršni urednik: Simon Ručigaj ------------------------------------------------Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 190 F: 01/ 3000 199 @: simon.rucigaj@p-m.si ------------------------------------------------Produkcija: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Trženje oglasnega prostora: BJM d.o.o. @: gg@p-m.si T: 01 513 08 24 ------------------------------------------------Oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Prelom: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Tisk: Evrografis, d. o. o. ------------------------------------------------Datuma natisa: 6. 10. 2014 ------------------------------------------------Naklada: 11.000 izvodov ------------------------------------------------Distribucija: Pošta Slovenije ------------------------------------------------Naslovnica: Zoran Pungečar ------------------------------------------------Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 516.

16 Konkurenčnost ni le relativen pojem Kako delujejo mednarodne lestvice konkurenčnosti in kako lahko Slovenija na njih izboljša svojo uvrstitev?

22 »Ne izumljajmo tople vode!«

““

In kako bi vi nadaljevali v naslovu začeto misel? Ljudje? Koncepti? Projekti? O vsem tem namreč pišemo v tokratni številki revije Glas gospodarstva.

---------------------------------------------------------------

Na 1. dnevu delodajalcev o plačnih modelih

trendi

---------------------------------------------------------------

Največja rast gradbeništva

GO INTERNATIONAL

---------------------------------------------------------------

Poti v Italijo se ponovno odpirajo

Vsak šesti prebivalec na Zemlji je indijskega rodu

Prek Bavarske v druge zvezne dežele Nemčije

Rojeva se podonavska e-regija 51 IZVOZNI TRENDI

---------------------------------------------------------------

Izvoz vleče voz. Do kdaj še? 56 E-POSLOVANJE

---------------------------------------------------------------

Anton Rop je častnik podpredsednik in član upravnega odbora Evropske investicijske banke in nekdanji predsednik vlade Republike Slovenije. Med priložnostmi tudi sedaj vidi marsikaj, kar bi nekateri najraje spregledali.

Novi časi, nove ideje, nove zgodbe, novi ...

Kaj je močnejše od e-računa? Elektronska likvidacija 62 GRADBENIŠTVO

---------------------------------------------------------------

Se gradbinci pobirajo?

Neposredno o »novi« politiki pravzaprav še najmanj, čeprav je verjetno eno od vprašanj, zaradi katerih tokratni Vrh slovenskega gospodarstva zbuja toliko pozornosti, vprašanje »kaj bo novega prinesla nova vlada«. Pričakovanja in upanja so velika, a žal tudi protislovna, dodatno jih spodbujajo tudi optimistične napovedi gospodarske rasti. Bo to uspavalo zavzetost in zameglilo fokus in nas, kot svarijo nekateri ekonomisti, čaka trojni krizni V, ali pa bo to spodbudilo razvojni pogum nove ekipe na čelu slovenske države? Vsekakor se bo v prihodnjih tednih in mesecih začela razkrivati realna povolilna podoba nove vlade, Vrh slovenskega gospodarstva, ki ga tradicionalno pripravlja GZS, pa bo pomemben kamenček v tem mozaiku. Ob tem pa bo tudi samo srečanje gospodarstvenikov in politike na Brdu nekaj novega, saj letos prvič poleg plenarnega dela ponuja tudi 12 tematskih okroglih miz, ki bodo za vlado in ministre pripravile ključna sporočila. In na katerem od teh omizij bomo srečali vas? Izberite si ga na strani 10. Seveda je pred vlado veliko izzivov, eden večjih je, kako pravzaprav zagnati investicijski ciklus, ki bi zavrtel tudi druga kolesa ekonomskega mehanizma, vključno z zaposlovanjem, nastajanjem novih in širjenjem podjetij. Ključno vprašanje zadolžene države in zelo previdnih bank so seveda sredstva za investicije. Anton Rop, nekdanji predsednik vlade in zdaj pomembna oseba v Evropski investicijski banki, v

Igor SAVIČ

intervjuju opozarja, da smo na žalost že doslej spregledali in zato izgubili veliko izvrstnih priložnosti. Ne mine teden, da ne bi številnim evropskim državam odobrili različnih shem finančne podpore. In če pač nehamo žalovati za minulimi časi in priložnostmi, ki so splavale po vodi, se postavi vprašanje, ali se nova vlada in drugi igralci zavedajo tudi številnih novih možnosti, ki bi pomagale spodbuditi finančno rast. Anton Rop je seveda konkreten in na primer težko razume tiste, ki tarnajo, da Slovenija nima dobrih projektov, in ne razume tistih, ki na primer ne vidijo priložnosti, ki jih ponuja gradnja drugega železniškega tira do koprske Luke. In kako vidijo ovire in priložnosti nekdanji gospodarski ministri? Kaj lahko zdaj, z manjše ali večje distance in brez neposrednega strankarskega pritiska, sporočijo novi vladi? Kako pa naj o novih časih razmišljajo direktorji in vodilne ekipe podjetij? Zagotovo najprej tako, da jim pogled seže čez navidezne ali resnične meje. Morda vsaj do Italije, za katero številni pozabljajo, da je naš drugi zunanjetrgovinski partner in dežela velikih možnosti in priložnosti, lahko pa tudi do Indije. Lahko pa pogledajo tudi globlje v družbene tokove in spremembe. O eni izmed zelo pomembnih pišemo v članku o vsebinskem marketingu, ki postaja nova komunikacijska zgodba, ki jo bodo prej kot slej morala razumeti vsa podjetja. Izhaja namreč iz globokih premikov v pričakovanjih in interesih kupcev, ki od podjetij vse manj kupujejo zgolj izdelke in storitve. Klasična oglaševalska promocija zelo težko sledi ideji, da podjetja pravzaprav ne prodajajo zgolj izdelkov, ampak celostno izkušnjo, ki vsebuje tudi povsem drugačno »vsebinsko« komunikacijo z dodano vrednostjo za uporabnike. In tudi zato bi si želeli, da bi bila tudi tokratna revija Glas gospodarstva pozitiven sestavni del vaše izkušnje z GZS, največjo gospodarsko asociacijo v Sloveniji.

Novice

GZS za vas pripravlja: 13.–15. oktober

Dnevi slovenskega turizma 14. oktober

Vrh slovenskega gospodarstva 16.oktober

Evropski parlament podjetij

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Pametna specializacija 

Spet zamujamo Dokumenti, ki so osnova za črpanje sredstev EU v naslednji finančni perspektivi, so neusklajeni, so se strinjali člani Upravnega odbora (UO) Gospodarske zbornice Slovenije na seji 24. septembra 2014. Operativni program in Partnerski sporazum, ki bi bila podlaga za osredotočena vlaganja v razvoj,

namreč žal ne uresničujeta ideje pametne specializacije. UO je zato poudaril, da mora država nemudoma nadgraditi strategijo pametne specializacije, uskladiti vse tri dokumente in jih poslati v Bruselj, pri tem pa se naj ne izgovarja, da zamujajo tudi druge države. Večina držav je partnerske sporazume namreč že

podpisala. Že zdaj je pričakovati, da bomo do evropskih sredstev upravičeni šele leta 2016. Posebej je UO GZS izpostavil, da naj sami sebi ne zmanjšujemo možnosti koriščenja sredstev EU s postavljanjem strožjih kriterijev in pravil dodeljevanja državnih pomoči, kot jih od Slovenije zahteva evropska komisija.

5. november

Jutranja kava z gostom na GZS: Bangladeš 7. november

Poslovni zajtrki na GZS: Jordanija 7. november:

Delavnica: Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo 11. november

Konferenca slovenske arbitraže 2014 12.november

Konferenca: Izgradnja prihodnjih prometnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji 13. november

Seminar: Happiness@ Work 14. november

Seminar: Art of Innovation 27. november

Dan odprtih vrat 12. december

Konferenca: Eco-design embalaže, ravnanje z odpadno embalažo Izhodne delegacije:

Čengdu (Kitajska), Bratislava, München, Milano, Köbenhavn Vhodne delegacije:

Italija, Tajvan

Konferenca slovenske arbitraže 2014 

Arbitraža v intra ex-Yu poslovanju Letošnja Konferenca slovenske arbitraže, ki bo 11. novembra 2014 v Austria Trend hotelu Ljubljana, bo posvečena arbitraži v intra ex-Yu poslovanju. Sorodnosti v kulturi, jeziku, pravnih ureditvah in poslovnih okoljih subjektom z območja ex-Yu od nekdaj omogočajo tesno gospodarsko sodelovanje in investicijske priložnosti. Medsebojne spore pa poslovneži

iz regije že tradicionalno rešujejo z arbitražo. Na konferenci bomo poskušali postaviti »mostove« med mediacijo in arbitražo, saj postaja mediacija v gospodarskih sporih vse pogostejša izbira podjetij. Iskali bomo tudi priložnosti arbitraže v času vnovičnega oživljanja kapitalskih trgov. Pričakovati je, da se bo s strukturnimi reformami v bančništvu in postopno prodajo državnih

deležev v gospodarskih družbah odprl trg združitev in prevzemov. Oživitev borze in trgovanja z vrednostnimi papirji pa bosta temeljito prevetrila korporacijska in finančna razmerja. Določenim sporom se v tem procesu preprosto ne bo mogoče izogniti. Prijave in več informacij na www. sloarbitration.eu.

Uspeh je za vse. Pri nas šteje vsak. Pri nas vsak dobi najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Ker trdno verjamemo: USPEH JE ZA VSE.

Starejši zaposleni 

GZS pripravila anketo o motivaciji starejših delavcev za spremembe Staranje evropskega prebivalstva vpliva tako na ekonomski položaj držav EU kot tudi na vsako podjetje posebej. V okviru projekta MeetChange je Gospodarska zbornica Slovenije izvedla anketo med delodajalci ter 30 poglobljenih intervjujev s starejšimi delavci o njihovi motivaciji za usposabljanje in spremembe v izbranih podjetjih v Sloveniji, Bolgariji in na Madžarskem. Rezultati kažejo, da si starejši delavci ne želijo spremembe dela in delovnega okolja, saj zanje to pomeni veliko težavo. Anketa med deloda-

jalci je na drugi strani potrdila pozitivno mnenje delodajalcev o starejših delavcih, saj pri njih cenijo dobro znanje ter socialne kompetence. Po drugi strani pa so delodajalci opozorili, da imajo starejši delavci pogosto težave slediti današnjemu hitremu tempu dela in se težje prilagajajo spremembam v delovnem okolju. Kot je na konferenci Motiviranje starejših zaposlenih za usposabljanje in spremembe poudarila dr. Jana Žnidaršič z Ekonomske fakultete v Ljubljani, pa starejše delavce odlikuje tudi lojalnost

(ta je 2,4-krat večja kot lojalnost mlajših zaposlenih). Izvedena analiza stroškov in doprinosa starejših zaposlenih govori v prid njihovemu zaposlovanju, saj izpodbija prepričanja, da so starejši zaposleni za organizacijo dražji. Delodajalec, ki izvaja ukrepe motiviranja starejših, z njimi vpliva na podaljševanje obdobja njihove zaposlitve, saj spodbode in tudi nenehno spodbuja k odlogu upokojitve tiste, ki so nagnjeni k podaljšanju delovne kariere in ki so po vsej verjetnosti tudi zmožni še delati.

�

Komentar

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Gospodarska zbornica Slovenije je objavila 47. razpis za

Nagrado GZS

za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2014.

Nagrada pomeni priznanje gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja in zagotavljajo nadpovprečno odličnost, konkurenčnost, razvoj in spremembe ter tako dosegajo izjemne dosežke trajnejšega pomena.

Razpis je odprt do 31. oktobra 2014. Več na: nagrada.gzs.si

Mag. Samo Hribar Milič Predsednik GZS

““

Prav razdolževanje gospodarstva je priložnost, da ob reševanju gospodarskih subjektov in delovnih mest vzpostavimo tudi zaupanje v temelje pravne države.

Zavihajmo rokave Pol leta vladnega mirovanja ni pustilo prevelikih negativnih posledic. Statistika nas je celo razveselila z oceno gospodarske rasti, ki nas uvršča v vrh držav Evropske unije. Vsaj v gospodarstvu pa ni pretirane evforije, saj se po eni strani zavedamo, da je bila rast spodbujena predvsem z naglim črpanjem evropskih sredstev za najrazličnejše lokalne projekte, poleg tega pa je le manjši del podjetij, ki pa ustvarijo največji delež izvoza, dobro ujel globalne trende. Seveda se je bilo tudi za to treba izredno potruditi, vendar pa je kljub ugodnim napovedim o gospodarski rasti treba opozoriti, da raste le del gospodarstva, da smo domače težave pometli pod preprogo in predvsem, da prepočasi in premalo odločno vlečemo poteze potrebnih sprememb. Ne, nismo še iz "ta hudga". Nimamo ne stabilne gospodarske strukture, ne vzdržnih javnih financ, ne pogojev, ki bi vlekli domače in tuje vlagatelje v nove posle. Kaj storiti za stabilnejše gospodarstvo? Če imamo tretjino gospodarskih subjektov pod vodo, so prezadolženi, podkapitalizirani in mnogi žal tudi tehnološko zaostali, imamo v resnici zelo jasno nalogo: rešiti moramo vse tisto, kar se splača rešiti. Da ohranimo podjetja in delovna mesta, ki so v slovenskih razmerah sposobna preživeti. Na račun lastnikov, da se razumemo. Stranke nove vlade so do zdaj uporabile mnogo besed za obljube o pravni varnosti in zaščiti poštenega poslovanja in delovanja. Prav razdolževanje gospodarstva je priložnost, da ob reševanju gospodarskih subjektov in delovnih mest vzpostavimo tudi zaupanje v temelje pravne države. Kaj storiti za bolj vzdržne javne finance? Gospodarska rast bo celo omogočila izravnanost tekočih izdatkov s prilivi, minus pa bomo pridelali s plačevanjem za obresti in za transferje v pokojninsko blagajno. Za obresti bi lahko porabili manj, saj so razmere na finančnih trgih ugodne in bi lahko predraga posojila izpred nekaj let

poplačali s cenejšimi in danes zelo lahko dostopnimi. Ostaja pa vprašanje prevelikih transferjev, ne le v pokojninsko blagajno. Nekaj, kar bi tudi ta vlada morala sprejeti. S spremembo sestave izdatkov javne porabe bi lahko pozitivno vplivali na gospodarsko rast in na nova delovna mesta – in razmeroma hitro vnovično povečanje davčnih prilivov. Še najlaže, vsaj na videz, bi šlo s spreminjanjem okoliščin za poslovanje gospodarstva. Že vrabci na strehi čivkajo o prenormiranosti pogojev poslovanja, od umeščanja v prostor do najrazličnejših natančno birokratsko reguliranih pogojev, ovir za poslovanje. Žal pri zaostajanju na tem področju ne gre le za slabo upravljanje vseh procesov v javnem sektorju, ki kroji to usodo. Gre za miselni vzorec, vrednote in kulturo, ki prevladuje v javnem sektorju. Pol leta smo bili brez vlade. Mislite, da so zaposleni v tem času, ko so bili brez vrhovnih šefov, delali nujni remont, čiščenje procesov in pripravo predlogov za projekte, ki bodo novi vladni garnituri omogočili nagel skok? Debirokratizacija poslovanja v Sloveniji je kot siamski dvojček, povezana z reformo celotnega javnega sektorja. Država Slovenija ima številne težave in slabosti. Če nam je v tolažbo, tudi vse druge države jih imajo. In tako kot njihove težave so tudi naše rešljive. Le rokave je treba zavihati. Mislim, da prihaja čas, ko bodo ljudje v Sloveniji ne le zahtevali spremembe, ampak jih bodo tudi podprli. In ko bomo rešili te težave, se bomo lahko uspešneje spopadli z izzivi. Z inovacijami, pametno specializacijo, novimi tehnologijami in internacionalizacijo. Saj del gospodarstva to zelo učinkovito počne že vrsto let, a da bo inovativnost postala bistvo nove razvojne strategije, bo treba najprej zagotoviti osnovne pogoje. To je tudi sporočilo letošnjega vrha gospodarstva novi vladi. Zmoremo, ampak skupaj in odločno.

Aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Kako do ekonomske osamosvojitve? Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, goran.novkovic@gzs.si

Odprta agenda na Vrhu slovenskega gospodarstva 14. oktobra. Prvič interaktivna diskusija gospodarstva, stroke in politike.

etošnji Vrh slovenskega gospodarstva bo zelo drugačen. Tokrat želi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vzpostaviti dialog med gospodarstveniki, politiki in strokovnjaki o 12 ključnih temah in prioritetnih ukrepih. Takšnih, s katerimi bi lahko Slovenijo popeljali na drugačna pota od tistih v zadnjih šestih letih, odkar se je začela kriza. Do cilja: ekonomske osamosvojitve, kot se je izrazil novi finančni minister dr. Dušan Mramor. Rezultat bo Gospodarski memorandum o slovenskih prioritetah.

GZS se je intenzivno vključila v pripravo na novo vladno obdobje že junija z javno tribuno in konferenco z naslovom Kako do novih delovnih mest. Popisali smo 118 tisoč možnih novih delovnih mest do leta 2020 na več področjih, od tega 45 tisoč stalnih in 73 tisoč vezanih na investicijske projekte (ta so lahko stalna ali začasna). Obenem smo zabeležili ovire, 11. septembra pa na konferenci o virih za investicije ugotovili, da virov le ni tako težko pridobiti, le odločiti se moramo o investicijskih prioritetah in zavihati rokave.

““

V Gospodarski agendi za novo Vlado RS smo diagnosticirali bolezenske simptome na petih ključnih področjih v Sloveniji.

Konec junija smo se posvetili malemu gospodarstvu in pripravili prenovljeno Agendo malega gospodarstva z 20 prednostnimi predlogi ukrepov. Veliko več kot lani jih je bilo oblikovanih v dialogu s strokovnjaki zunaj gospodarstva. Na začetku julija je sledila še Gospodarska agenda GZS za novo Vlado RS.

Diagnoza

Prav Gospodarska agenda za novo Vlado RS bo izhodišče za interaktivno diskusijo med gospodarstveniki, politiki in strokovnjaki na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva. V njej smo namreč diagnosticirali bolezenske simptome na petih ključnih področjih v Sloveniji. "Zmoremo, ampak skupaj in odločno," poudarja Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor GZS

1. Zaposlenost Slovensko gospodarstvo je po podatkih Sursa od leta 2008 izgubilo kar 100 tisoč

delovnih mest. Javni sektor je v zadnjih letih z uravnilovko zniževal stroške dela, a hkrati zaposluje več uslužbencev kot leta 2008. Razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom je v Sloveniji 1 : 1,38. V Avstriji je to razmerje 1 : 1,64, v Nemčiji pa celo 1 : 2,09. Dejstvo: Slovenija mora ukrepati proti zaposlitvenemu in demografskemu krču. 2. Rast gospodarstva Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca kljub njegovi rasti v zadnjih mesecih realno dosega le 92,5 odstotka BDP iz leta 2008. Bolj negativno rast v EU imata le še Hrvaška in Ciper. Res je, da se za letos napoveduje še naprej rast BDP, vendar je bila ta napoved že pred poletjem nižja od napovedi povprečne rasti v EU in na območju evra. Poleti je sledilo zaostrovanje ukrajinske krize, po poletju pa že tudi vesti o ohlajanju naših izvoznih trgov. Dejstvo: Gospodarska rast je premajhna, s tveganji za ponovno negativno rast.

3. Javne finance

Zadolževanje države se je pocenilo, vendar je še vedno dražje kot v večini članic EU. Letno bomo samo za obresti namenili milijardo evrov. Javni dolg bo letos dosegel 80 odstotkov BDP, kar je res v povprečju EU, vendar je tempo naraščanja javnega dolga strahovit. Leta 2008 je bil ta delež le 22-odstoten. Dejstvo: Ne smemo se več zadolževati za tekočo porabo in neučinkovito uporabljati evropska sredstva. 4. Konkurenčnost Slovenija je pred nekaj tedni na primerjalni lestvici mednarodne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) spet (nadaljevanje na str. 12)

Aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

ODPRTA AGENDA ODPRTA AGENDA ODPRTA AGENDA ODPRTA AGENDA

Vrh slovenskega gospodarstva

Interaktivna diskusija gospodarstva, stroke in politike Interaktivna diskusija stroke in politike Brdo pri gospodarstva, Kranju, 14.10.2014 Interaktivna diskusija gospodarstva, stroke in politike Brdo pri Kranju, 14.10.2014 bo sestavljena iz sedmih vnaprej znanih udeležencev, treh InteraktivnaOkrogla diskusija strokestolov in politike Kako bodo sestavljene Brdomiza pri gospodarstva, Kranju, 14.10.2014 stolov, kamor se lahko usedeSlovenije? kdorkoli, ki ga tema zanima, in enega stola, ki bo Kako do uspešnejše Brdokopri Kranju, 14.10.2014 okrogle mize in kako bo prazen: nanj med razpravo kdo sede, odide eden od drugih treh (za to bo

Kako do uspešnejše Slovenije?

ki bo v razpravo vključeval občinstvo). potekala razprava na Kakoskrbel domoderator, uspešnejše Slovenije? Vsaka okrogla miza bo imela tudi svojega vsebinskega vodjokorporativni in razpravljavce iz vrhu gospodarstva DA boljši DA vitkemu Kakogospodarstva, do uspešnejše Slovenije? politike in stroke.

PRAVNA DRŽAVA PRAVNA DRŽAVA PRAVNA DRŽAVA PRAVNA DRŽAVA

BOLJŠE POSLOVNO BOLJŠE OKOLJE POSLOVNO BOLJŠE OKOLJE POSLOVNO BOLJŠE OKOLJE POSLOVNO OKOLJE

NOV RAZVOJNI NOV ZAGON RAZVOJNI NOV ZAGON RAZVOJNI NOV ZAGON RAZVOJNI ZAGON

ODLOČNA PODPORA ODLOČNA IZVOZU PODPORA ODLOČNA IZVOZU PODPORA ODLOČNA IZVOZU PODPORA IZVOZU

DA finančni disciplini DA finančni disciplini DA finančni disciplini DA finančni disciplini 1 1 1 1 NE sivi ekonomiji

javnemu sektorju DA vitkemu javnemu sektorju DA vitkemu javnemu sektorju DA vitkemu javnemu sektorju 2 2 2 2 oviram NE birokratskim

integriteti DA boljši korporativni integriteti DA boljši korporativni integriteti DA boljši korporativni integriteti 3 3 3 NE slabim3 praksam

NE sivi ekonomiji NE sivi ekonomiji NE sivi ekonomiji

NE birokratskim oviram NE birokratskim oviram NE birokratskim oviram

NE slabim praksam NE slabim praksam NE slabim praksam

DA razbremenitvi DAgospodarstva razbremenitvi gospodarstva DA razbremenitvi DAgospodarstva razbremenitvi gospodarstva 1 1 1 1 trgu dela NE togemu

DA izboljšanju javnega naročanja DA izboljšanju javnega naročanja DA izboljšanju javnega naročanja DA izboljšanju javnega naročanja 2 2 2 2 NE korupciji

NE togemu trgu dela NE togemu trgu dela NE togemu trgu dela

NE korupciji NE korupciji NE korupciji

DA kakovostni javni porabi DA kakovostni javni porabi DA kakovostni javni porabi DA kakovostni javni porabi 3 3 3 3 proračunu NE nerazvojnemu NE nerazvojnemu proračunu NE nerazvojnemu proračunu NE nerazvojnemu proračunu

DA učinkovitemu prestrukturiranju DA učinkovitemu prestrukturiranju DA učinkovitemu prestrukturiranju DA učinkovitemu prestrukturiranju 1 1 1 NE slabim1sanacijam

DA privabljanju svežega kapitala DA privabljanju svežega kapitala DA privabljanju svežega kapitala DA privabljanju svežega kapitala 2 2 2 2 NE investicijskemu krču

DA hitrejšemu razvoju malih podjetij DA hitrejšemu razvoju malih podjetij DA hitrejšemu razvoju malih podjetij DA hitrejšemu razvoju malih podjetij 3 3 3 3 podjetništva NE stigmatizaciji

NE slabim sanacijam NE slabim sanacijam NE slabim sanacijam

DA učinkovitemu investiranju sredstev EU DA učinkovitemu investiranju sredstev EU DA učinkovitemu investiranju sredstev EU DA učinkovitemu investiranju1sredstev EU 1 1 1 NE vrtičkom

NE investicijskemu krču NE investicijskemu krču NE investicijskemu krču

DA boljši podpori podjetjem DA boljši podpori podjetjem DA boljši podpori podjetjem DA boljši podpori podjetjem 2 2 2 2 NE krčenju podpornih sredstev

NE stigmatizaciji podjetništva NE stigmatizaciji podjetništva NE stigmatizaciji podjetništva

NE vrtičkom NE vrtičkom NE vrtičkom

NE krčenju podpornih sredstev NE krčenju podpornih sredstev NE krčenju podpornih sredstev

NE neučinkoviti promociji NE neučinkoviti promociji NE neučinkoviti promociji

DA večjemu obisku turistov DA tujih večjemu obisku tujih turistov DA večjemu obisku turistov DA tujih večjemu obisku tujih turistov 3 3 3 3 promociji NE neučinkoviti

Aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

zdrsnila, tokrat na 70. mesto. Obseg tujih investicij v deležu BDP je v Sloveniji daleč za tistim v Višegrajski skupini, v Evropi in tudi daleč za tistim v JV Evropi. Dejstvo: Slovenija je za investitorje neprivlačna in nepredvidljiva.

Izbrane tematike s področja boljšega poslovnega okolja bodo: DA razbremenitvi gospodarstva, NE togemu trgu dela – o razbremenitvi dela, socialni kapici, nižjih trošarinah, prečiščenju subvencij, obdavčitvi nepremičnin, prožnejšem zaposlovanju in odpuščanju, omejitvi študentskega dela … DA izboljšanju javnega naročanja, NE korupciji – o smiselnem centralnem naročanju, skupnih javnih naročilih manjših vrednosti, specialistični pomoči javnim naročnikom, boljšem nadzoru nad investicijo, upoštevanju stroke, zavarovanju v javnem naročanju ... DA kakovostni javni porabi, NE nerazvojnemu proračunu – o zdravstveni reformi, optimizaciji procesov, manjši javni porabi, ukinitvi nepotrebnih dejavnosti, pokojninski reformi ...

5. Bančni sistem in financiranje gospodarstva Dokapitalizacija bančnega sistema in ustanovitev DUTB je bil le prvi korak k prestrukturiranju gospodarstva, ki pa ga brez financiranja gospodarstva in brez realne oživitve rasti gospodarstva ne bo. Polovica slovenskih podjetij z dobro tretjino zaposlenih je prezadolžena in potrebuje dodatne sistemske ukrepe za finančno, poslovno in lastniško prestrukturiranje. Dejstvo: Prestrukturiranje bank ni končano, sanacija prezadolženega dela gospodarstva se je komaj začela.

S področja novega razvojnega zagona se bodo udeleženci dotaknili tematik: DA učinkovitemu prestrukturiranju, NE slabim sanacijam – o garancijski shemi,

Kaj pravi nova vlada?

Nedvomno v Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta v gospodarstvu. Ta bodo mogoča samo z novim razvojnim zagonom. Nov razvojni zagon ni mogoč brez zmanjšanja obremenitev gospodarstva. Gospodarstva pa ni mogoče razbremeniti brez strukturnih reform.

““

Poleg boja za pravno državo (proti korupciji, sivi ekonomiji, gospodarski kriminaliteti ...) je za preboj Slovenije iz krize nujna tudi nova, pragmatična ekonomska politika.

V novi koalicijski pogodbi resda ni bilo videti, da se novi koalicijski partnerji tega zavedajo. Z nagovorom kandidata za finančnega ministra, dr. Dušana Mramorja, pred parlamentarno komisijo se je politična retorika že spremenila. Predvsem s ciljem, ki ga je postavil vsej Sloveniji, namreč z ekonomsko osamosvojitvijo. Ta ni mogoča brez konsolidacije javnih financ in gospodarske rasti. Ta nova retorika se je nadaljevala z nagovorom mandatarja dr. Mira Cerarja pred imenovanjem nove, 12. Vlade RS v Državnem zboru RS, ko je omenjal primanjkljaja, proračunskega in strukturnega, ter višino javnega dolga: »Če ne bomo odločno ukrepali, bodo današnje izdatke za plače in pokojnine odplačevali še naši vnuki.«

Seveda bo najbolj pričakovani gost na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva novi predsednik vlade dr. Miro Cerar.

Čeprav je res, da so se ob tem že pokazale prve večje razlike med koalicijskimi partnerji, takšna sprememba ne preseneča. Poleg boja za pravno državo (proti korupciji, sivi ekonomiji, gospodarski kriminaliteti ...) je za preboj Slovenije iz krize nujna tudi nova, pragmatična ekonomska politika. Sicer se nam lahko zgodi, kar je direktor družbe IBE mag. Uroš Mikoš dejal na začetku poletja na razširjeni seji upravnega odbora GZS: »Država se je odločila, da bo sanirala stanje. A se je pri tem odrekla razvoju!« To je resna nevarnost tudi za novo vlado, če bo ostala pri besedah in bodo izostala dejanja.

Drugo mnenje

V takšnih razmerah GZS ocenjuje, da je nujna nadaljnja intenzivna komunikacija in predvsem interakcija med gospodarstvom, politiko, stroko in tudi socialnimi partnerji. Zato bo letos osrednja novost na Vrhu slovenskega gospodarstva posebna oblika diskusije med akterji z različnih področij. Izhodišče za razpravo bodo predlogi GZS iz Agende 46+, Agende malega gospodarstva in Gospodarske agende za novo vlado

RS. To ne pomeni, da niso dobrodošli novi predlogi. Nasprotno. Če se izrazimo malce po domače, bodo gospodarstveniki, strokovnjaki in politiki v neposredni diskusiji lahko pridobili drugo mnenje o svojih pogledih in lastni diagnozi trenutnih razmer v slovenskem gospodarstvu. Tematike s področja pravne države bodo naslednje: DA finančni disciplini, NE sivi ekonomiji – o davčnih blagajnah in pavšalni obdavčitvi, zmanjšanju števila inšpekcijskih služb in njihovi boljši koordinaciji, arbitraži, davčnem reprogramu, hitrejših izvršbah, sodnih postopkih … DA vitkemu javnemu sektorju, NE birokratskim oviram – o umeščanju v prostor, okoljskih ovirah, gradbeni zakonodaji, zmanjševanju birokracije z merljivimi učinki, molku organa, odgovornosti za anomalije, nagrajevanju najboljših uslužbencev, MSP-testu … DA boljši korporativni integriteti, NE slabim praksam – o boju proti korupciji, boljšem kadrovanju, avtonomiji menedžmenta, nadzoru poslovanja …

Aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

trgu slabih terjatev, konverziji terjatev, zdravih jedrih v stečaju, izobraževanju kriznih menedžerjev, učinkovitih insolvenčnih postopkih ... DA privabljanju svežega kapitala, NE investicijskemu krču – o »road showih«, olajšavi za reinvestiranje dobička, hidropotencialu, drugem tiru, obnovljivih virih energije, energetski prenovi zgradb, domačem znanju, digitalni agendi, podpori mladim raziskovalcem ... DA hitrejšemu razvoju malih podjetij, NE stigmatizaciji podjetništva – o izobraževanju za internacionalizacijo, podjetniških vsebinah v šolah, novih modelih financiranja, transparentnosti inšpekcijskih pregledov ... Na področju odločne podpore izvozu pa bo govor o naslednjih tematikah: DA učinkovitemu investiranju sredstev EU, NE vrtičkom – o pametni specializaciji, koncentraciji razvojnih sredstev, investicijskem principu vlaganja, prioritetah vlaganj, kombinaciji virov, interdisciplinarnem sodelovanju ...

DA boljši podpori podjetjem, NE krčenju podpornih sredstev – o gospodarski diplomaciji, vizumskem režimu, sofinanciranju promocije, tematskih delegacijah, promocijskih točkah ob meji, programih izobraževanja, demonstracijskih projektih ... DA večjemu obisku tujih turistov, NE neučinkoviti promociji – o promociji slovenskega turizma, novih čarterskih linijah, turističnem vizumskem režimu, turistični taksi ...

Terapija

Cilj vseh 12 okroglih miz, ki bodo trajale eno uro, bodo trije prednostni ukrepi, ki bi pripomogli k uspešnejši Sloveniji, torej k ekonomski osamosvojitvi, če parafraziramo novega finančnega ministra. Skupaj 36 predlogov bo osnova za Gospodarski memorandum o prioritetah.

Pozitivne zgodbe

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Sberbank banka d.d., Dunajska cesta 128 a, Ljubljana / SAATCHI & SAATCHI / Foto: Luka Kaše

RUBRIKA promocijska vsebina

Kako zagotoviti rast podjetja in hkrati nagraditi zaposlene? Dodatno pokojninsko zavarovanje je uvedlo že veliko slovenskih podjetij, ki s tem kažejo svoj odnos do socialne varnosti zaposlenih. Kar 95 odstotkov vseh zavarovancev – dobrih 500.000 – je namreč v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih prek svojega delodajalca, ki za njih plačuje premijo delno ali v celoti. Danes je za podjetje največji izziv razviti vizijo razvoja organizacije in postaviti strategijo za njeno uresničitev, hkrati pa vzpostaviti sistem, ki spodbuja zaposlene, da ji sledijo ter so motivirani za doseganje ciljev organizacije in osebnostni razvoj. Zgolj motivirani in zadovoljni delavci namreč dobro delajo in so zvesti organizaciji, od česar je odvisen tudi njen uspeh. Svoje poslovne cilje lahko podjetja uresničijo tudi s pomočjo vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ter skrbjo za finančno varnejšo starost svojih zaposlenih. Dodatno pokojninsko zavarovanje je namreč namensko dolgoročno varčevanje za starost, z davčno spodbudo, kar predstavlja

ključno prednost pred ostalimi oblikami varčevanja. Delodajalec, ki v dobro zaposlenega vplačuje premijo, od tega zneska ne obračuna prispevkov za socialno varnost, vplačana premija pa se zaposlenemu ne všteva v osnovo za dohodnino. Vplačane premije v posameznem letu se priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb oziroma pri davku od dohodkov iz dejavnosti.

““

Svoje poslovne cilje lahko podjetja uresničijo tudi s pomočjo vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje delodajalcu prinaša: uresničitev odgovornosti do zaposlenih, saj s tem izrazi, da mu ni vseeno za svoje zaposlene tudi, ko prenehajo delati v podjetju;

zadovoljstvo zaposlenih, saj bodo imeli manj skrbi glede svoje prihodnosti; možnost izbora najboljših kadrov, saj je zagotovljena dodatna pokojnina v očeh ozaveščenega zaposlenega že danes konkurenčna prednost pri izbiri delodajalca. Predvsem pa je pomembno, da se zaposlenemu na njegovem osebnem računu zbirajo in redno mesečno plemenitijo denarna sredstva. Tako bo ob upokojitvi poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja užival tudi dodatno pokojnino v obliki mesečne rente. Trend zniževanja pokojnin iz obveznega zavarovanja se bo v prihodnjih letih še stopnjeval, zato bo dodatna pokojnina ključnega pomena. Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja zahteva veliko mero preudarnosti in je za podjetje velika odločitev, ki s seboj nosi tudi precejšnjo odgovornost. Ker je to zagotovo pomembna odločitev, so vam svetovalci Modre zavarovalnice v vseh korakih odločanja na voljo za nasvete in odgovore na vaša vprašanja. Skupaj lahko ugotovite, katera možnost bi bila najboljša za vas in vaše podjetje.

Podjetniki, zavihajte rokave! za vas imamo 10 milijonov spodbud! Za zagon ali razširitev posla. Za reprogramiranje obstoječih kreditov.

Modra zavarovalnica d.d. Dunajska cesta 119 1000 Ljubljana info@modra-zavarovalnica.si 080 23 45 www.modra-zavarovalnica.si

Vaša zgodba. Vaša banka. 080 22 65

www.sberbank.si

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Konkurenčnost

Konkurenčnost ni le relativen pojem

Kaj zares sporočajo lestvice?

Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS, bojan.ivanc@gzs.si

»Slovenija na lestvicah konkurenčnosti pada,« je odmevalo septembra v medijih. Na lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum, smo izgubili osem mest, spremembe so tudi na drugih lestvicah. Ampak – ali veste, da analize vsebujejo tudi ogromno pozitivnih kazalnikov in spodbudnih informacij, ki jih površni povzetki ne navajajo!

elevantnih lestvic konkurenčnosti, kjer Slovenijo primerjajo z drugimi državami, je kar nekaj. Bolj ugledne, javno dosegljive in dobro strukturirane so tri: Lestvica poslovanja (Doing Business, World Bank), Globalno poročilo konkurenčnosti (The Global Competitiveness Report, World Economic Forum) in Letopis svetovne konkurenčnosti (IMD World Competitiveness Yearbook, IMD World Competitiveness Center).

““

Izboljšanje konkurenčnosti ni sprint, je maraton. Pomeni sosledje izboljšav na različnih področjih. A parlamentarni mandat je pogosto žal krajši od obdobja, ko se koristnost določenih pobud izrazi v gospodarskem okolju.

Vse lestvice so strukturirane po posameznih sklopih, ti so sestavljeni iz posameznih vprašanj ali podatkov. Pri obravnavi lestvic je nujno ločevati anketna vprašanja in statistične podatke, saj je lahko odgovor na vprašanje povsem subjektiven. Zaradi globoke recesije v državah PIIGS so tako namreč ugotovili, da je bila percepcija korupcije v teh državah precej višja kot pred krizo, kar je realno neprimerna predpostavka.

Kaj povedo lestvice?

Analiza lestvic konkurenčnosti daje informacijo o primerjavah določenih kriterijev

po državah ali območjih, kar omogoča primerjalno (benchmark) analizo. Namenjena je profesionalnim uporabnikom, kot so podjetja, zakonodajalcem na izvršnih funkcijah in akademikom. Podjetja se lahko na podlagi teh analiz bolj utemeljeno odločijo, kam usmeriti svoje investicije. Zakonodajalci se lahko seznanijo s področji, kjer je njihova država v ospredju, in si prizadevajo za odpravo ovir, pospešitev postopkov in podobno. Akademska sfera lahko izkoristi velik obseg podatkov in analizira kompleksen mehanizem svetovne konkurenčnosti.

Slovenija na lestvici Doing Business 2014

Sprememba glede na 2010

Odprtje podjetja

-12

Pridobitev gradbenega dovoljenja

Pridobitev električnega priključka

n. p.

Slovenija na lestvici Global Competitiveness Report 2014

Sprememba glede na 2010

Uvrstitev na lestvici

-25

Osnovni kazalniki (20 %)

-15

Institucije

-25

Infrastruktura

Makroekonomsko okolje

-64

Zdravje in primarna izobrazba

Kazalniki učinkovitosti (50 %)

-18

Višja izobrazba

-4

Učinkovitost trga blaga

-22

Učinkovitost trga dela

-19

Razvoj finančnega trga

133

-56

Tehnološka pripravljenost

Velikost trga

-3

Innovativnost in sofisticiranost gospodarstva (30 %)

-15

Registracija premoženja

Dosegljivost bonitetnih informacij

109

-22

Zaščita investitorjev

Plačilo davkov

Uvoz in izvoz

Izvršba pogodb

-23

Postopki in stroški insolventnosti

Poslovna sofisticiranost

-1

Inovacije

-8

Vir: Doing Business

Slovenija na lestvici IMD

Konkurenčnost Slovenije se je po dveh lestvi70 cah od treh znižala. Slovenija je razmeroma Splošna uvrstitev prijazno okolje za nove investitorje, vendar 60 so omejitveni dejavniki splošno makroekonomsko stanje, oteženo domače financiranje, 50 Ekonomska učinkovitost plačilna nedisciplina in dolgotrajni insolvenčni postopki. Sploh zadnja dva dejavnika 40 odvračata zahtevnejše vlagatelje. Odsotnost Učinkovitost države socialne kapice pri višjih plačah odvrača tudi 30 vlagatelje v proizvodnji z visoko dodano vrednostjo, kar je za Slovenijo velika škoda zaPoslovna učinkovitost www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si20 www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.com www.btc-city.com www.kls radi razmeroma dobrih ocen o izobraženosti www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sintal.si www.magistrat.si www.imp-p delovne sile, pa tudi inovacij. 10 www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.si Infrastruktura www.vigros.s mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com

Letopis svetovne www.lthcastings.com www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.btc-city.com www.kls 0 konkurenčnosti IMD www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.sintal.si www.magistrat.si www.imp-p 2010 2011 www.elmont-kk.si 2012 2013 2014 Z zgodovino vse od leta 1989 se ponaša lemont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.si www.vigros.s World Competitiveness Yearbook stvica konkurenčnosti Svetovnega centra za Vir: IMD www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.com www.btc-city.com www.kls konkurenčnost IMD (IMD World CompeGraf ponazarja, da ima Slovenija sorazmerno učinkovito infrastrukturo, ekonomskawww.magistrat.si učinkovitost pa je v zadnjihwww.imp-p www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sintal.si titiveness Yearbook), ki spada pod okrilje letih padla. mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.si www.vigros.s švicarske poslovne šole IMD. www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.kolektor.com www.lthcastings.com www.automaticservis.s Ta lestvica temelji na razvrščanju, zato www.b nosti je tehtano povprečje štirih sklopov: Primerja vzorec 60 držav na temelju www.tab.si city.com www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.elmont-kk.si www.sintal.si www.magistrat.si www.imp-pro-m absolu300 kriterijev. Dve tretjini teh sta vezani ekonomska konkurenčnost, učinkovitost ne omogoča poglobljene analize www.rm-mpi.si www.cablex.si www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.si www.vigros.si www.zit dviga konkurenčnosti pri vseh drdržave, poslovna učinkovitost in infra- tnega na statistične www.kovis-group.com številke, tretjina na anketni www.gorenje.comvprašalnik. www.krka.si www.petrol.si www.tab.sistruktura. www.kolektor.com www.lthcastings.com www.btc-city.com www.kls.si www.jub.e žavah. Končni kazalnik konkurenčwww.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sintal.si www.magistrat.si www.imp-pro-mont. www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.si www.vigros.si www.zit www.lthcastings.com www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.automaticservis.si www.btc-city.co www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sintal.si www.magistrat www.imp-pro-mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.s www.vigros.si www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.com www.btc-city.c www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sintal.si www.magistrat www.imp-pro-mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int.si www.metronik.s www.vigros.si www.lthcastings.com www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings www.btc-city.com www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sinta www.magistrat.si www.imp-pro-mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int. www.metronik.si www.vigros.si www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.c www.btc-city.com www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sinta www.magistrat.si www.imp-pro-mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int. www.metronik.si www.vigros.si www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.c www.btc-city.com www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sinta www.magistrat.si www.imp-pro-mont.si www.rm-mpi.si www.cablex.si www.kovis-group.com www.ltek.si www.melamin.si www.elrad-int. www.metronik.si www.vigros.si www.zito.si www.gorenje.com www.krka.si www.petrol.si www.tab.si www.kolektor.com www.lthcastings.c www.btc-city.com www.kls.si www.jub.eu www.aquasystems.si www.bartec-varnost.si www.automaticservis.si www.elmont-kk.si www.sinta

Financiramo gospodarstvo Zavedamo se, da je zdravo in rastoče gospodarstvo temelj vsake uspešne družbe. Smo in bomo partner mnogih slovenskih podjetij ter skupaj ustvarjamo številne uspešne zgodbe na področju domačega in mednarodnega poslovanja. Pridružite se nam, da bo uspešnih zgodb vedno več.

Pospešeno naprej!

Vir: WEF

www.nlb.si

Kontaktni center: 01 / 477 20 00

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Slovenija je v zadnjih petih letih izgubila tri mesta in se je uvrstila na 55. mesto. Pri ekonomski učinkovitosti je padla kar za 10 mest, na 52. mesto. Pri učinkovitosti države je izgubila tri mesta in pristala na 56. mestu. Pri poslovni učinkovitosti je izgubila eno mesto in pristala na 58. mestu. Pri sklopu infrastruktura je nasprotno pridobila dve mesti in zasedla 32. mesto. Države srednje Evrope, ki Sloveniji konkurirajo za posle in tuje naložbe, so v istem obdobju izgubile šest mest, vendar so še vedno uvrščene pred Slovenijo. Češka zaseda Foto: Nebojša Tejić/STA, Vir: MGRT

33. mesto, Poljska 36., Madžarska 48., Slovaška pa si 55. mesto deli prav s Slovenijo.

Lestvica poslovanja

Lestvica poslovanja (Doing Business), ki nastaja v okviru Svetovne banke in IFC, omogoča po enotnih kriterijih primerjavo regulacije poslovnega okolja v 189 državah. Temelji na trdnih podatkih, kot so število potrebnih postopkov, čas, potreben za izvedbo, in strošek postopka glede na BDP. Glede na leto 2010 je poslovno okolje postalo precej prijaznejše do podjetništva. Slovenija je pridobila kar 20 mest in se uvrstila na 33. mesto, to je dve manj od lokalnega vrha v letu 2013. Opozoriti je treba tudi na metodološke posebnosti. V letu 2010 je bil naveden sklop

zaposlovanja delavcev, ki ga pozneje ni bilo več. Po tem merilu je namreč Slovenija zasedla šele 162. mesto. Drugi dejavnik, ki je prav tako vplival na izboljšanje celotne uvrstitve, je bila umestitev sklopa pridobitve električnega priključka, kjer se je Slovenija uvrstila razmeroma visoko, na 32. mestu v letu 2014. Zato je primerna analiza po posameznih vsebinskih sklopih. Pri oceni odprtja podjetja smo izgubili 12 mest, pri čemer je nazadovanje posledica aktivnejših reform v drugih državah, saj se je število postopkov zmanjšalo za enega. Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja smo uvrstitev obdržali (59. mesto), čeprav se je število postopkov zmanjšalo za štiri, na 10, po(nadaljevanje na str. 20)

V Raiffeisen Banki se zavedamo želja in pričakovanj naših najbolj cenjenih strank, zato vam ponujamo prvovrstno storitev, ki bo olajšala vaše bančno poslovanje, oplemenitila vaše premoženje in prihranila dragocen čas. www.raiffeisen.si / www.raiffeisen-premium.si

Mag. Stanko Stepišnik, univ. dipl. inž. str. , nekdanji minister za gospodarstvo

Ustavitev drsenja lahko dosežemo s povečanjem zaupanja v državo in s stabilno vlado. Z zmanjšanjem proračunskih izdatkov in povečanjem dodane vrednosti (več zaposlenih, več znanja in učinkovitosti v storitvah in izdelkih) bomo odpravili proračunski primanjkljaj. Pridobivanje tujega kapitala, izboljšanje poslovnega okolja za investicije, prožnejši in stroškovno optimalen trg dela ter odprava administrativnih ovir bodo odpravili strukturna neskladja, povečali gospodarsko rast in zaposlovanje. Večja dodana vrednost pripomore k zasebni potrošnji, investicijam ter neposredno h gospodarski rasti. Podjetja potrebujejo ugodnejša posojila za razvoj in obratna sredstva. Spodbuditi je treba finančne trge k prestrukturiranju tržno zanimivih prezadolženih podjetij. Država mora skrbeti za razvojno konkurenčno infrastrukturo, storitve in prijazno, spodbudno naravnano zakonodajo, za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, zelenih, do okolja prijaznih tehnologij ter socialno varnost.

Direktna linija do finančnega udobja

mag. Darja Radić, nekdanja ministrica za gospodarstvo

mag. Radovan ŽerjaV, nekdanji minister za gospodarstvo

»Dokler vprašanje, kako ustvarjati novo vrednost in ne kako deliti, ne postane osrednja tema vseh družbenih akterjev na čelu s politiko, ne bomo naredili razvojnega preboja. Prioritete po mojem mnenju so: Podjetja: a) povezovanje v globalne verige vrednosti na področjih, kjer izkazujemo kompetence, b) prestrukturiranje v smeri specializacije, c) vlaganje v nove izdelke in storitve; Banke: razvoj razmeram prilagojenih oblik kreditiranja gospodarstva; Vlada: a) povečanje atraktivnosti poslovnega okolja za domače in tuje vlagatelje, finančne institucije, b) spodbude mreženju podjetij in akademije ter vzpostavitev profesionalne infrastrukture za pomoč podjetjem pri vstopu v globalne verige vrednosti, strateška partnerstva in mednarodne konzorcije, c) zagon strateških investicij.«

»Najprej je treba davčno razbremeniti slovensko gospodarstvo, še posebej na področju plač. To področje v tujini je popolnoma neprimerljivo z našimi razmerami. Tako se ne da konkurirati podjetjem, ki delujejo v nam konkurenčnih poslovnih okoljih. Davčni primež za podjetja v Sloveniji je za normalno poslovanje, za razvoj izdelkov, za spodbujanje inovacij, za neko normalno rast podjetja preprosto prebrutalen. Vzpostaviti je treba tudi sklad tako imenovanega mezaninskega kapitala, ki bi omogočil dobrim, a vendar prezadolženim podjetjem nastopanje na finančnih trgih in s tem hitrejšo vzpostavitev normalnega, predvsem pa v prihodnost usmerjenega poslovanja. Za postopno stabilizacijo javnih financ je treba sprejemati številne ukrepe za manjšo porabo javnih sredstev, sicer se račun ne izide.«

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Koncept konkurenčnosti 

Konkurenčnost gospodarstva lahko po Porterju (Harvard) razložimo kot produktivnost, ki nastane ob uporabi človeških, finančnih in naravnih virov. Življenjski standard v državi je določen z ravnijo produktivnosti v gospodarstvu, z drugimi besedami, z ustvarjeno vrednostjo blaga in storitev na enoto virov. Produktivnost temelji tako na dveh pomembnih podstatih: vrednosti proizvedenega blaga in storitev in učinkovitosti v procesu proizvodnje. Resnično konkurenčnost lahko merimo s produktivnostjo, ki jo najpogosteje merijo z dodano vrednostjo na zaposlenega. Visoka produktivnost omogoča višje plače, pritegne tuji kapital in krepi domačo valuto in s tem življenjski standard prebivalstva. Kaj je pomembno za konkurenčnost Za konkurenčnost je pomembno skoraj vse: dobro šolstvo, vzdrževane ceste, delovanje finančnih trgov in celo zahteve kupcev in podobno. Takšno okolje je globoko ukoreninjeno v državne institucije, ljudi in kulturo. Dobro delovanje celotnega spleta teh dejavnikov je tisto, kar omogoča preboj na lestvicah konkurenčnosti. Zgolj manko enega od teh dejavnikov pomeni, da sistem ne deluje. O tem je ekonomistično-gospodarski dvojec Daron Acemoglu in James A. Robinson napisal odlično knjigo z naslovom Why nations fail (Zakaj narodom ne uspe). Tako je denimo Brazilija za tuje vlagatelje zanimiva zaradi rastočega števila prebivalstva in izjemnega obsega kmetijskih površin, a je stanje infrastrukture takšno, da ne odtehta donosa teh priložnosti. Izboljšanje konkurenčnosti ni sprint, je maraton. Pomeni sosledje izboljšav na različnih področjih. To je velik izziv za zakonodajalce v vseh državah, saj je parlamentarni mandat pogosto žal krajši od obdobja, ko se koristnost določenih pobud izrazi v gospodarskem okolju. Prav tako je težavna objektivna interpretacija koristi določene pobude, saj je celota vredna precej več od posameznih delov sestavljanke. Relativnostni in absolutnostni vidik konkurenčnosti Konkurenčnost v osnovi ni le relativen koncept, saj izboljšana tehnologija v dveh državah pomeni, da sta obe izboljšali konkurenčnost. Na lestvicah konkurenčnosti tako zgolj primerjava uvrstitve ne sporoča dovolj jasne slike. Večina jih objavlja tudi absolutno številko, ki ponazarja, kako se je konkurenčnost ali element te v določeni državi zvišal ali znižal. Tako denimo dvig tehnologije pomeni dvig konkurenčnosti v vseh državah, uvrstitev na lestvici pa je odsev relativne primerjave višine ocene. Seveda velja to tudi v nasprotni smeri. Makroekonomska nestabilnost v večjem številu držav lahko pomeni isto uvrstitev (primerjava v času), vendar je lahko višina ocene za vse države nižja. treben čas s 197 na 182 dni, strošek pa z 79,9 odstotka BDP na prebivalca na 44,1 odstotka. Pri registraciji premoženja smo pridobili kar 25 mest. Število postopkov smo zmanjšali na pet, potreben čas pa s 391 na 109,5 dneva. Pri dosegljivosti bonitetnih informacij smo izgubili 22 mest. Indeks pravne moči je upadel s 6 na 4 (od 0 do 10), medtem ko se je globina bonitetnih informacij povečala. Pri zaščiti investitorjev smo pridobili šest mest in pristali na 14. mestu. Podjetja so začela navajati več razkritij v letnih poročilih, prav tako se je izboljšal zaščita investitorjev. Precej se je poenostavilo plačevanje davkov. Tu smo pridobili kar 30 mest. Število plačil se je razpolovilo na 11, davčna stopnja na dobiček se je znižala. Še večji napredek smo dosegli pri zunanji trgovini, saj smo izboljšali uvrstitev za 36 mest in pristali na 48. mestu.

Število potrebnih izvoznih listin se je zmanjšalo na pet, čas izvoza z 20 na 16 dni, strošek najema zabojnika je upadel s 1.075 na 745 ameriških dolarjev. Število dni za uvoz se je skrčilo z 21 na 14 dni, strošek najema uvoznega zabojnika je upadel za četrtino. Pri izvršbi pogodb smo sicer pridobili osem mest, a je število postopkov ostalo nespremenjeno (32), čas do plačila izterjanega zneska se je skrajšal zgolj za 20 dni, na 1.270 dni. Pri insolvenčnih postopkih smo pridobili eno mesto in se uvrstili na 41. mesto.

Globalno poročilo o konkurenčnosti

Globalno poročilo o konkurenčnosti (Global Competitiveness Report) izhaja od leta 1979. Publikacijo je predlagal Klaus Schwab,

nemški inženir in gospodarstvenik, ustanovitelj in predsednik Svetovnega gospodarskega foruma. Sprva je lestvica analizirala 16 držav, zdaj je na njej že 144 držav. Ta dokument je morda najbolj vseobsežna primerjava, sestavljena iz treh področij (osnovni indikatorji, kazalniki učinkovitosti in inovativnost ter sofisticiranost) in 12 podrejenih sklopov. Tudi znotraj sklopov omogoča poglobljeno analizo šibkih točk in prednosti. Bolj kot druge lestvice konkurenčnosti temelji na anketah, zato je lahko delno subjektivna. Glede na leto 2010 je Slovenija na lestvici izgubila kar 25 mest in se uvrstila na 70. mesto. Tudi naše srednjeevropske tekmice so izgubile nekaj mest, predvsem zaradi okrepitve azijskih držav, vendar nobena toliko. Slovaška jih je izgubila 15, Češka le eno mesto. Tehtano je ta skupina izgubila sedem mest. Slovenija je pri osnovnih kazalnikih, kamor spadajo institucije, infrastruktura, makroekonomsko okolje in zdravje ter primarna izobrazba, izgubila 15 mest (49. mesto). Glavnino poslabšanja je pomenilo slabše makroekonomsko okolje (64 izgubljenih mest) in nazadovanje pri institucijah. Pri področju institucije posebej negativno izstopamo pri visoki in neučinkoviti javni porabi, birokraciji, učinkovitosti pravnega okolja in dela nadzornih svetov. Makroekonomsko okolje se je poslabšalo zaradi velikih javnofinančnih izdatkov (tudi za sanacijo bank) in večjega javnega dolga. Pri zdravju smo pridobili 11 mest, pri infrastrukturi eno. Pri kazalnikih učinkovitosti smo izgubili 18 mest, kar 56 pri sklopu razvoj finančnega trga, 22 pri učinkovitosti trga blaga in 19 pri učinkovitosti trga dela. Pri razvoju finančnega trga so poudarjeni otežen dostop do posojil, zdravje bank, primanjkljaj semenskega kapitala in slabo razvit delniški trg, ki ne omogoča družbam dostopa do svežega lastniškega kapitala. Morda najpomembnejše področje za Slovenijo je inovativnost in sofisticiranost, saj naj bi pri tej ravni BDP prav to poganjalo gospodarsko rast. Pri poslovni sofisticiranosti smo izgubili kar 23 mest, pri inovacijah osem (42. mesto). Podjetja se premalo povezujejo v grozde, globina vrednostne verige je prenizka. Prav tako se zmanjšujejo izdatki za marketing. Pri inovacijah država premalo vlaga v nakup zahtevnejše tehnološke opreme. Med najbolj problematičnimi dejavniki so navedeni dostop do financiranja, neučinkovita državna birokracija in premalo prožen trg delovne sile.

www.sparkasse.si

Udobja ni nikoli preveč! V banki Sparkasse podpiramo slovensko gospodarstvo. Podjetjem, ki poslujejo s tujino, nudimo stroškovno ugoden domači in mednarodni plačilni promet v različnih valutah. Z nami razvijajte uspešne poslovne zgodbe po vsem svetu!

Intervju

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Intervju

Glas Gospodarstva / oktober 2014

ANTON ROP

Seveda se vseh teh projektov in mehanizmov ne da samo prevesti, treba je biti inovativen. Delovna mesta pa so vedno končni rezultat uspešnih projektov. Anton Rop v zadnjem obdobju ni bil prav pogost gost slo-

venskih medijev. Po svoje je to presenetljivo, saj ima kot častni podpredsednik in član upravnega odbora Evropske investicijske banke, verjetno dostop do zelo zanimivih informacij predvsem o evropskih sredstvih in mehanizmih za financiranje različnih projektov. Politične sence so v Sloveniji pač dolge in občutek za pragmatičnost, ki bi morda koristila vsem, šibak. Ampak nekdanji predsednik slovenske vlade, ekonomist po stroki, tudi zdaj vidi marsikaj, kar bi nekateri rajši preslišali. In to še vedno pove precej direktno in brez dlake na jeziku.

Glas gospodarstva: Dobrih deset let je od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Takrat ste bili predsednik vlade Republike Slovenije. Kako smo izkoristili priložnosti, ki jih je ponudila Evropska unija? Anton Rop: Slovenija je zelo dobro izkoristila predvsem pripravljalno obdobje za vstop v EU. Gospodarski, politični in pravni sistem smo dobro prilagodili, da je skladen z EU, zato smo bili tako rekoč prvi med novimi članicami EU, ki smo vstopili v območje EU. Pozneje pa so se zgodile številne napake, Slovenija še zdaleč ni izkoristila vseh priložnosti in možnosti, ki jih daje Evropska unija. Kot podpredsednik Evropske investicijske banke sem še bolj podrobno spoznal mehanizme evropske komisije in Evropske unije, zlasti v gospodarstvu. Na tem področju je Slovenija popolnoma padla, ni uporabila in izkoristila priložnosti in možnosti, ki jih daje Evropska unija. Na voljo so bili in so še vedno številni instrumenti. Smo unikat med novimi članicami – Slovenija nikoli ni uporabila številnih mehanizmov, morda tudi zaradi samovšečnosti, ali zato, ker smo v mnogih vladah, tudi mojih, menili, da Slovenija zmore vse sama, po svoje. Podcenjevali smo mehanizme za učinkovito črpanje evropskih sredstev.

““

V mnogih vladah smo menili, da Slovenija zmore vse sama, po svoje.

»Ne izumljajmo tople vode!« Igor Savič in Simon Ručigaj, foto: Žare Modlic

GG: Gre res za samovšečnost, ali smo tako zaprti, da se nas to ne tiče? Zakaj nas nobena politična sila ni na to opozorila? AR: Kot podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) sem v Slovenijo nekajkrat pripeljal najboljše strokovnjake v EU, ki delujejo znotraj evropske komisije in EIB. V Maribor, v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo so prišli razlagat načine, kako zaživi mehanizem JESSICA za spodbujanje urbanega razvoja, ki omogoča predčasno črpanje iz evropskih strukturnih skladov, od 30 do 40 odstotkov vnaprej, ki omogoča ustanovitev holdingov, ki omogoča v nadaljevanju ustanavljanje urbanih razvojnih skladov, ki se praviloma meša tako, da kombinira sredstva EU z zasebnimi sredstvi, z bančnimi sredstvi. Razpiše se upravljanje teh skladov, upravljanje se prepusti profesionalnim ustanovam, politika pa je izločena iz neposrednega razpolaganja s finančnimi sredstvi in odloča v tem primeru samo o namenih in področjih, kamor se vlaga. Vodenje je profesionalno, kombinirajo se sredstva, obseg je večji in investicije so bolj učinkovite. Tudi JEREMIE, mehanizem za spodbujanje podje-

tništva malih in srednje velikih podjetij, se nikoli ni uveljavil, verjetno zato, ker so v Sloveniji obstajali in obstojijo skladi in tudi zelo jasni interesi. GG: O kakšnem obsegu izgubljenih sredstev, ali priložnosti, lahko govorimo? AR: To je težko reči, a podatki kažejo, da je bila Slovenija med državami EU med tistimi, ki so bile najmanj uspešne pri izhodu iz gospodarske krize. Izjemno velike negativne gospodarske rasti, popoln izpad investicij v tem času, se da meriti z odstotki BDP. Verjetno ni bilo potrebno, da nam je v teh kriznih obdobjih BDP upadel za več kot deset odstotkov, morda bi lahko šli čez to krizo s sedmimi, šestimi odstotki – govorim o kumulativni negativni gospodarski rasti. In če je to tri, štiri odstotke, so to seveda ogromne vsote in veliko delovnih mest in veliko priložnosti. GG: Torej je podoba Slovenije precej temačna? AR: Ne, ni temna slika, tako govorijo dejstva. Nihče ne more reči, da je Slovenija uspešno prebrodila gospodarsko krizo. Številke pravijo, da je bila Slovenija med najslabšimi. Če želimo govoriti o nekih prednostih, pa ima Slovenija vseeno razmeroma visoko raven BDP. Po razvitosti je približno na polovici Nemčije, Hrvaška je malo več kot na polovici v primerjavi s Slovenijo, Srbija na polovici s Hrvaško … Slovenija se mora hitreje razvijati in jaz sem kljub vsem težavam optimist. Ko govorimo o težavah, to počnem zato, da bi videli razloge in tudi vzvode, ki Slovenijo lahko spravijo na pot konvergence, približevanja najbolj razvitim državam. GG: Če optimizem temelji samo na želji in upanju, je šibak. Na čem temelji vaš optimizem? AR: Predvsem na poznavanju izgubljenih priložnosti, ki jih je Slovenija imela in jih še ima in jih lahko izkoristi. Seveda, če prepozna tisto, kar je bilo izgubljeno. Seveda je nujno govoriti o razdolževanju slovenskih podjetij, finančni konsolidaciji, spodbujanju tujih investicij ... Predvsem pa je treba pozorno opazovati in nadzirati, kaj se dogaja v slovenski družbi, zlasti v delu, ki se tiče staranja prebivalstva. Tam je primerjalno velik potencial Slovenije, zlasti v občutno boljšem izkoristku članstva v EU, evropskih mehanizmov, ki jih je mogoče in se jih da izkoristiti. Če sem mogoče malo bolj izzivalen: če minister za infrastrukturo reče, da v Sloveniji ne moremo graditi nobene prometne osi, da ne moremo graditi drugega tira, potem je to seveda zelo slabo in se moramo vprašati, kako je možno, da človek, ki si želi biti minister, ne verjame v noben razvojni projekt v Sloveniji. Predvsem je financiranje takšnih projektov lahko način ali vzvod, da bi Slovenija precej bolj izkoristila strukturne sklade, zlasti kohezijski sklad, ker gre za preproste projekte, ki črpajo sredstva v velikem obsegu. Gre pravzaprav za sredstva, ki so sredstva Slovenije, ki jih je Slovenija dala v EU in jih prečrpava nazaj. Tudi kreditiranje takih projektov je možno, z izjemno dolgoročnimi obrestnimi merami. Avstrija je denimo za obnovo železnic najela posojilo pri EIB za 40 let po ekstremno niz-

Intervju

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Intervju

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Privatizirati bi morali samo tista podjetja, kjer je možno dobiti dolgoročne strateške partnerje, ki imajo vizijo in bodo zagotavljali boljše in cenejše storitve.

imajo, kako zahtevne izdelke lahko delajo za najboljša nemška podjetja – za Mercedes, Audi ...

ki obrestni meri in z moratorijem tretjino tega obdobja. Torej nihče ne more trditi, da se v železnice ne da vlagati. Mnogi želijo projekte financirati le iz zasebnega kapitala in gledajo le denarni tok, a železnica prinaša predvsem ekonomsko stopnjo donosa, ki se meri v posrednih ekonomskih učinkih. Za take projekte je treba izkoristiti druge instrumente, a za to mora biti politična volja. Seveda pa se vseh teh projektov in mehanizmov ne da praktično prevesti, treba se je potruditi in biti inovativen.

““

Vprašati se moramo, zakaj človek, ki si želi biti minister, ne verjame v noben razvojni projekt v Sloveniji.

GG: Slovenijo odlično poznate. Kje vidite priložnosti za projekte? AR: Stališča o tem, ali so projekti v Sloveniji ali ne, so zelo različna. In v zadnjem času poslušamo celo nekatere ugledne bančnike, ki trdijo, da v Sloveniji ni projektov in da zato ne more biti investicij. Nazadnje smo na srečanju bančnikov slišali, da bodo posojila bolj poceni, bo jih pa manj in jih bo težje dobiti. Seveda, na te stvari je možno tako gledati, če gledamo statično, sploh če vzamemo predvsem ugled podjetja. Rejtingi podjetij v Sloveniji so načeloma razmeroma nizki zaradi težav v preteklosti, zaradi okolja, v katerem so delovala, in zaradi razmeroma velike zadolženosti, do katere je prišlo tik pred krizo, nato pa sta se zmanjšala obseg prodaje in proizvodnje. Banke, podjetja in vlada so v začaranem krogu, kjer je na eni strani v bančnem sistemu razmeroma veliko denarja, obseg posojil se zmanjšuje, obseg investicij pa stagnira in sredstva za naložbe lahko dobijo tako rekoč samo ena in ista podjetja. Iz tega kroga ni izhoda. Seveda je to mogoče presekati. Treba je uporabiti evropske mehanizme in sistemsko spremeniti nekatere zakone, tudi zakon o javnem financiranju. Že nekaj let ponavljam, da obstoji znotraj EU mehanizem, prek katerega evropska komisija s svojimi sredstvi jamči in pokriva del tveganja za potencialne investicijske projekte, ki spadajo v prioritete evropske komisije. Ni razloga, da ne bi tudi v Sloveniji oblikovali sklada za razpis, kjer bi omogočali, da bi za nekatera prioritetna področja, ki so sprejemljiva za celo Slovenijo, tudi za področje malih in srednje velikih podjetij, za področja obnovljivih virov energije, okolje-

GG: V Sloveniji se dogaja novi val privatizacije. Pri nedavno prodanem Mercatorju se postavlja vprašanje, če je že moral biti prodan, zakaj ni bil prodan prej. Kakšno je vaše mnenje? AR: Zgodbe o privatizaciji so ekstremno poenostavljene. Eni podpirajo vsako privatizacijo, drugi so proti večini vseh privatizacij. Menim, da privatizacija sama po sebi ne pripelje do ničesar. Je pač sprememba lastništva in vse je odvisno od tega, kdo je na koncu lastnik. Lahko pomeni polom podjetja, lahko pomeni takojšnje zaprtje in prevzem trga, lahko pa tudi razcvet podjetja in razvoj. Če se privatizacija dogaja v tranzicijskih državah, potem v razmeroma večjem številu primerov pride do prevzemanja trga, ne pa do krepitve posameznih podjetij. Imamo primere privatizacij, za katere tudi njihovi pobudniki ocenjujejo, da je šlo za napako. Denimo Lek je ena svetlih točk slovenskega podjetništva, v katerem se je izpeljala privatizacija zaradi konkretnih težav, ki so bile povezane z nekaterimi izdelki in se je računalo, da se bo prodrlo na trge in tako naprej.

varstvene projekte, rekli, da se ti projekti lahko financirajo tudi ob nekaj večjem tveganju. To smo razlagali s strokovnjaki JASPERS-a, ki je skupen projekt Nemške razvojne banke, EIB in evropske komisije, že ministrom iz Pahorjeve vlade, ministrom iz Janševe vlade, pa tudi drugim ministrom. Najslabše je, da se vsi usedemo na stole denimo v Portorožu in ugotavljamo, kako se nič ne da. Ne more biti slabšega za to državo. Mala in srednje velika podjetja generirajo 80 odstotkov vseh delovnih mest, tu bi lahko veljal poseben pristop k financiranju. SID, razvojna banka in minister za gospodarstvo so že oblikovali podobne mehanizme, ki pa še niso dovolj zaživeli.

GG: Naj se ta proces nadaljuje, kljub dilemam v sami vladni koaliciji? AR: Slovenija mora biti kredibilna, privatizacijo mora peljati naprej. Seveda pa nihče – ne Bruselj, ne Berlin, ne Pariz, niti kdorkoli drug – ne more predpisovati privatizacije za vsako ceno. Privatizirati bi morali samo tista podjetja, kjer je možno dobiti dolgoročne strateške partnerje, ki imajo vizijo, ki so kakovostni in ki zagotavljajo boljše in cenejše storitve. Sicer bodo vse prihodnje privatizacije izrazito škodljive oziroma v najboljšem primeru popolnoma nepomembne, če ne bodo v ničemer pripomogle k temu, da bi bili potrošniki, državljani in državljanke po privatizaciji v boljšem položaju, v boljši situaciji. Bi

GG: Kje so v evropskem okolju, poleg že omenjene Avstrije, primeri, kako je mogoče učinkovito črpati evropska sredstva? AR: Ravno projekt pametnih mest JESSICA je eden najbolj opaznih – gre za povsem konkretne primere, denimo zeleni sklad, s katerim so v Londonu izkoristili strukturne sklade in skupaj z zasebnim kapitalom vlagali v tovrstne projekte energetske učinkovitosti, tudi obnovljive oblike energije in program čistilnih naprav. Tudi na Poljskem je veliko uspešnih primerov, pa v Berlinu, celo v Ljubljani so se nekaterih projektov že lotili in upam, da bodo uresničeni. Tu je še program ELENA in ne nazadnje JEREMIE, sklad za mala in srednje velika podjetja, ki so ga ustanovili na Slovaškem – ministrstva so se odpovedala delu kohezijskih sredstev iz strukturnih skladov in jih namenila v sklad JEREMIE za financiranje malih in srednje velikih podjetij. GG: Gospodarska zbornica Slovenije je predstavila program, s katerim bi se v Sloveniji odprlo 118 tisoč novih delovnih mest. Kako to vidite – je to v Sloveniji mogoče uresničiti? AR: Delovna mesta so vedno končni rezultat uspešnih projektov, čeprav včasih tudi ni nujno, da so to delovna mesta ali pa gre lahko za razmeroma malo delovnih mest, so lahko posredni učinki izjemno veliki. Začeti je treba s poslovnimi priložnostmi, investicijami – za to pa Slovenija potrebuje učinkovita in uspešna podjetja. Seveda se je treba vprašati, ali si v Sloveniji želimo delovnih mest, ki temeljijo na proizvodnji, na ceneni delovni sili. Menim, da ne, saj nas to ne bo pripeljalo daleč. Predvsem pa sem prepričan, da Slovenija zmore več, da zmore zagotavljati kakovostna delovna mesta. Pogosto sem ponosen, ko v podjetjih vidim, kako tehnološko kakovostno proizvodnjo

se pa zamislil, če bi privatizirali tako, da bi prodajali podjetja, ki jih prevzemajo družbe drugih držav – skratka, da bi slovenska državna podjetja postajala nemška državna podjetja. Za to ne vidim nobenega razloga in nobenega argumenta, tudi z vidika kratkoročnih prihodkov – po mojem mnenju ti prihodki ne morejo rešiti javnofinančnih težav v večjem obsegu. V primeru Telekoma o podrobnostih prodaje nisem seznanjen, sem pa zelo skeptičen. Nobene potrebe ni, da izgubljamo milijarde za to, ker so vodstva teh podjetij nesposobna. Zamenjava nesposobnega vodstva je precej cenejša od prodaje podjetja pod ceno.

““

Zamislil bi se, če bi privatizirali tako, da bi slovenska državna podjetja postajala nemška državna podjetja. Za to ne vidim nobenega razloga in nobenega argumenta, tudi z vidika kratkoročnih prihodkov.

Privatizacija mora biti eden od mehanizmov prestrukturiranja podjetij. Ki je možen, a ne nujen. Nihče ne pravi, da je privatizacija sama po sebi nujna. GG: Kakšno pa bo prihodnje leto za Slovenijo, glede na napovedi Umarja? AR: Zelo sem se razveselil napovedi velike gospodarske rasti. Ta gospodarska rast izvira iz razmeroma velike rasti izvoza, delno iz investicij, ki so povzročene s časovnim zamikom koriščenja evropskih sredstev. Upam, da bo ta vlada imela pogum nameniti energijo, znanje in del finančnih sredstev v vzdržen, dolgoročnejši investicijski ciklus, ki bi skupaj z izvozom ponesel gospodarsko rast naprej in Slovenijo spet približal razvitim državam.

www.ef.uni-lj.si/cpoef

Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete »S povezovanjem virov znanja soustvarjamo napredek« Izberite najbolj primerne programe poslovnih izobraževanj: • • • •

Individualni programi usposabljanja, ki so v celoti prilagojeni vašim potrebam Enodnevni ali večdnevni seminarji Poslovne Akademije Dvoletni FELU MBA program za zaposlene posameznike

Več informaciji: cpoef@ef.uni-lj.si (01) 5892-854

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

AKTUALNO GLAVA

oktober2014 2014 Glas Gospodarstva / marec

RUBRIKA mesta Delovna

Keynes se vrača Matevž Straus

»Ker še vedno nimamo prave in razumljive gospodarske strategije, ker se soočamo z nizko konkurenčnostjo, ker je gospodarska rast le blaga, povpraševanje po delavcih šibko, strukturnih reform pa ni, je to pravi čas za razpravo,« je posvet z naslovom Kako drugače kot pa s Keynesom 11. septembra začel mag. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

ako je odprl zanimivo izmenjavo mnenj o (ne)potrebnosti in (ne)smiselnosti investicij, selekciji primernih investicij, finančnih virih in pogojih za uspešno investiranje.

čudežno povečanje povpraševanja v tujini in čudežne investicije. Ampak to se ne bo zgodilo,« je zbrane gospodarstvenike provokativno nagovoril P. Damijan.

Zakaj sploh investirati?

So kanalizacije, ceste, krožišča in podporni zidovi res tisto, kar nas lahko reši? Je to res naša prihodnost? »Več ni vedno bolje,« je bil kritičen mag. Sibil Svilan iz SID banke. »Obseg investicij ni nujno premajhen, treba pa bo posvetiti več pozornosti njihovi kakovosti. Pri selekciji investicijskih projektov morata primarni postati dolgoročna ekonomska utemeljenost in zmogljivost vračanja investiranih finančnih sredstev. Zato moramo preprečiti sledenje ugodnim kratkoročnim učinkom na račun dolgoročnih strukturnih posledic, pri tem pa zagotoviti dolgoročne multiplikativne učinke.« »Vsaka investicija – tudi v znanost – je boljša kot v infrastrukturo 19. stoletja,« je dregnil v osje gnezdo prof. dr. Marko Jaklič (Ekonomska fakulteta). »Treba je optimizi-

Ideja, da država v času krize močneje investira, hitro naleti na kritike državnega intervencionizma in ideološko zavračanje takega pristopa, zato so empirični podatki v takih razpravah toliko pomembnejši.

““

Osem desetletij po keynesianski revoluciji in po štirih desetletjih dominacije neoklasičnega pogleda se Keynesovi predlogi o vlogi države pri zagonu gospodarstva spet zdijo zanimivi, možni, celo potrebni.

Prof. dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je s fragmentiranjem slovenskega BDP ugotovil, da k slovenskemu BDP najbolj prispeva domača poraba, znotraj te bruto investicije, med zadnjimi pa investicije v zgradbe in objekte. »Če hočemo doseči gospodarsko rast, moramo zato spremeniti politike. Danes so glavni recept za rešitev krize strukturne reforme in inovacije. Super, ampak strukturne reforme in investicije so učinkovite šele dolgoročno. Le z javnim trošenjem in državnim vlaganjem v infrastrukturo lahko zato kratkoročno spodbudimo gospodarsko rast! V Sloveniji pa čakamo na čudežno razdolžitev podjetij,

Kam investirati?

rati investicije ter določiti prioritete, ker so globalni prometni tokovi že pozicionirani, je investicije bolj smiselno usmeriti v digitalno avtocesto, ki se šele razvija.« Zato je po Jakličevem ključno vprašanje, ali znamo vlagati v znanje in biti v vrhu inovacij prihodnosti. »Žal pa Slovenije ne vidim v najbolj drznih projektih, ki se razvijajo v okviru Obzorja 2020. In če nas danes ni zraven, nas verjetno tudi leta 2030 ne bo.«

Kje so viri?

Pregled devetih gospodarskih panog Gospodarske zbornice Slovenije je pokazal, da obstaja potencial do leta 2020 ustvariti 118 tisoč novih delovnih mest, od tega 45 tisoč trajnih, preostala pa bi bila vezana na investicijske projekte. A kako do prepotrebnih 11,6 milijarde evrov investicijskih sredstev, ki bi zagnala kolesje in omogočila odprtje vseh teh novih delovnih mest? Da bi GZS odgovorila na kritike o nerazumnih zahtevah in nemogočih zneskih, je pripravila pregled potencialnih virov, iz katerih

Keynesova teza 

John Maynard Keynes se je v svojem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (The General Theory of Employment, Interest and Money) leta 1937 spoprijel s takrat prevladujočo klasično ekonomsko paradigmo, ki je temeljila na predpostavki, da bi ob odsotnosti vmešavanja države v gospodarstvo trg samodejno vzpostavil polno zaposlenost. Keynes je bil mnenja, da je to morda držalo za 19. stoletje, ko je ponudba ustvarjala svoje povpraševanje, v spremenjenih razmerah pa sam trg ne zmore zagotavljati zaposlenosti. Trdil je, da mora zato v časih brezposelnosti in neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti država povečati izdatke za potrošnjo ali investicije. »Z brezposelnimi delavci in tovarnami brez dela je nesmiselno trditi, da si ne moremo privoščiti novega razvoja. Prav s temi tovarnami in s temi delavci si to lahko privoščimo,« je zapisal leta 1928, tik pred veliko gospodarsko krizo, ki je njegove teze dokončno potrdila.

»Keynes ali ne? In če da, kakšne investicije potrebujemo in kje dobiti sredstva zanje«, so se spraševali gospodarstveniki.

bi lahko črpali za keynesiansko usmerjene investicije: od domačega zasebnega kapitala za energetsko obnovo stavb, lastnih sredstev podjetij, povečanja deleža tujih investicij z zdajšnjih 33 odstotkov na povprečnih evropskih 50 odstotkov, do sredstev Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, sredstev iz evropske kohezijske politike, sredstev od privatizacije državne lastnine in infrastrukture ter ne nazadnje sredstev državnega proračuna prek strukturnih sprememb javne porabe v prid naročilom gospodarstvu. Tako bi država zagnala projekt, ki bi do leta 2020 ustvaril 118 tisoč novih delovnih mest – ta pa bi nadomestila izgubljena delovna mesta v neperspektivnih in prezadolženih podjetjih.

dnih mehkih dejavnikih – nezaupanju, negotovosti, nesposobnosti izpeljave zahtevnih projektov in administrativnih ovirah. »Soočeni smo z bremenom neuspele tranzicije, ni kapitala, ni pravih lastnikov, pravo balkansko brezno,« opisuje razmere Jaklič. Da bi to presegli, je zato treba več pozornosti nameniti konkurenčnemu okolju – pri čemer, kakor opozarja Anton Papež (Interenergo), nimamo v mislih le zniževanja davkov, temveč celostno urejeno poslovno okolje z usklajenimi različnimi parametri. Če rečemo »da« Keynesu, »moramo imeti vizijo in strategijo razvoja Slovenije ter gospodarsko strategijo, ki bo v nasprotju z zdajšnjo operativno in bo izhajala iz strategije razvoja celotne države,« poudarja mag. Samo Hribar Milič.

Pogoji uspešnosti

Kako drugače, če ne s Keynesom?

Če torej sredstva (v javnem in zasebnem sektorju) so na voljo, kaj nas zadržuje? Svilan je prepričan, da lahko vzroke iščemo v neugo-

Keynesov model je statičen, predvideva razmeroma zaprto gospodarstvo in prvi pogoj,

mag. Sibil Svilan, predsednik uprave, SID banka

mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave, Lek

»Samo finančno prestrukturiranje, brez ustreznega poslovnega prestrukturiranja, je le kupovanje časa.«

»Od nove slovenske vlade zahtevamo, da resno premisli ukrepe iz koalicijske pogodbe, sicer bo tudi farmacija začela izgubljati delovna mesta.«

da si država lahko privošči proračunski primanjkljaj. »O Keynesu lahko pravzaprav govorimo le v evropskem kontektstu,« opozarja Jaklič in dodaja, da se v to smer končno le že razmišlja. Po letih simpatiziranja z idejami Friedricha von Hayeka (v Evropi in Sloveniji) postaja očitno, da država gospodarstva ne sme le opazovati, temveč mora nekaj storiti – potrebujemo investicijski zagon, ki bo omogočil gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, a se hkrati ognil pastem, zaradi katerih smo pred štiridesetimi leti Keynesovo Splošno teorijo zaposlenosti, obresti in denarja pospravili v predal. Keynesova ekonomija 

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je John Maynard Keynes predlagal takrat drzen in drugačen pogled na ekonomijo in vlogo države v njej. Stare ideje klasične ekonomije je s svojimi predlogi za slabo polovico stoletja potisnil na stran in s tem postavil temelje povojne ureditve mnogih zahodnih gospodarstev. Štiri desetletja po vnovičnem vzponu neoklasičnega pogleda na ekonomijo se keynesianske ideje vračajo.

KLJUČNI DOGODKI

Glas Gospodarstva / oktober 2014

KLJUČNI DOGODKI

Glas Gospodarstva / oktober 2014

INOVATIVNOST

Izjave komisije Se kakovost slovenskih inovacij dviguje? »Povsem nekaj drugega je pričakovana kakovost inovacije iz velikega farmacevtskega podjetja kot iz mikropodjetja v lesni panogi. Velik vpliv na kakovost inovacij ima urejeno, stabilno poslovno okolje s sistemom za spodbujanjem stalnih izboljšav, tako na ravni države kot podjetja. Kakovost inovacije je zrcalo okolja, iz katerega izhaja. Odnos slovenskega okolja do inovacij se izraža v uspešnosti tega okolja.« Stanislav Kaluža, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino Slovenija je uvrščena na 13. mesto v svetu po številu patentov na prebivalca. Sloveniji sta torej dve!

Kaj naredi dobrega inovatorja? »Znanje, pogum, radovednost in vztrajnost!.« Mag. Andrej Dobrovoljc, FIS Novo mesto

Je za inovatorje v Sloveniji dobro poskrbljeno?

500 inovatorjev in več kot 160 inovacij je sodelovalo v letošnjem izboru najbolj inovativnih podjetij.

Znanje, radovednost in igrivost

Mag. Marko Bohar, Združenje elektronske in elektroindustrije, GZS

Kaj slovenskim inovatorjem manjka za preboj na domačem trgu?

Simon Ručigaj

Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve. Ena je na lestvici mednarodne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma na nizkem, 70. mestu, druga, inovativna Slovenija, pa zaseda kar 13. mesto na lestvici patentov po številu prebivalcev!

vetovni gospodarstveniki uvrščajo Slovenijo med tako imenovane innovation-driven, med države, ki jih poganja inovativnost. Peter Olesen, predsednik Evropskega instituta za inovacije in razvoj (EIT), ki je podelil priznanja, je poudaril pomen kulture inovatorstva in nasploh iskanja razvojnih priložnosti v Evropi z novo strategijo sestavljanja skupnosti znanja in razvoja. Hudič je, kot je na prireditvi dejal Samo Hribar Milič, predsednik GZS, v podrobno-

stih. Pa je res? Je to, da se država tako mačehovsko vede do tistih, ki jo rinejo naprej, res samo podrobnost? Po mnenju vesele, pogumne in vztrajne množice inovatorjev, ki so se zbrali na podelitvi nacionalnih priznanj GZS najbolj inovativnim podjetjem in javnim zavodom v okviru Dneva inovativnosti – da, je. Prireditev je potekala v igrivem in sproščenem razpoloženju – edino v takem, po mnenju večine, lahko nastajajo ideje, ki pre-

rasejo v industrijske inovacije. Druga Slovenija se je pokazala v vsem svojem blišču: polna zabavnih, pametnih, sposobnih ljudi, vztrajnih in prekipevajočih od idej. Prav ti se, kljub balastu, oviram, polenom na vsakem koraku podjetnika in otopelosti okolice ne pustijo motiti: so motor države, srce gospodarstva in temelj prihodnosti. Kot je rekel eden od udeležencev: “Ko ustvarjam, nimam časa za nepomembnosti!”

»Inovacija je vsaka novost, katere koristnost se potrdi na trgu, in med inovatorji se vse bolj krepi razumevanje, da je za vsak evro, vložen v razvoj, treba vložiti od pet do deset evrov še v trženje. Za uspeh je zato treba v podjetju ustvariti poslovno okolje, ki je zmožno inovatorju zagotoviti ustrezno finančno, tehnološko in informacijsko podporo. Takšnih podjetij pa je v Sloveniji kljub krizi čedalje več.«

Prireditev je potekala v sproščenem duhu, soustvarjanju glasbe pa so se pridružili tudi igrivi inovatorji.

»Gre za dve pomembni skupini ovir. Prva je povezana s samimi podjetji, ki se pogosto zadovoljijo z inkrementalnimi izboljšavami, malo pa je prebojnih inovacij in inovacij poslovnih modelov, ki praviloma prinašajo najvišje dodane vrednosti. Razmeroma malo je tudi storitvenih inovacij, in to kljub dejstvu, da storitve prinašajo večji del BDP države. Opažam več idej, nastalih v sodelovanju z akademskimi institucijami, pogosto pa manjka ustreznega podjetniškega pristopa. Ovira na državni ravni je tudi neustrezna dostopnost finančnih sredstev.« Dr. Borut Likar, Korona plus, d. o. o., Inštitut za inovativnost

Je inovatorski "poklic" dovolj promoviran v slovenskem okolju? »V Sloveniji se dobro zavedamo pomena inovativnosti. Promocija inovacij in dobrih podjetij, ki na svetovnem trgu obvladujejo tržne niše, je pogosta, saj se lastniki zavedajo pomena intelektualnega kapitala zaposlenih. Več je treba narediti v podjetjih, ki inovatorjev še ne znajo ustrezno spodbujati ter s tem zagotavljati večje konkurenčnosti podjetja.« Inovatorje zaznamujejo ustvarjalnost, stremenje k boljšim delovnim procesom in izboljšavam poslovanja ter bivanja.

Simona Rataj, GZS

KLJUÄ&#x152;NI DOGODKI

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Prejemniki zlatih priznanj za inovativnost so: BSH HiĹĄni aparati Nazarje, d. o. o.

Aparat Tassimo Sunny za multi napitke zna kar sam ugotoviti, kateri napitek mora pripraviti, vodo segreje hitreje od konkurence, hkrati pa interakcija z uporabnikom poteka povsem enostavno â&#x20AC;&#x201C; prek gumba na skodelici.

Gorenje, d. d.

Novi, do okolja in uporabnika ĹĄe prijaznejĹĄi hladilno-zamrzovalni aparati imajo poleg idealnih pogojev za vse vrste hrane in tehnologije samouÄ?enja ĹĄe toliko uporabnih novosti, da so bile za kar pet od njih vloĹžene patentne prijave.

Industrijska oprema BreĹžice, d. o. o.

MulÄ?er Profi mega je primeren za dela v najteĹžjih razmerah v kmetijstvu in komunali, inovativna konstrukcija delovnih teles pa mulÄ?erju Profi mega omogoÄ?a tudi uÄ?inkovito in energetsko varÄ?no mulÄ?enje pri hitrosti kar do 16 kilometrov na uro.

Acroni, d. o. o., in Razvojni center Jesenice, d. o. o.

Model valjanja, ki sam preraÄ?unava optimalne plane valjanja glede na vrsto jekla, tip izdelka

in zahtevane konÄ?ne lastnosti, se sam uÄ?i in popravlja parametre pri izraÄ?unih, pomeni veliko prednost pred konkurenco in hitro uvajanje novih izdelkov.

Domel, d. o. o., in NELA razvojni center, d. o. o.

KonÄ?no je mogoÄ?e sestaviti uÄ?inkovit in hkrati zelo tih sesalnik, v katerem se na filtrih in oblogah ne nabira prah, obenem pa gre tudi za cenovno uÄ?inkovito reĹĄitev brez dragih in zahtevnih sestavnih delov.

Vivapen, d. o. o.

Ä&#x152;eprav jih uporabnik na prvi pogled ne zazna, je v njem zares veliko inovativnih reĹĄitev, zaradi Ä?esar je novi izdelek podjetja edino nalivno pero za uÄ?enje pisanja na papirju in ekranih tabliÄ?nih raÄ?unalnikov ali pametnih telefonov na svetu.

Farma GRS, d. o. o.

Strokovnjakom iz Farma GRS je uspelo pripraviti zdravilno uÄ?inkovino z zelo dobro procesibilnostjo, ki je bistvena za reĹĄevanje kljuÄ?nih farmacevtskotehnoloĹĄkih izzivov v proizvodnji kakovostnih, varnih in uÄ?inkovitih zdravil na patentno neodvisen naÄ?in.

Dogodek so omogoÄ?ili: Zlata sponzorja:

Srebrna sponzorja:

Bronasta sponzorja:

Svetloba, podjetje za projektiranje in izdelavo industrijskih svetil, d. o. o., Logatec Inteligentni sistemi razsvetljave REFLECTA IntelMax Litostroj Power, druĹžba za projektiranje, gradnjo elektrarn in izdelavo energetske ter industrijske opreme, d. o. o., Ljubljana Virtualni diagnostiÄ?ni center za hidroelektrarne (VDCHE) Belimed, pomivalni sistemi, d. o. o. Vstavek s turbinsko ĹĄobo in notranjim delovanjem za Ä?iĹĄÄ?enje instrumentov DaVinci serije IS4000 in IS3000 SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec Elektronski temperaturni terapevtski list (ETTL) Nieros Metal, d. o. o., Slovenj Gradec, in Yaskawa Slovenija, d. o. o., Ribnica Robotska varilna celica s sistemom strojnega vida MotoSENSE Metal Ravne, d. o. o., Ravne na KoroĹĄkem Vrhunsko visoko legirano orodno jeklo za delo v hladnem ETI, d. d., Izlake Robotizirana justirno/merilna celica ÂťKZS-ROBOÂŤ RC eNeM Novi Materiali, d. o. o., PodruĹžnica Steklarna Hrastnik impol.pdf 1 3. 10. 14 10:52 Nove recepture obarvanja transparentnega

Priznanje za naj inovacijo po mnenju javnosti prejme: Vivapen, d. o. o., Celje Prvo nalivno pero iz prevodnega ABS-polimera

Srebrna priznanja prejmejo:

BSH HiĹĄni aparati Nazarje, d. o. o. MSM8-Maxomixx HTZ Velenje I. P., d. o. o. Naprava za denitrifikacijo pitne vode Insol, d. o. o., Postojna Izraba topolovih vlaken za proizvodnjo naprednih materialov Efos, d. o. o., Razdrto Sistem TRAPVIEW za avtomatsko spremljanje ĹžuĹželk IOS, InĹĄtitut za okoljevarstvo in senzorje, d. o. o., Maribor Razvoj optiÄ?nega kemijskega senzorja za zaznavanje organofosfatov ZEL-EN, razvojni center energetike, d. o. o., KrĹĄko Sistem za disipacijo energije za varno in stabilno obratovanje hidroelektrarn Iskratel, d. o. o., Kranj Univerzalno linijsko vezje Hidria AET, d. o. o., Tolmin Grelnik goriva z integralnim senzorjem temperature Letrika, d. d., Nova Gorica Elektromotor z rotorjem za obratovanje v tekoÄ?ih medijih Hidria Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija Elektronsko komutiran motor z zunanjim rotorjem HEC R10 in aero-akustiÄ?no modificirano lopatico aksialnega ventilatorja SwatyComet, d. o. o., PE ZreÄ?e Lamelni brusni disk, Skorpio Angled ÂŽ oz. LBD z zavihanim robom Container, d. o. o., Celje, in Innofreight Speditions Gmbh Innowaggon in rocktainer

KLJUÄ&#x152;NI DOGODKI

Glas Gospodarstva / oktober 2014

stekla z ekomateriali, ki jih najdemo v naravi AEREFORM, d. o. o., Trbovlje Projekt uÄ?enja na daljavo Pipistrel-online ETI Elektroelement, d. d., Izlake, in RC eNeM, d. o. o., PodruĹžnica KeramiÄ?ni elementi in varovalke Nova generacija talilnih vloĹžkov ÂťBattery fuseÂŤ ETI Elektroelement d.d., Izlake in RC eNeM d.o.o., PodruĹžnica KeramiÄ?ni elementi in varovalke Nova generacija talilnih vloĹžkov ÂťRailway fuseÂŤ RC MASPOS, d. o. o., Gornja Radgona Kompaktni veÄ?standardni vzbujevalnik za prizemeljsko televizijo Ortotip, d. o. o., Murska Sobota Vakumska peÄ? za termiÄ?no poobdelavo izdelkov, narejenih po postopku SLM (selektivno lasersko taljenje) TPV trĹženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., Novo mesto Protivibracijska povezava s poveÄ?ano upogibno togostjo FerroÄ?rtaliÄ?, d. o. o., Dolenjske Toplice Robotizirana celica za Shot Peening tip ASP 1500 ECO Rehing raziskave in razvoj, d. o. o., StraĹža pri Novem mestu

Razvoj rehabilitacijske naprave za urjenje vstajanja (ang. Sit-To-Stand)

Bronasta priznanja prejmejo:

Izoterm Plama, d. o. o., Podgrad EmbalaĹžni sistem Mondaplen ZEL-EN, razvojni center energetike, d. o. o., KrĹĄko Razvoj digitalnega merilnika reaktivnosti nove generacije Cinkarna Celje, d. d. Tehnologija Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih vod z magnetnim fotokatalizatorjem Grammer Automotive Slovenija, d. o. o., Slovenj Gradec Avtomat za sestavo vodilnih puĹĄ za vzglavnike vozila fiat 500L Dukin, d. o. o., Ljutomer Podzemni koĹĄi za odpadke Izoelektro, d. o. o., LimbuĹĄ ISOP - Indikator stanja odvodnikov prenapetosti Ledinek Engineering, d. o. o., HoÄ?e CNC spahovalka za izdelavo krivulje doge model 3500v3 RC SIMIT, razvojni center za sodobne materiale in tehnologije, d. o. o., KidriÄ?evo Odstranjevanje peĹĄÄ?enih jeder iz ulitkov

)-0/, 0!24):!.3+! 3,/6%.3+! ")342)#! 3,/6%.)*! 777 )-0/, 3)

CMY

palice

profili

cevi

valjani izdelki

folije

-/Â¤.%*g) : ):+5g.*!-) ): 02%4%+,/34) 02)02!6,*%.) .! )::)6% 02)(/$./34)

DODANA VREDNOST

Glas Gospodarstva / oktober 2014

DODANA VREDNOST

Glas Gospodarstva / oktober 2014

ZGODBE

Najbolj vroči komunikacijski izzivi Simon Ručigaj

Marketing se spreminja, v jedro marketinških ekip pa prihajajo uredniki uporabnih vsebin za potrošnike. Takšno je glavno sporočilo POMP Foruma, že petega po vrsti, ki je 25. septembra v Cankarjevem domu združil približno 220 komunikacijskih in trženjskih strategov, PR-ovcev in menedžerjev. Skupno jim je bilo eno – v komunikaciji uporabljajo kakovostne in za ciljno občinstvo zanimive ter relevantne vsebine.

gor Savič, urednik, predavatelj in komunikacijski svetovalec, sicer pa direktor agencije PM, poslovni mediji, d. o. o., je uvodoma pojasnil, da razviti svet razume vsebinski marketing kot novo marketinško paradigmo, da se spreminja razumevanje celotnega marketinga, s tem pa tudi komunikacijska podoba organizacij in da to vpliva na profesionalne kariere ljudi, povezane s tem poslom. »Tudi v Sloveniji vse več podjetij komunicira s svojimi kupci predvsem skozi dobre vsebine, razvijajo različne oblike lastnih medijev z vsebinsko uredniško logiko in vse bolj strateško, ne pa le kampanjsko ali akcijsko, pristopajo k vsebinskemu marketingu. Vsebinski marketing postaja del širše komunikacijske in marketinške strategije,« je pojasnil Savič.

Zgodbe, ne oglaševanje

Pri vsebinskem marketingu so glavno orodje zgodbe, vsebine, ki so za ciljno publiko kori-

stne, uporabne in zanimive in ki gradijo na razumevanju želja in pričakovanj, spodbujajo želje, hrepenenje in načrte, empatijo ter sprožajo čustva. Ne gre za klasično oglaševanje s pozicioniranjem izdelkov in storitev. Kupci so namreč vse zahtevnejši, dogajajo se tektonski premiki v načinu življenja in razmišljanja, predvsem pa se v procesu odločanja za nakup kupci že sami informirajo in si nabirajo izkustvo z blagovnimi znamkami. Spremembe vedenja so tako globoke, da klasični model oglaševanja preprosto ne zadošča več. Ključni del marketinga zato ni več le predstavitev, pač pa nasveti ter pomoč pri doživljanju in celostni izkušnji.

Zaupanje in koristne vsebine

Joe Pulizzi, glavni predavatelj in oče področja vsebinskega marketinga, ustanovitelj Content Marketing Institute, je poudaril, da je izjemno pomembno v vsakem podjetju zapisati strategi-

jo vsebinskega marketinga in se je držati. Med najuspešnejšimi primeri je izpostavil revijo Brazda (The Furrow) izdelovalca traktorjev John Deere, ki je vodilna revija za kmetovalce v ZDA – gre za klasičen primer, kjer blagovna znamka izdaja medij za ciljno publiko, ta pa ga sprejema kot najbolj relevantnega na področju, zato pri njih z veseljem kupuje tudi traktorje. Revijo izdajajo že od leta 1895. Strateško je treba razmisliti, v katerih komunikacijskih kanalih naj bo znamka prisotna s katero vsebino, določiti cilje in meriti učinke vsebin in investicije. Ključno je, poudarja Pulizzi, da svoje ladje ne zgradite na najeti zemlji – podjetja potrebujejo svoje medijske spletne strani, da ne odlagajo vsebin prvenstveno na drugih spletiščih, kot je Facebook ali drugi. Če se pogoji »najema« spremenijo, in to se zdaj dogaja na Facebooku, lahko izgubimo kontakte kot veliko bogastvo in potem je nemogoče učinkovito upravljati vsebino in graditi odnose.

»Lepota vsebinskega marketinga je, da tudi v Sloveniji deluje, velikost proračunov ni tako zelo pomembna. Če zares razumete svojo publiko in jo nagovarjate učinkovito, ji konsistentno distribuirate vredno, relevantno in privlačno vsebino, to počnete dolgoročno, ste lahko uspešni!« je poudaril. »Predvsem pa je nadležno prodajo treba odstraniti iz vsebinskega marketinga! Ni nujno, da blagovna znamka v vsebinah, ki jih zagotavlja, govori o svojih izdelkih. Ljudje ne marajo več, da jim vedno nekaj prodajamo. Želijo nekaj, s čimer si bodo pomagali v življenju, bodo dobili boljše službe ali nekaj postorili – in podjetja lahko te nasvete zagotovijo. Ko se lahko potrošniki zanašajo na nasvete podjetij, jim bodo začeli zaupati.«

Jamstvo: iskrenost in verodostojnost

Björn Owen Johansson iz Spoona, največje agencije za vsebinski marketing v Skandinaviji, je predstavil izjemno uspešno kampanjo družbe Volvo Trucks. Gre za zelo zanimiv video, v katerem zvezdnik akcijskih filmov Jean-Claude Van Damme naredi raznožko (špago) med dvema vlačilcema, ki vozita vzvratno. Video je najuspešnejši oglasni spot na YouTubu, pogledalo ga je že skoraj 100 milijonov ljudi – seveda pa so ga predvajali tudi na televiziji. Poudaril je, da je bila kampanja tako uspešna, ker je bila iskrena in verodostojna. »Van Damme je iskreno povedal svojo zgodbo, posnetek je bil resničen, predstavili smo dejansko tehnologijo,« je bilo ključno sporočilo. »Tradicionalno oglaševanje lahko uporabimo za obveščanje potrošnikov, da obstajamo, a potem jim moramo ponuditi zgodbe in vsebine. Ključno orodje za resnični vpliv na prodajo namreč ni bil video z Van Dammom, ampak številni vsebinski

Nagrajenci 

Letos je bilo kar za 20 odstotkov več prijav za nagrade POMP, tekmovalna žirija pod vodstvom Janka Zrima iz podjetja Tehnis pa je nagrade razdelila takole: VELIKI POMP 2014, glavna nagrada za posebne dosežke na področju trženja vsebin: Zavarovalnica Triglav Najboljša revija/časopis: Naložbenik, Zavarovalnice Triglav Najboljša naslovnica: 9. številka Obzornika, Zavarovalnica Triglav Najboljši medij internega komuniciranja: Revija Metalurg, Impol Najboljše letno poročilo: Zavarovalnica Triglav za skupino Triglav Najboljši digitalni medij: Zaobljuba.si, agencija Enki Najboljša mobilna aplikacija: Preizkusi svoje RS čute, Škoda - Porsche Slovenija Najboljše komuniciranje na družbenih medijih: Nosečka Mg, Atlantic grupa razlagalni videi in posebej strokovna revija. To je najpomembnejše sporočilo današnje konference,« je dodal. Po njegovem mnenju je na trgu ogromno nekakovostnih vsebin. Znamke si morajo prizadevati za odlične vsebine in ljudem posredovati vsebine, ki jih zanimajo, ob pravem času.

Kompaktno in vizualno

Da v sodobnem svetu ni časa za branje dolgočasnih besedil in da morajo biti informacije hitre in predvsem koristne, sta poudarila tako Clare Hill, direktorica britanskega združenja za vsebinski marketing, kot Rainer Burkhardt, direktor največje agencije na področju vsebinskega marketinga v Nemčiji ta hip – agencije C3. Hillova je predstavila uspešne primere revij, ki jih izdajajo korporacije, ki niso tradicionalni založniki, revije pa kljub temu postajajo vodilne po branosti v Veliki Britaniji, predvsem zaradi kakovosti vsebin in tudi inovativnih kampanj s fotografijami o nastajanju gradiva. Burkhardt pa je poudaril: »Vizualne komunikacije dojemamo 60 tisočkrat hitreje od besedila.«

Sklep foruma

Duhovito je forum sklenil Primož Inkret, solastnik družbe PM, poslovni mediji, d. o. o., ki je udeležencem pripravil bogato paleto praktičnih nasvetov in konkretne pripomočke za načrtovanje strategij in načrtov dela. »Videli smo nekaj popolnoma novih logik razmišljanj. Predvsem se svet intenzivno premika v digitalni vsebinski marketing, o čemer že ptički čivkajo, vendar je zanimivo, da je bil v skoraj vsaki predstavitvi pomemben del mozaika uspeha tudi tiskani medij. Ta je navadno osnova, in to tudi na zelo razvitih trgih, kot je Anglija, kjer je digitalni marketing zelo napreden. Tiskani mediji ostajajo in dobivajo nov zagon z vsebinskim marketingom. Vsebinski marketing hkrati postaja pomemben tudi za mala podjetja – ravno s tem lahko dosežejo rezultate in postanejo prvaki v svoji panogi.« Več o vsebinskem marketingu lahko najdete na: www.p-m.si

Gospodarska zbornica Slovenije predstavlja

Certifikat Excellent SME Slovenia Joe Pulizzi: »Nadležno prodajo je treba odstraniti iz vsebinskega marketinga, ponuditi je treba koristne vsebine.«

Igor Savič: »Spreminja se razumevanje celotnega marketinga, s tem pa tudi komunikacijska podoba organizacij.«

Odlična srednja in mala podjetja ga imajo! Ga imate tudi Vi? excellent-sme.gzs.si

Pravno aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Pravno aktualno

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Plačni modeli

Na 1. dnevu delodajalcev o plačnih modelih Polona Fink Ružič, namestnica direktorja Pravne službe za delovna razmerja, GZS, polona.fink.ruzic@gzs.si

Plačni model je eden izmed pomembnih dejavnikov sistema zagotavljanja uspešnosti delavcev in podjetja kot celote. Gospodarska zbornica Slovenije je kot vodilna delodajalska organizacija na mednarodni konferenci 1. Dan delodajalcev gostila več kot 120 udeležencev pomembnejših slovenskih podjetij.

odjetja in posamezniki praviloma težijo k uspešnosti, zato so oblike povečevanja uspešnosti od nekdaj privlačile pozornost teoretikov in praktikov. To je potrdila tudi mednarodna konferenca 1. Dan delodajalcev.

Stroški dela – stičišče interesov

Obravnava plač in plačnega modela je toliko pomembnejša, ker vse večja primerljivost in preglednost globalnega poslovnega okolja potiska stroške dela kot dejavnik konkurenčnosti vse bolj v ospredje. Zato morajo biti stroški dela vse bolj odsev dejanske produktivnosti dela in razmerja do ustvarjene dodane vrednosti. Za navedeno si v okviru

zakonodajnih postopkov ter tri- in dvostranskega socialnega dialoga ves čas prizadeva tudi Gospodarska zbornica Slovenije kot vodilna delodajalska organizacija. Konferenca 1. Dan delodajalcev je plačni model osvetlila s pravnega in kadrovskega vidika, predstavljena je bila tudi dobra praksa družbe Si.mobil, d. d., ter kolektivno dogovarjanje o plačah in drugih vsebinah v Avstriji. V nadaljevanju so podani bistvene vsebine in sklepi predavateljev in drugih udeležencev na konferenci.

Definicija

Plačni model formalnopravno po vsebini ni nikjer definiran. Zakon o delovnih

razmerjih vsebuje le osnovna pravila glede plače in določa njene sestavne dele, podrobneje pa v opredelitev plače in njenih sestavin ne posega. Takšna zakonska ureditev je ustrezna, saj delodajalcem omogoča, da se o plačni politiki v okviru osnovnih zakonskih pravil podrobneje dogovorijo na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodb (oziroma splošnih aktov) ali pogodb o zaposlitvi. Tako je mogoče ta institut ustrezneje prilagoditi naravi določene dejavnosti, sodobnim trendom v poslovanju, strategiji, viziji, vrednotam posameznega delodajalca in drugim s tem povezanim okoliščinam. Pri tem bo najpomembnejša naloga delodajalca, da določi ustrezna merila uspešnosti, ki jih bo postavil glede na cilje podjetja.

sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti tudi v prihodnje.

Trendi pri oblikovanju sodobnih plačnih modelov 

1. Ločitev delavca in delovnega mesta pomeni premik od vrednotenja

zahtevnosti delovnih mest k vrednotenju znanja, izkušenj, spretnosti, sposobnosti in prizadevnosti, ki so lastnost posameznika. 2. Metodologija plačnega modela in sistema nagrajevanja vsebuje merljive in primerljive kriterije, s katerimi se celovito vrednotijo strokovni in profesionalni razvoj posameznika ter njegovi delovni uspehi in dosežki. 3. Model nagrajevanja vsebuje dve dimenziji: napredovanje na delovnem mestu, ki je nagrajevanje strokovnega in profesionalnega razvoja; ter delovna uspešnost, ki je nagrajevanje za doseganje načrtovanih delovnih rezultatov. 4. Tristopenjski sistem nagrajevanja za delovno uspešnost: podjetje kot celota; organizacijska enota, delovna oziroma projektna skupina; posameznik. 5. Ustrezna raznolikost podsistemov nagrajevanja za različne skupine delovnih mest. 6. Preglednost sistema, ki omogoča, da imajo zaposleni na voljo vse potrebne podatke, da si lahko sami izračunajo svojo nagrado za delovno uspešnost. 7. Opredelitev pristojnosti in odgovornosti, kar pomeni, da so pravila igre vnaprej jasna in pregledna.

Plačni modeli podjetij

Na ravni posameznega podjetja imajo mnoga podjetja že oblikovane plačne modele skladno s sodobnimi trendi upravljanja človeških virov in trendi zagotavljanja uspešnosti (»performance management«). Marsikatero podjetja bi prenovo plačnega modela potrebovalo, vendar se ob tem sreča s pomislekom, da se bodo zaradi uveljavitve novega plačnega modela zvišali stroški dela. Strokovnjaki in praktiki ter dobre prakse povedo, da je mogoče stroške dela pri prenovi oziroma oblikovanju novega plačnega modela nadzorovati in obvladati.

Prenova plačnega modela

Pri prenovi plačnega modela v posameznem podjetju je pomembno upoštevati naslednje osnove plačnega modela: učinkovitost: podpira naj strateške, razvojne in kadrovske cilje podjetja; pravičnost: zaposleni morajo biti prepričani, da so obravnavani pošteno in po enakih merilih; zakonitost: skladnost z zakonodajo, saj je to pomembno za ugled delodajalca in zaupanje zaposlenih. Na konferenci so opozorili tudi na problematiko plač in plačnega modela v širšem smislu. Poudarjena je bila predvsem previsoka obremenitev stroškov dela. Za ponazoritev te problematike je bilo predstavljenih kar nekaj praktičnih primerov, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja:

Za delavce so privlačnejše sosednje države, saj pri isti bruto plači delavec prejme precej višje neto plačilo. Iz podobnega razloga se tudi strokovnjaki raje odločajo za delo v državah, kjer je obremenitev dela manjša. V multinacionalkah, kjer imajo pogosto enotne plačne modele za celotno skupino, prihaja do velikih anomalij pri plačilu zaposlenih; če je slovenski delavec znotraj skupine napoten na delo v drugo državo, se pri plačilu upošteva slovenska zakonodaja, zaradi večje obremenitve pa je bruto plačilo temu delavcu, ki sicer opravlja

delo na manj zahtevnem delovnem mestu, bistveno višje od plačila delavcu na zahtevnejšem delovnem mestu. Velika obremenitev dela vpliva tudi na pričakovani donos; ker imajo lastniki pri tem vse večja pričakovanja, slovenska podjetja, ki so del tujih multinacionalk, izgubljajo projekte, čeprav imajo dovolj znanja za njihovo izvedbo. Udeleženci so opozorili na nujne spremembe zakonodaje na področju obremenitve dela, saj ta izrazito slabo vpliva na konkurenčnost slovenskih podjetij, in izrazili nujnost uveljavitve socialne kapice.

Kolektivne pogodbe

Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki jih kot delodajalska organizacija na strani delodajalcev sklepa Gospodarska zbornica Slovenije, pogosto vsebujejo nekoliko podrobnejše določbe o plačah. Glede na prej navedeno je pri tem pomembno, da tudi kolektivne pogodbe dejavnosti na eni strani postavijo dovolj splošne okvire plač in drugih prejemkov, ki posameznemu podjetju še vedno omogočajo strateško prilagajanje plačnih modelov. Po drugi strani pa morajo kolektivne pogodbe dejavnosti zadostiti tudi potrebam manjših družb, ki želijo, ali potrebujejo, usmeritve pri sistemu plač in nagrajevanju v ožjem smislu že na ravni dejavnosti. Uspešno usklajevanje te dvojnosti bo izziv Gospodarske zbornice Slovenije pri

KOLEKTIVNA POGAJANJA priročnik za prakso

z vzorcem kolektivne pogodbe dejavnosti s pojasnili Informacije: pravnasluzba@gzs.si

Projekt »BiFlex – Fleksibilnost v bipartitnem socialnem dialogu« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013.

Pozitivne zgodbe

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Pozitivne zgodbe

Glas Gospodarstva / oktober 2014

RUBRIKA promocijska vsebina

»S kakovostjo sodimo v svetovni vrh!« Vse od začetka devetdesetih let sodi podjetje AJM med vodilne proizvajalce stavbnega pohištva iz umetnih mas v Sloveniji, zgodba o kakovosti izdelkov in strokovnosti podjetja pa se vse glasneje širi tudi v tujino. O projektih, potrebah in željah kupcev ter načrtih smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Trivom Kremplom. S kakšnimi projekti se trenutno ukvarjate v AJM? V podjetju smo v zadnjih dveh, treh letih občutno okrepili lastno razvojno dejavnost. Veliko sredstev in časa vlagamo v razvoj naše paradne linije izdelkov Zero Sash. Po razvoju okna iz te linije je trg nakazal željo po razvoju kompletne produktne palete, od drsno-dvižnih vrat do vhodnih vrat in steklenih sten. Z razvojem teh izdelkov zaokrožamo ponudbo nove generacije oken s čistimi, gladkimi linijami, minimalnim okvirjem in več svetlobe v prostoru. Prav tako smo razvili novo linijo energetsko učinkovitih vhodnih vrat, primernih tako za nizkoenergijske kot tudi pasivne hiše. Na področju oken si prizadevamo razviti nove te-

Trivo Krempl, direktor družbe AJM okna-vrata-senčila, d. o. o.

hnološke rešitve s ciljem izboljšanja energetske učinkovitosti. Tudi tukaj se lahko pohvalimo z rezultati, ki nas po energetski učinkovitosti izdelkov uvrščajo v svetovni vrh. To so področja, kjer smo kot podjetje zaznali največ lastnega potenciala. Po čem zdaj stranke največ povprašujejo? Kakšne usmeritve zaznavate na trgu? V dobi informacijskih tehnologij in interneta se stranke pred nakupom dobro informirajo. V naše prodajne salone vstopajo z jasnimi željami o izdelkih, ki jih potrebujejo. Predvsem se pozna, da se v Sloveniji v zadnjem obdobju, letu ali dveh, veliko govori o energetski varčnosti, o prihrankih energije, tako da kupce zelo zanima, kolikšen bo prihranek energije zaradi novih oken. Kakor rečeno, kupci so informirani, vendar pogosto v množici prejetih informacij, znanje, ki si ga naberejo, ni dovolj poglobljeno in tako pridejo z zmotnimi prepričanji, ki so v škodo zlasti njim samim. Mi pri tem poskušamo zavzeti svetovalno vlogo in jim ponuditi najbolj ustrezne izdelke za njihov tip gradnje, pri tem upoštevamo uporabnost na eni in energetsko učinkovitosti na drugi strani. Trend je recimo trislojna zasteklitev, ki jo absolutno priporočamo, a ne za vsako ceno. Okno s trislojno zasteklitvijo in slabšim, torej energetsko neučinkovitim ali celo cenenim profilom vam ne bo prineslo tolikšnega prihranka, kot ste pričakovali, poleg tega pa bo za slabo voljo poskrbel še kondenz, ki je sicer povsem naraven, ampak bo pri teh oknih zaradi izrazitejšega toplotnega mostu prinesel negativne učinke. Ob energetski učinkovitosti trend vse bolj vodi v dizajn. Kupci, predvsem mlajši in tisti z novogradnjami ali korenitejšimi prenovami, iščejo okna, ki niso samo energetsko učinkovita, prijazna do okolja, ampak tudi estetska. Torej taka, ki sooblikujejo notranji prostor in zunanji videz objekta. Tukaj smo med prvimi na slovenskem in evropskem trgu, saj ponujamo že omenjeno izredno okno AJM Zero Sash, katerega prednost je tudi edinstven dizajn. Ta izdelek je plod našega znanja in smo ga tudi patentno zaščitili. Tretji izrazitejši trend, ki ga zaznavamo,

je vračanje k naravi – k lesu. V zadnjem obdobju se povečuje število kupcev, ki si želijo lesena okna. To so ljudje, ki cenijo prednosti naravnega materiala, se zavedajo malenkost večjih vzdrževalnih potreb in so za taka okna pripravljeni odšteti več. V tem segmentu smo razvili okno AJM PASIV 90, za katero smo prejeli zelo visoke ocene, tako za oblikovanje čistih linij kot za energetsko učinkovitost.

““

V Sloveniji se danes veliko govori o energetski varčnosti, o prihrankih energije. Mi pri tem strankam svetujemo in jim ponudimo najbolj ustrezne izdelke za njihov tip gradnje, pri tem pa upoštevamo uporabnost na eni in energetsko učinkovitost na drugi strani.

Kako se spreminja ponudba na področju vaših izdelkov? Z leti je sprememb veliko. Nekoč je bilo vse, kar smo si želeli, klasično okno s PVC-okvirji. Kupec se je osredotočal predvsem na material. Želja je bila zamenjati energetsko potratna lesena okna za trpežnejša plastična. Zato se je veliko govorilo o kakovosti profilov in njihovi odpornosti proti vremenskim vplivom. Danes material in kakovost profilov niti nista več stvar debate, ampak dejstvo. Vsaj pri nas je tako. Z leti in razvojem so se plastičnim profilom pridružili še aluminijasti. Izboljševala so se tudi lesena okna. Veliko se je govorilo o izbiri materiala profila – ali izbrati plastiko ali aluminij. Nato se je zgodba razširila na barve profilov in njihovo kakovost. V zadnjih letih je prešel fokus na energetsko učinkovitost. Vendar lahko rečemo, da je za kakovostno okno pomemben skupek dejavnikov – kakovostni profili, plastični, leseni ali ALU, primerna zastek-

litev, vzdržljivo okovje, ustrezni dodatki in seveda energetska učinkovitost. Veseli nas, da se daje vse več pomena tudi vgradnji. Že od nekdaj poudarjamo, da še tako kakovostno okno ne bo izpolnjevalo svoje naloge, če ne bo pravilno vgrajeno. V ta namen redno preverjamo in izpopolnjujemo znanje svojih monterjev. Naj še poudarim, da smo bili prvi proizvajalec stavbnega pohištva, ki je pridobil znak kakovosti v graditeljstvu za vgradnjo stavbnega pohištva pri institutu ZRMK Ljubljana. In še posebej nas veseli, da so našemu zgledu sledili tudi nekateri naši konkurenti, ki so prišli do istega spoznanja. Kakšne izdelke razvijate? So na tem področju velike razvojne spremembe sploh še mogoče? Razvoj je še mogoč in gre v omenjene smeri – energetska varčnost (iskanje novih materialov, novih kombinacij materialov), dizajn in dodatki (pametno upravljanje, prezračevanje, senčila). Prepričan sem, da se bo v prihodnosti veliko več govorilo tudi o varnosti. To področje je pri nas, v Evropi, še nekoliko v ozadju, vendar se bodo z okrepljenimi migracijskimi tokovi potrebe in želje kupcev premikale tudi v smer okrepljene varnostne oziroma zaščitne vloge stavbnega pohištva, posebej oken.

““

Še tako kakovostno okno ne bo izpolnjevalo svoje naloge, če ne bo pravilno vgrajeno. Kot prvi v panogi smo pridobili znak kakovosti v graditeljstvu za vgradnjo stavbnega pohištva pri institutu ZRMK Ljubljana. Veseli nas, da so našemu zgledu sledili tudi nekateri naši konkurenti.

V AJM smo v zadnjih letih kljub kriznim časom naredili velik premik naprej na področju razvoja. Ob energetsko najučinkovitejšem PVC-oknu AJM 8000 energeto® smo v letu 2012 začeli proizvodnjo lesenih oken AJM Pasiv 90. Pri proizvodnji obeh izdelkov smo prvi uporabili inovativno tehniko lepljenja stekel v okvir krila okna ter s tem dosegli zavidljive statične in toplotne lastnosti izdelka. Načrtujemo, da bomo to tehniko v prihodnosti uporabili v celotni paleti izdelkov, saj gredo trendi v stavbnem pohištvu prav v to smer. Zadnji dve leti razvijamo še našo ekskluzivno linijo izdelkov Zero Sash. Kot sem že

Kupci iščejo energetsko učinkovita, do okolju prijazna in hkrati estetska okna. Patentno zaščiteni model AJM Zero Sash odlikuje tudi edinstven dizajn.

omenil, gre za okna, drsno-dvižna vrata, vhodna vrata, steklene stene za zimske vrtove, ki so sodobnega videza, iz ekskluzivnih materialov, ki izstopajo ne samo po svoji kakovosti, temveč tudi po videzu – dizajnu. Naj posebej opozorim na okno Zero Sash, ki je izjemen, celo revolucionaren izdelek, saj je okensko krilo v celoti stekleno, brez vidnega okvirja in ima ob tem še izjemne toplotne lastnosti. Kaj pa kakovost – so vaši izdelki preveč dolgotrajni oziroma trpežni? Naš cilj je, da so naši izdelki kakovostni, da so materiali, iz katerih so sestavljeni, trpežni, čim manj občutljivi za vremenske spremembe in obrabo. Nakup stavbnega pohištva je v večini primerov življenjska investicija, zato sta kakovost in trpežnost izdelka poglavitnega pomena. Vzdrževanje teh ciljev zagotavljamo tudi z učinkovito organizirano servisno službo, saj se zavedamo, da je servis tista poprodajna aktivnost, ki kupcu vliva zaupanje, da bo za vgrajen izdelek poskrbljeno takrat, ko bo šlo kaj narobe. Kakšno energetsko varčnost zagotavljate? Naše energetsko najučinkovitejše okno ima toplotno prehodnost (Uw) 0,60 W/m²K, kar ga uvršča v svetovni vrh na tem področju. Sicer so vsi naši izdelki energetsko učinkoviti in ustrezajo vsem najstrožjim evropskim standardom. Torej omogočajo prihranek energije, razlikujejo se le po razredih – klasična, nizkoenergijska, pasivna gradnja. Seveda pa je za učinkovito energetsko varčnost zgradbe pomemben celoten ovoj zgradbe in tudi na tem področju skupaj s partnerji kupcem ponujamo celovite rešitve. Lahko se pohvalimo z veliko, predvsem jav-

AJM uspešno posluje s svojimi podjetji v Avstriji, Italiji, Švici in na Hrvaškem, raste pa tudi prodaja na oddaljenejših trgih, kot sta japonski in ruski.

nimi objekti, ki smo jih učinkovito popolnoma energetsko prenovili. Kaj lahko pričakujemo od AJM v prihodnje? AJM se razume in na trgu pozicionira kot razvojno naravnano družinsko podjetje, ki je zanesljiv proizvajalec in dobavitelj stavbnega pohištva. Zanesljivost, kakovost in prilagodljivost željam kupcev je tisto, za kar si prizadevamo danes in za kar se bomo, seveda v izpopolnjeni obliki, trudili tudi v prihodnosti. Kupcem lahko ustrežemo s široko paleto izdelkov, dodatkov in izpolnjevanjem visokih zahtev glede energetske učinkovitosti. Še naprej bomo vlagali v razvoj lastnih izdelkov in spodbujali inovativnost, zato lahko kupci od nas pričakujejo nove, inovativne izdelke in rešitve na področju stavbnega pohištva. V čisto poslovnem smislu si v prihodnosti želimo domači tržni delež vrniti na raven, kjer smo bili pred krizo, in okrepiti položaj na bližnjih evropskih trgih, kjer smo že prisotni. Že več kot 20 let uspešno poslujemo v Avstriji, kjer imamo razvejeno mrežo prodajnih zastopnikov, zdaj pa imamo tam še svoje podjetje, prek katerega tržimo izdelke. Lastna podjetja imamo tudi v Italiji, Švici in Hrvaški. Želja ostaja tudi krepitev položaja na oddaljenih trgih, na Japonskem, kjer naš prodajni zastopnik beleži dvig prodaje, in v Rusiji, kjer imamo prav tako svojega prodajnega zastopnika.

ENERGETIKA

Glas Gospodarstva / oktober 2014

E-poslovanje

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

telekomunikacije

Doseženi rezultati so trden temelj za prihodnost Jeseni bo minilo štirideset let, odkar je bil postavljen temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Izbrana je bila sodobna in preverjena tehnološka zasnova. Gradnja je bila zaključena prej kot v sedmih letih, kar je tudi danes soliden dosežek v mednarodnem prostoru. Kot podjetje visoke tehnologije je NEK pozitivno vplivala na gospodarstvo in razvoj. Letna proizvodnja, ki v zadnjem desetletju presega 5 milijard kilovatnih ur, predstavlja tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije. Krška nuklearka je varen in zanesljiv proizvodni vir, ki z nizko stroškovno ceno povečuje konkurenčnost gospodarstva in dostopnost za gospodinjstva.

Varnost je vedno na prvem mestu

Zagotavljanje jedrske varnosti je v NEK prioriteta. Dosegajo jo z doslednim upoštevanjem predpisov in visokih industrijskih standardov, neodvisnim preverjanjem, dobro varnostno kulturo, samokritično presojo doseženega in primerjanjem z najboljšimi jedrskimi elektrarnami v svetu. Tudi naložbe v tehnološko nadgradnjo in posodobitve delovnih procesov povečujejo jedrsko varnost. V dobrih treh desetletjih obratovanja so izvedli preko 800 modifikacij in v naslednjem petletnem obdobju jih načrtujejo več kot sto. Vse prispevajo k povečanju jedrske varnosti in zanesljivosti obratovanja elektrarne. Obsežen Program nadgradnje varnosti uvaja nove rešitve, ki bodo zagotavljale odpornost elektrarne na izredne naravne in druge malo verjetne dogodke, kot so ekstremen potres, poplava, padec komercialnega letala. Nadgradnja varnosti obsega tudi sisteme za blaženje posledic poškodb in taljenja goriva ter sproščanje radioaktivnega materiala, ki so glede na vse že obstoječe ukrepe zelo malo verjetne. Program, ki ga izvajajo fazno, bo zaključen v prihodnjih letih.

Zavezani stalnemu napredku

Kompetenten kolektiv je eden od temeljev zagotavljanja varnosti in zanesljivosti obratovanja, zato v NEK zaposlenim omogočajo celovit poklicni razvoj. S sistematičnim usposabljanjem, izvajajo ga sami in v sodelovanju z zunanjimi institucijami, zaposleni pridobijo specialistična znanja s področja jedrske tehnologije in delovnih procesov, ki podpirajo obratovanje. Zaposlene spodbujajo k nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju. Vzpostavili so programe prenosa znanj in veščin na mlade sodelavce, s tem pa ohranjajo kontinuiteto strokovne usposobljenosti ob menjavi generacij, ko se upokojujejo sodelavci, ki so v elektrarni delali od izgradnje in začetka obratovanja. Spodbudno delovno okolje in vpetost v mednarodni prostor sta dodatna razloga, zaradi katerih je mladim strokovnjakom delati v NEK izziv,

zato se pri njih radi zaposlijo in gradijo svojo poklicno pot.

Odgovoren in skrben odnos do okolja

Skrb za varovanje okolja je vključena v vse delovne procese. NEK in pooblaščene institucije izvajajo obsežen radiološki nadzor, s katerim ocenjujejo vpliv na okolje oziroma prebivalstvo. Poročila nadzora potrjujejo, da so bili med dosedanjim obratovanjem elektrarne vsi vplivi na okolje daleč pod upravnimi omejitvami. Lansko leto je bila ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK na prebivalstvo v neposredni okolici elektrarne približno 0,02 odstotka naravnega ozadja, ki ga povzročata radioaktivnost v zemlji in sevanje iz vesolja. Dodatno ovrednotenje ravnanja z okoljem pomeni vsakoletna zunanja presoja skladnosti delovanja NEK z okoljskim standardom ISO 14001.

Slovenija potrebuje dolgoročne igralce »Naša ekonomija potrebuje dolgoročne igralce in ne kratkoročnih zgodb, saj igralci z dolgoročnimi načrti zagotavljajo dolgoročen obstoj na trgu, dolgoročna delovna mesta in dolgoročne odnose z uporabniki,« meni Boštjan Škufca Zaveršek, član uprave Si.mobila. Pri tem odločno poudarja, da so takšna podjetja zagotovo telekomunikacijski operaterji, saj gre za panogo, ki zaradi nenehnih tehnoloških sprememb in nadgradenj zahteva visoko stopnjo naložbene aktivnosti. Kakšne trende zaznavate v slovenskem prostoru mobilne telefonije? Zadnja leta zaznavamo trend eksponentne rasti podatkovnega prometa, obenem pa opažamo, da količina pogovorov kljub ponudbi paketov, ki omogočajo neomejeno število minut, ostaja na enakih ravneh. V minulih letih smo sicer še izmerili tudi naraščanje uporabe sporočil SMS, danes pa že zaznamo, da uporabniki tovrstna sporočila nadomeščajo z družabnimi omrežji ali drugimi oblikami hitrega sporočanja. Seveda tudi v Si.mobilu sledimo spremenjenim navadam uporabnikov. Ob največjem in najhitrejšem 3G-omrežju in sodobnih produktih za podatkovne storitve zdaj največ sredstev vlagamo v gradnjo najsodobnejšega omrežja s tehnologijo četrte generacije LTE, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov. Omenili ste zasebne uporabnike. Kaj pa poslovni svet? So trendi tu drugačni? Opažamo, da so podjetja še vedno nekoliko zadržana pri zakupu podatkovnega prenosa za mobilne telefone zaposlenih, saj to še vedno jemljejo kot »razkošje« in mobilni telefon vidijo predvsem kot sredstvo za govorno komuniciranje. A je potreba po tem, da je posameznik vedno v stiku, tudi poslovna, zato je prenos podatkov za podjetja lahko celo še bolj pomemben. Katere so glavne prednosti Si.mobila? Kaj vas razlikuje od konkurence in kje vidite priložnosti za rast? Naša največja prednost je skrb za uporabnika. Opazili smo namreč, da se ravno z

iskanjem tistega, kar uporabnik potrebuje, odpira veliko področij, na katerih moraš zagotoviti dodatne storitve na poslovnem in rezidenčnem področju. Že zdaj in tudi v prihodnosti pa bomo dejavni še na enem področju, in sicer na področju interneta stvari, kjer strankam ponujamo rešitve na ključ. Letos ste začeli pokrivati tako imenovane bele lise po Sloveniji. Kako poteka uresničevanje zavez Si.mobila, ki jih imate do Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS)? Ob nakupu frekvenc mobilne tehnologije smo se zavezali, da bomo pokrili večji del seznama belih lis v naslednjih treh letih. V samo dveh mesecih smo pokrili že skoraj 80 lokacij, saj smo prenovo omrežja načrtovali tako, da ta nadgradnja lahko poteka hitro. Celotni projekt bomo sicer izvedli v manj kot treh letih, saj smo sredstva že prerazporedili, da bomo pokritje lahko predčasno končali. Treba je poudariti, da ne gre samo za pokrivanje belih lis. Zavezali smo se tudi pokritju 95 odstotkov prebivalstva z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s najpozneje do 31. maja 2017.

2020. V Sloveniji temu sicer počasi sledimo, hkrati pa opažam, da pri nas obstaja vrsta različnih interpretacij precej jasno napisane digitalne agende. Lahko rečem, da je njeno uresničevanje v Sloveniji rahlo konfuzno. Po javnem razpisu za frekvence se je, na primer, v nekaj kratkih mesecih pojavil osnutek strategije, ki je popolnoma prezrl LTE kot tehnologijo, čeprav je pomembna tehnologija za uresničevanje agende, brez katere ne bo šlo. Te konsistentnosti v Sloveniji nimamo, a jo bo treba doseči, če želimo agendo uresničevati in igralcem na telekomunikacijskem trgu zagotoviti dolgoročen obstoj. In to je tisto, kar potrebuje slovensko gospodarstvo – ne kratkoročnih zgodb, temveč dolgoročne igralce.

Kako se pripravljate na poenotenje prenosa podatkov na evropskem trgu v okviru evropske regulacije? Bo to za vas velika sprememba? Ker razumemo, da je uporabnikova potreba komunicirati kadarkoli in kjerkoli, so že danes v naši ponudbi paketi, ki so pravzaprav že nekakšen »enoten evropski trg«. Paket EU Neskončno za zasebne uporabnike je tak primer. Na poslovnem področju s strankami individualno rešujemo njihove potrebe in jim tako omogočamo brezskrbno komuniciranje v tujini za zagotovljeno ceno. Konkurenčno ponudbo pa lahko pripravimo, ker smo del mednarodne skupine Telekom Austria, smo partner Vodafona, ne nazadnje pa je tudi naš največji delničar eno največjih telekomunikacijskih podjetij na svetu. Kako v Sloveniji poteka uresničevanje digitalne agende, h kateri nas zavezuje EU? Evropska digitalna agenda je dokument, ki strogo določa cilje na tem področju do leta

Boštjan Škufca Zaveršek, član uprave Si.mobila

ENERGETIKA

Glas Gospodarstva / oktober 2014

ENERGETIKA

Glas Gospodarstva / oktober 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Potrebujemo zanesljivo oskrbo z energijo Zanesljiva, varna in okoljsko odgovorna oskrba z nizkoogljično električno energijo iz trajnostnih in obnovljivih virov po konkurenčnih cenah je temeljno poslanstvo skupine GEN. Kakšne načrte ima GEN in kako se sooča s posebnostmi in anomalijami slovenskega trga oskrbe z energijo? Gospod Novšak, v kakšni vlogi vidite GEN energijo v prihodnjih letih? GEN je eden od dveh stebrov oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Prek hčerinske družbe GEN-I, ki se je dokazala kot pomemben regionalni prodajalec energije, pa pomen te skupine sega daleč čez slovenske meje. Že od nastanka smo usmerjeni v razvoj trajnostnih in obnovljivih virov: predvsem jedrske in vodne energije. V našem proizvodnem kolaču je seveda jedrska energija daleč najpomembnejša. Zagotavlja zanesljivo, varno in okoljsko odgovorno oskrbo z nizkoogljično električno energijo po konkurenčni ceni. Ker so to tudi tiste odlike, ki jih v 21. stoletju pričakujejo ne le trg, ampak vsi deležniki in ne nazadnje tudi država z vidika zagotavljanja energije kot pogoja za razvoj vseh plasti družbe, bo GEN seveda tudi v prihodnje razvijal predvsem proizvodnjo električne energije iz omenjenih virov - jedrske in vodne energije. Kaj za vas pomeni nakup večinskega deleža v HESS - Hidroelektrarne na Spodnji Savi? HESS ima za GEN dvojni pomen. Najprej je seveda razvoj vodnih virov proizvodnje električne energije pomemben strateški del razvoja trajnostnih virov. V Sloveniji je za energetsko izrabo na voljo le še zelo omejen vodni potencial in večji del tega je prav reka Sava. Obvladovanje sistema hidroelektrarn na Savi pa ima za GEN morebiti še pomembnejšo vlogo. Sava je namreč pomemben dejavnik v ekonomiki delovanja Jedrske elektrarne Krško, saj je pomemben del hladilnega sistema. Morda si je

nekaterim težko predstavljati, kako pomembno je uravnavanje pretoka, ki se dogaja prek sistema jezov na hidroelektrarnah, za ekonomsko optimalno delovanje NEK. Kako ocenjujete razmere na trgu električne energije in kako se boste prilagajali? Na trgu električne energije se že nekaj časa srečujemo z izjemnimi anomalijami. Po eni strani je trg odprt, kar pomeni, da sledi logiki ponudbe in povpraševanja, kar bi moralo biti najugodnejše za končnega kupca. Po drugi strani pa sistem javnih subvencij določenim obnovljivim virom tako obremenjuje končni račun, ki ga plačujejo tako gospodinjstva kot industrija, da so pozitivni učinki konkurenčnega boja skoraj izničeni. Cena energije na položnici ali računu je zdaj že zanemarljiv del celotnega zneska.

““

Po eni strani je naš trg odprt, po drugi pa zaradi subvencij določenim obnovljivim virom tako obremenjuje končni račun, ki ga plačujejo tako gospodinjstva kot industrija, da so pozitivni učinki konkurence skoraj izničeni.

Situacija pa ni katastrofalna le za končnega porabnika, ki plačuje precej več, kot bi lahko in, ki povrh vsega sploh ne ve, kaj plačuje, saj se o tem netransparentno namesto njega odločajo drugi z lastnimi interesi, ampak še toliko bolj za proizvajalce, saj nam prodajna cena ne omogoča financiranja razvoja, včasih pa celo niti ne obratovanja samega. Verjetno bi bil za malo Slovenijo čas, da prepozna, kako je ogromna sila javnih sredstev, ki jih je

Nemčija vložila v vetrne in sončne vire, v resnici priložnost, da prek stabilnih sistemov jedrske in ne nazadnje tudi premogovne energije zapolni vrzel, ki jo na evropskem trgu ustvarja nestabilna Nemčija. Ključna zadrega obnovljivih virov so namreč dramatična nihanja proizvodnje. Zaradi vse večjih nihanj pridobivajo pomen viri, ki lahko ta nihanja stabilizirajo – in tu je lepa priložnost slovenske proizvodnje električne energije iz jedrske energije. GEN vsekakor vidi svojo dolgoročno strateško priložnost na področju zagotavljanja stabilnosti oskrbe, katere vrednost bo samo rasla. Kateri so vaši največji izzivi? Ključna izziva sta dva. Najprej seveda iz tekočega poslovanja, ki ga obremenjuje umetno povzročena nizka cena električne energije, še vedno ustvarjati dovolj dodane vrednosti, ki omogoča ne le vzdrževanje, ampak tudi razvoj. Zaradi izjemno učinkovitega delovanja NEK po vseh parametrih varnosti in ekonomike ta izziv za zdaj še lahko rešujemo. Drugi, dolgoročno pomembnejši pa je seveda izziv izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne, JEK 2. Ta ni le energetski objekt, ki bo zagotovil Sloveniji energetsko stabilnost in neodvisnost tudi še po zatonu proizvodnje iz premogovnih virov. Ni le

O GEN energiji GEN energija je krovna družba skupine GEN v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Družba, katere del so še neposredno povezane družbe Nuklearna elektrarna Krško, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica ter družba za prodajo električne energije GEN-I in 13 posredno povezanih družb. Skupina je imela lani dobrih 183 milijonov evrov prometa, ustvarila pa je dobrih 15,5 milijona evrov čistega dobička.

infrastrukturni projekt, ampak je tudi vir, ki bo omogočal družbi GEN trajnostno ekonomiko. JEK 2 je v danih razmerah, ko marsikatera evropska država zaradi populistične panike omahuje glede ohranitve ali širitve jedrskih zmogljivosti, ključna stopnica k uresničitvi vizije, v kateri bo GEN še leta 2050 in pozneje ponos svojim lastnikom zaradi ustvarjanja dobička, kupcem zaradi cenovno ugodne energije in celotni skupnosti zaradi zagotavljanja zaposlitev in ne nazadnje tudi razvoja vrhunskih tehnologij in znanj. Kakšni bodo vaši investicijski in razvojni načrti v prihodnjih letih? V grobem sem načrt razložil že v okviru odgovora na prejšnje vprašanje. Po eni strani vlaganja, ki bodo omogočala varno, stabilno in ekonomično delovanje objektov. Poudaril bi, da pri tem nimam v mislih tako imenovanega rednega vzdrževanja, ampak razvoj v pravem pomenu te besede. Če tega ne bi počeli na primer v celotnem obdobju obratovanja NEK, danes ta ne bi bila ena najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn na svetu, ne bi delovala tako stabilno in seveda ne bi ustvarjala niti pozitivnih finančnih učinkov. Drugi del naših načrtov se veže na JEK 2. Kolikor je po preprosti ekonomski in razvojni logiki jasno, da je JEK 2 nujnost, pa je pot do izvedbe ne le finančno, ampak seveda tudi tehnično in ne nazadnje tudi z vidika zadovoljevanja vseh deležnikov in še posebej lokalnih skupnosti izjemno zahtevna.

““

NEK je danes ena najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn na svetu, deluje stabilno in ustvarja pozitivne finančne učinke.

Kako ocenjujete napredovanje Slovenije v smislu racionalne, na številkah temelječe izrabe razpoložljivih virov za proizvodnjo električne energije? Slovenija ta trenutek prej stopica na mestu, kot napreduje. Stopicanje na mestu pa v resnici pomeni nazadovanje. Nikakor ne zberemo dovolj moči, da bi trezno ocenili prednosti in slabosti posameznih razpoložljivih virov z vidika ekonomike, prostorskega obremenjevanja, okoljskih vplivov – še posebej toplogrednih izpustov –, zanesljivosti in varnosti. Predvsem nas pri tem razmišljanju obremenjuje smrtonosno

Martin Novšak je direktor družbe GEN energija.

sanjarjenje na tuj račun. Vsi bi si želeli živeti v Sloveniji brez motečih energetskih objektov s stalno razpoložljivo elektriko na pol zastonj, vendar priznam, da ne poznam takega strica, ki bi to bil pripravljen plačati. Močno upam, da bo politika, ki je v vseh državah odločilen dejavnik pri

usmerjanju razvoja energetike, sposobna upreti se ušesom tako prijetnemu populizmu in bo jasno povedala, da trajnost ni le okoljska, ampak vsaj tudi ekonomska kategorija. Energetski objekt, ki samega sebe ne pokriva s prodajo, ni trajen ne glede na stopnjo okoljske trajnosti.

Trendi

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Trendi

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Gibanje makroekonomskih kazalcev

IZVOZ IN UVOZ BLAGA TER TRGOVINSKA BILANCA

REALNA RAST ZASEBNE POTROŠNJE

OM za nova posojila nad 1 mio EUR, do 1 leto

2,0

10%

3M Euribor

Vir: Banka Slovenije

maj. 14

jul. 13

dec. 13

feb. 13

apr. 12

sep. 12

jun. 11

nov. 11

jan. 11

avg. 10

okt. 09

mar. 10

maj. 09

jul. 08

dec. 08

0,0

feb. 08

1,0

SKEP GZS

2,0 % 1,0 % 0,0 %

0 -50,000

-1,0 %

-100,000

-2,0 %

-5%

-150,000

-3,0 %

-200,000 -250,000

-4,0 %

-10% -15%

2011

Vir: Statistični urad RS

2012

2013

2014

SKEP GZS

Ukrajina

15%

3,0 %

Slovenija

3,0

150,000 100,000 50,000

Trgovska bilanca

Slovaška

20%

OM za nova posojila do 1 mio EUR, do 1 leto

4,0 %

Romunija

4,0

Izvoz Uvoz

Litva

25%

5,0 %

Latvija

5,0

250,000 200,000

Estonija

30%

Hrvaška

6,0

stopnje rasti v 2014 (v %)

Bolgarija

Medletne stopnje rasti v %

7,0

Turčija

OBRESTNE MERE ZA NOVA POSOJILA DO ENEGA LETA, DO 1 MIO EUR IN NAD 1 MIO EUR IN 3M EURIBOR

CENE ZA SLOVENSKE POTROŠNIKE NESPREMENJENE. Potrošniške cene so bile avgusta v Sloveniji na isti ravni kot v minulem letu, v prvih osmih mesecih so bile višje za 0,6 odstotka glede na isto obdobje lani. Na evrskem območju so bile avgustovske cene višje za 0,4 odstotka, v EU za 0,5 odstotka. Cene so se medletno znižale predvsem v juliju in avgustu. Blago se je v Sloveniji pocenilo za 0,8 odstotka, kar je bilo več kot v EMU (-0,3 odstotka) in kar pojasnjuje znatno odstopanje pri končni nizki inflaciji. Cene storitev so se v Sloveniji zvišale za 1,4 odstotka, nekoliko bolj kot v EMU (1,3 odstotka). Primerjava z EU-28 ni smiselna, ker ima 10 držav v EU-28 drugo valuto kot evro in nanje močan evro, ki je pocenil vhodne surovine (denominirane v ameriških dolarjih) evrskim članicam in s tem vplival na nižjo končno ceno blaga, ni vplival. Cene industrijskih proizvodov so se v Slovenji znižale za 1,3 odstotka, od tega padajo cene neenergetskih medletno vse od marca 2013, medtem ko v EMU v zadnjih treh letih rastejo. Znotraj tega segmenta najbolj upadajo cene trajnega blaga, ki so bile medletno v Sloveniji nižje za 2,4 odstotka in se znižujejo vse od avgusta 2008. V zadnjih šestih letih so cene trajnega blaga v Sloveniji upadle za 17 odstotkov, na evrskem območju pa zgolj za dva odstotka. Potrošniki odlagajo nakupe trajnih dobrin, prav tako so se dvignili implicitni davki na potrošnjo. Na to so dobavitelji in trgovci odgovorili z znižanjem cen, kar se je sprevrglo v cenovno bitko. Gospodinjstva se manj odločajo za nakupe novih nepremičnin, kar je znižalo cene blaga, povezanega z opremljanjem domov.

Inflacija

Rusija

REKORDNO NIZEK EURIBOR. Na septembrskem zasedanju se je ECB odločila, da še dodatno zareže v centralno obrestno mero, in sicer na 0,05

apr. 07

POVPRAŠEVANJE IZ EU POSPEŠUJE IZVOZ. Po podatkih Banke Slovenije se je izvoz v EU-28 v prvem polletju povečal za 7,5 odstotka – v Nemčijo za 6,8 odstotka, v Italijo za 3,4 odstotka in v Avstrijo za 14,1 odstotka (najpomembnejše trgovinske partnerice). Izvoz na Hrvaško se je povečal kar za 28,3 odstotka. Med pomembnejšimi državami je upadel izvoz v Francijo, in sicer za 5,7 odstotka. Izvoz v preostale države nekdanje Jugoslavije se je skrčil za 1,5 odstotka. EBRD je v jesenski gospodarski napovedi ocenil, da bodo države JV Evrope beležile 1,9-odstotno gospodarsko rast, kar naj bi bilo 0,4 odstotne točke manj od majske napovedi. Gospodarstvo Srbije naj bi se skrčilo za pol odstotka, prav toliko kot hrvaško, k čemur so veliko pripomogle tudi poplave maja letos. V Bosni in Hercegovini naj bi gospodarstvo

EURIBOR in finančni trgi

sep. 07

Izvoz in uvoz blaga in storitev

zraslo za 0,2 odstotka. Optimistično oceno so ohranili le za Makedonijo, ki ji še vedno napovedujejo triodstotno rast. Po standardni mednarodni klasifikaciji blaga je k večjemu blagovnemu izvozu najbolj pripomogel večji izvoz strojev in transportnih naprav (+5,2 odstotka), med katerimi izstopa rast izvoza električnih naprav in strojev (+11,4 odstotka). Pri tem je treba upoštevati, da je kar k polovici rasti izvoza strojev in naprav prispeval izvoz cestnih vozil. Tudi na strani uvoza se je njihova vrednost precej povečala (za 20 odstotkov), kar pomeni, da se je trend uvoza, enodnevnih registracij in zatem izvoza še okrepil. Število prvih registracij vozil fizičnih oseb je v prvih sedmih mesecih upadlo za 2,6 odstotka, medtem ko je celotno število prvih registracij zraslo za 7,4 odstotka, kar potrjuje, da so bili kupci večinoma pravne osebe. Izvoz storitev se je v drugem četrtletju okrepil za 4,8 odstotka (v prvem je upadel za 2,1 odstotka). Rast uvoza se je nekoliko upočasnila, na 13 odstotkov (16 odstotkov v prvem četrtletju). V prvem polletju je bil tako izvoz storitev večji za 1,5 odstotka, uvoz za 14 odstotkov. Presežek v storitveni menjavi se je zmanjšal za 176 milijonov evrov, na 846 milijonov evrov. Izvoz transportnih storitev se je povečal za osem odstotkov, podobno kot uvoz. Izvoz potovanj oziroma poraba tujih turistov pri nas se je povečala za tri odstotke, uvoz kar za petino (počitnice Slovencev v tujini). Izvoz gradbenih storitev je upadel za 12 odstotkov, nasprotno pa se je uvoz povečal za 40 odstotkov. Presežek se je skrčil zaradi manjšega izvoza drugih storitev (-11,4 odstotka) in hkratnega povečanja uvoza (za četrtino). Med drugimi storitvami je opredeljen le izvoz storitev posredovanja, ki je bil manjši za 76 milijonov evrov.

jun. 06

udi v drugem četrtletju je medletna gospodarska rast že tretje četrtletje zapored ostala pozitivna. Še več kot to – okrepila se je. Medletno je znašala 2,9 odstotka (desezonirano). Rast po komponentah razkriva jasnejšo sliko ozadja. Izvoz se je povečal za 5,2 odstotka, uvoz pa le za 1,1 odstotka. Bruto investicije so se okrepile za osem odstotkov, vendar je k njihovi močni rasti prispeval tudi učinek zalog. Državna potrošnja je zmanjšala prispevek k rasti BDP za 0,4 odstotne točke, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev povečala za 0,1 odstotka. Bruto investicije so bile tako poleg zunanje trgovine tiste, ki so pripomogle k močni rasti. Če jih razdelimo na podkomponente zaloge, oprema in stroji ter zgradbe in objekti, lahko vidimo, da so zaloge prispevale 0,6 odstotne točke k rasti BDP (sicer bi bila rast 2,3 odstotka), zgradbe in objekti 1,9 odstotka, investicije v opremo in stroje pa so imele negativen prispevek v višini 0,9 odstotne točke. Kaj nam to pove za vnaprej? Primerjalna baza je v tretjem in četrtem četrtletju višja, saj je denimo BDP (po reviziji) po četrtletjih lani medletno upadel za -4,5, -1,3 in -0,3 odstotka, medtem ko se je v zadnjem četrtletju povečal za 2,1 odstotka, k čemur je predvsem pripomoglo prevrednotenje zalog (2,2 odstotne točke k rasti). Saldo izvoza je bil v zadnjih dveh četrtletjih močno pozitiven, k temu sta prispevala nizka medletna rast v prvi polovici minulega leta ter tudi lanski uvoz opreme za TEŠ, ki je vplival na velik uvoz. V drugi polovici leta lahko tako pričakujemo šibkejšo rast izvoza, sicer tudi zaradi manjšega povpraševanja na izvoznih trgih, kar sicer slovenska podjetja začutijo z zamikom od treh do šestih mesecev. Zasebna poraba se od začetka leta počasi krepi, medtem ko bi se lahko v tretjem četrtletju povečala, saj se trg zaposlovanja krepi, depozitne mere upadajo, realne plače rastejo. Zasebna potrošnja sicer pomeni okoli 55 odstotkov BDP in je bila v preteklosti žrtev negativne dinamike na trgu dela, rasti indirektnih davkov (trošarin) in dviga DDV. Zaradi zgoraj naštetega bomo na GZS revidirali jesensko gospodarsko napoved navzgor, nad en odstotek BDP. Ključen dejavnik tveganja ostaja prevrednotenje zalog, saj ga je težko napovedati. Precej verjeten je tako scenarij, da bo gospodarska rast v prihodnjem letu manjša kot letos.

nov. 06

OBRESTNE MERE ZA GOSPODARSTVO OSTAJAJO VISOKE. Depozitne obrestne mere na vloge gospodinjstev, primarni vir financiranja bank, še naprej upadajo. V juniju so po podatkih BS obresti za vloge do enega leta znašale 1,3 odstotka, za vloge nad letom dni pa dva odstotka. Prve so od bank v EMU višje za 0,3, druge za 0,5 odstotne točke. Depozitne obrestne mere naj bi upadale tudi v prihodnje, saj imajo banke pri ECB zagotovljene poceni vire. Pri posojilnih obrestnih merah se razlika med obrestmi v Sloveniji in EMU ne zmanjšuje. Absolutna raven obrestnih mer pri posojilih do milijon evrov znaša pri slovenskih bankah 5,2 odstotka, pri evropskih 3,6 odstotka. Slovenske so medletno nižje za pol odstotne točke. Pri posojilih nad milijon evrov je odstopanje večje. Raven obrestnih mer se medletno ni spremenila in znaša pri slovenskih bankah 4,5 odstotka, pri evropskih 2,1 odstotka. Pribitek na EURIBOR znaša za nove posle dolgoročnih posojil od 3,5 do štiri odstotke, pri kratkoročnih od štiri do 4,5 odstotka. Večja podjetja se visokim obrestnim meram poskušajo izogniti tako, da izdajo komercialne zapise, katerih končni kupci so pokojninski skladi, zavarovalnice, vzajemni skladi, banke in drugi finančni vlagatelji. Obrestna mera, ki jo lahko podjetje doseže, je tako navadno nižja, saj se institucionalni investitorji soočajo s pomanjkanjem donosnih naložbenih priložnosti. V prvem polletju so se čiste obresti (razlika med prihodki in odhodki od obresti) poslovnih bank zvišale za 9,4 odstotka, predvsem zaradi večjega upada odhodkov za obresti (znižanje depozitnih obrestnih mer) od prihodkov (znižanje za 13,6 odstotka). K večjim obrestnim prihodkom so prispevale tudi obresti na obveznice DUTB, ki so jih prejele banke v zameno za slaba posojila (odkupljena po 30 odstotkov nominalne vrednosti), medtem ko so se agregatno vseeno znižale zaradi prenosa posojil na DUTB (prejemnik obresti na ta dolg je zdaj DUTB). Delež zamud pri odplačilu posojil nad 90 dni se je junija glede na december 2013 nekoliko povečal, in sicer s 13,4 na 15,3 odstotka. Predvsem je k temu najbolj prispevala rast zamud podjetij (41,5 odstotka vseh terjatev), ki se je povečala z 20,4 na 23,3 odstotka, medtem ko so se zamude drugih finančnih organizacij povečale s 24,5 na 28,2 odstotka. Delež zamud obrtnikov se je prav tako povečal z 18,7 odstotka na 19,1 odstotka (pomenijo le dva odstotka vseh terjatev), medtem ko se je delež zamud prebivalstva nekoliko povečal, in sicer s 4,1 odstotka na 4,5 odstotka (21 odstotkov vseh terjatev). Povprečno število podjetij, ki odplačujejo posojila z zamudo, se je zmanjšalo za 109, na 5.348, na kar je vplivalo tudi povečano število stečajev. Povprečno število dni zamude se je kljub temu povečalo s 519 na 612 dni. Največ terjatev z zamudami nad 90 dni je bilo v dejavnostih gradbeništva, (52,1 odstotka), gostinstva (32,8 odstotka), finančnega posredništva (29,6 odstotka) in strokovnih in drugih poslovnih dejavnostih (28,7 odstotka), delež se je povečal tudi v predelovalnih dejavnostih, s 15,9 odstotka na 17,8 odstotka. Glede na konec leta 2013 se je delež terjatev zamudnikov najbolj povečal v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, s 23,3 odstotka na 40,5 odstotka.

Pojska

Velika gospodarska rast z grenkim priokusom.

Obrestna mera in posojilna dinamika

Madžarska

Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS, bojan.ivanc@gzs.si

odstotka. ECB je utemeljila svojo odločitev z nizko inflacijo, ki je posledica močnega evra in pocenitve surovin, manj pa cenovne dinamike v dejavnosti storitev. Šestmesečni EURIBOR je upadel na najnižjo raven v zgodovini, pod 0,2 odstotka. Nedavni rezultati dražbe denarja ECB so pokazali, da v EMU ne primanjkuje ugodnih sredstev za posojanje, temveč je povpraševanje po dolžniških virih skromno, oziroma da so banke previdne v luči pričakovanja oktobrskih testov stresa. Evropske banke bi lahko pridobile do 400 milijard evrov po 0,15-odstotni obrestni meri za obdobje štirih let. Počrpale so le 82 milijard evrov. Presežno likvidnost lahko sicer banke namenijo za nakup dolžniških vrednostnih papirjev, medtem ko vezava sredstev na ECB prinaša negativno obrestno mero (-0,2 odstotka). ECB je prav tako navzdol popravila gospodarsko napoved za EMU, na 0,9-odstotno rast v 2014, ki naj bi ji sledila 1,6-odstotna v letu 2015. Prav tako so v svoji napovedi ocenili višjo ceno nafte kot v majski napovedi. Sod nafte naj bi po njihovi oceni v letu 2014 stal 107,4 ameriškega dolarja, v letu 2015 naj bi se pocenil na 105,3 ameriškega dolarja in v letu 2016 na 102,7 dolarja. To je sicer po naši oceni glavno tveganje za gospodarsko okrevanje. Učinki nižjih cen surovin so namreč okrepili konkurenčnost evropske predelovalne industrije prek izboljšanja pogojev menjave. Menjalni tečaj med evrom in ameriškim dolarjem naj bi se gibal okoli 1,34, kar pomeni, da ECB pričakuje, da se bo evro z zdajšnjih ravni okoli 1,29 okrepil.

Češka

Največja rast gradbeništva

jan. 06

-5,0 %

Vir: Eastern Europe Consensus Forecast, junij 201

SKEP GZS

Trendi

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Evro

ECB NAPOVEDALA VOJNO MOČNEMU EVRU. Vse od prve polovice maja se vrednost evra proti dolarju znižuje in je upadla na 14-mesečno najnižjo vrednost. Tako je z ravni 1,4 ameriškega dolarja za evro v septembru ta upadel pod 1,3 in je bil v septembru (do 21. septembra 2014) medletno šibkejši za tri odstotke. K temu je v septembru odločilno prispevala presenetljiva poteza ECB za znižanje obrestne mere in uvedbo dodatnih spodbud za kreditiranje podjetij. Na drugi strani se verjetnost dvigov centralne obrestne mere v ZDA in Veliki Britaniji povečuje, saj je ameriško gospodarstvo v vse boljši kondiciji, britansko pa se sooča z negativno eksternalijo poceni denarja: rekordnimi cenami nepremičnin. K višjim cenam na Otoku sicer tudi močno pripomore splošno dejstvo, da si je na svetu denar poceni izposoditi, in tudi status naložbene nepremičnine, sploh med Arabci in Rusi. Šibkejši evro naj bi vnovič spodbudil evropski izvoz v tretje države. Kako močno orodje je lahko menjalni tečaj, dokazuje 15-odstotni upad vrednosti japonskega jena proti evru, ki se izkazuje tudi v dobrih prodajnih izkupičkih japonskih avtomobilskih družb. V prvih osmih mesecih so japonski izdelovalci osebnih vozil (Toyota, Lexus, Nissan, Mazda, Honda in Mitsubishi) povečali količinsko prodajo vozil za 9,8 odstotka, medtem ko se je celotni trg povečal za šest odstotkov. Ruski rubelj od julija znova izgublja. V zadnjih 12 mesecih je v primerjavi z evrom izgubil 14 odstotkov. K temu so pripomogli podatki o šibki gospodarski rasti v Rusiji in umik tujih vlagateljev zaradi strahu pred novimi sankcijami, povezanimi z ukrajinsko krizo. V celotnem letu naj bi po oceni Danske bank tuji investitorji iz Rusije umaknili 120 milijard ameriških dolarjev. Ob prvem polletju je bila medletna gospodarska rast še pozitivna (0,85 odstotka). Druga polovica leta naj bi bila slabša, saj naj bi se rusko gospodarstvo skrčilo med 0,0 in 0,3 odstotka.

TRG DELA Povprečna slovenska plača

NAJVEČJA RAST PLAČ V RUDARSTVU IN PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH. Povprečna bruto mesečna plača zaposlenih pri pravnih osebah je junija znašala 1.511,37 evra in je bila medletno nominalno višja za 1,7 odstotka. V prvi polovici leta je bila medletno višja za en odstotek oziroma realno za 0,4 odstotka (cene so se v istem obdobju v povprečju zvišale za 0,6 odstotka). Po dejavnostih so se plače najbolj zvišale v rudarstvu (+5,6 odstotka), predelovalnih dejavnostih (+3,4 odstotka) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3,0 odstotka). Pri zadnjih je bil pomemben učinek zaposlovanja prek zaposlovalnih agencij. Plače so najbolj upadle v zdravstvu (-0,7 odstotka), izobraževanju (-0,6 odstotka) in informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (-0,6 odstotka). Neto plače so v teh dejavnosti upadle manj, podobno kot so se zvišale manj zaradi višje efektivne obdavčitve višjih plač z dohodnino in socialnimi prispevki. Po statističnih regijah so se bruto plače v prvem polletju medletno najbolj zvišale v pomurski in savinjski regiji (za dva odstotka) ter notranjsko-kraški (za 1,9 odstotka), nekoliko so se znižale v zasavski regiji (-0,1 odstotka). Plače v

GIBANJE CEN SVETOVNIH SUROVIN, V EUR 110 100 90 80 70

Energetske surovine Kmetijske surovine

60 50

Kovine

Vir: World Bank

javnem sektorju so se medletno znižale le v januarju in marcu, medtem ko so se junija medletno okrepile za 1,4 odstotka. V zasebnem sektorju so bile v juniju medletno višje za 2,1 odstotka. Število upokojencev je bilo v prvih osmih mesecih tekočega leta medletno večje za 1,2 odstotka, starostnih za 2,1 odstotka. Število zavarovancev za pokojninsko zavarovanje je bilo, nasprotno, manjše za 0,6 odstotka, vendar se je medletni upad v juliju izničil. Povprečna bruto pokojnina je bila v prvih osmih mesecih medletno višja za 0,1 odstotka. Povprečna starostna pokojnina je v tem obdobju znašala 618 evrov.

Aktivno prebivalstvo

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH ZOPET PRESEGLO 800 TISOČ. Število delovno aktivnih se od aprila medletno povečuje. V juliju je bilo medletno delovno aktivnih več za 0,9 odstotka, pri čemer je rast samozaposlenih (2,2 odstotka) prerasla rast zaposlenih (0,8 odstotka). Znotraj segmenta zaposlenih je bilo število zaposlenih pri pravnih osebah večje za 0,9 odstotka, pri fizičnih je bilo manjše za 1,4 odstotka. Število espejev se je nasprotno povečalo za 5,3 odstotka, zato lahko utemeljeno ocenjujemo, da je del rasti espejev posledica ugodnejše davčne obravnave glede na status zaposlenosti pri fizičnih osebah. Število kmetov je bilo medletno manjše za 2,5 odstotka. Število delovno aktivnih v javnem sektorju je bilo julija medletno večje za 0,1 odstotka, od tega v sektorju država za 1,4 odstotka (70 odstotkov javnega sektorja), v sektorju javnih družb je bilo nasprotno manjše za 2,9 odstotka. V zasebnem sektorju so izmerili 1,3-odstotno rast.

Cene svetovnih surovin

RAST CEN PIJAČ IN GOVEJEGA MESA. Cene energetskih surovin so v avgustu kljub napetostim v Ukrajini nekoliko presenetljivo upadle. Ne medletni ravni so bile v evrih nižje za 7,4 odstotka. Druge surovine so se, nasprotno, podražile, in sicer za 1,1 odstotka glede na julij. Najbolj so se zvišale cene umetnih gnojil (+2,1 odstotka) in kovin in materialov (+1,6 odstotka), medtem ko so bile cene kmetijskih surovin višje za 0,7 odstotka. Močno so se podražile pijače (+4,3 odstotka), predvsem zaradi višjih cen kakava in arabice. Močno se je podražilo goveje meso, in sicer že drug zaporedni mesec za 15 odstotkov, na avgustovskih 4,3 ameriškega dolarja za kilogram. Na cene govejega mesa ne vplivajo zgolj cene žita in posredno pogonskih goriv in umetnih gnojil, temveč tudi hitra rast svetovnega povpraševanja, ki mu ponudba ne sledi. Cikel pridelave govejega mesa namreč traja sedem let. Število glav ameriškega goveda šteje zgolj 88 milijonov, kar je rekordno malo. Američani so tako uvozili 15 odstotkov govejega mesa več. Tudi prihodnji trendi glede cen govejega mesa so spodbudni. Suša v Avstraliji je vodila do večjega zakola govedi, kar naj bi pomenilo manjše število glav goveda v prihodnjem letu. Cena soda brenta se je avgusta prvič po 1. maju 2013 spustila pod 100 ameriških dolarjev. Menjalni tečaj evro/ameriški dolar bo sicer tokrat vplival na zgolj rahel padec evrske cene, saj je evro do 21. septembra izgubil 2,7 odstotka glede na dolar. Cene plina v Evropi so v prvih osmih mesecih v povprečju nižje za 16,6 odstotka, kar je posledica manjše potrebe industrije po tem energetskem viru.

Trendi

Glas Gospodarstva / oktober 2014

(-3,3 odstotka), popravila in montaža strojev (-1,4 odstotka) in proizvodnja pijač (-0,4 odstotka). Proizvodnja živil je ohranila isto raven industrijske proizvodnje kot lani. Kljub slabšanju izvoznih pričakovanj na vzhodnih trgih je pričakovati, da bo trend v industrijski proizvodnji in izvozu na trge EU ugoden v tretjem četrtletju.

Gradbeništvo

NAJVEČJA RAST GRADBENIŠTVA. Realna vrednost opravljenih gradbenih del je bila v juliju medletno višja za 24,8 odstotka, od začetka leta za 35,4 odstotka. Rast je precej večja od tiste v EU in EMU, saj jo poganja močna rast gradbenih inženirskih objektov, ki temeljijo na iztekajoči se finančni perspektivi. Trend v gradnji stanovanjskih stavb je še vedno negativen (-16 odstotkov v juliju), na kar vplivajo tako velike nedokončane zaloge kot negativni trend pri cenah nepremičnin. Trend pri novih pogodbah je julija postal medletno negativen, kar pomeni, da takšnih rasti v prihodnje ne moremo pričakovati. Vrednost novih pogodb pri stavbah je v juliju upadla za 5,6 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih za 0,9 odstotka. Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju medletno nižje za desetino. Predvsem je upadla cena novih nepremičnin (-12, 1 odstotka), znotraj teh stanovanj (-14,5 odstotka). Cene rabljenih stanovanj so upadle za 9,8 odstotka, rabljenih hiš za 6,6 odstotka. Gleda na povprečne cene nepremičnin v letu 2010 so bile cene stanovanjskih nepremičnin nižje za 15 odstotkov.

E-pošta: skep@gzs.si, Splet: http://skep.gzs.si

STABILIZACIJA POTROŠNJE V JULIJU. Realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv so se v Sloveniji v juliju medletno povečali za 0,1 odstotka. Prodaja hrane, pijač in tobaka je bila manjša za 2,6

Novogradnja, obnova železniške infrastrukture

SKEP GZS

NOVI TWINGO IN EKSPLOZIJA RASTI. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila v juliju medletno večja za 8,3 odstotka, v prvih sedmih mesecih za dobre tri odstotke. Medletno se je močneje okrepila v juniju in juliju, kar se časovno ujema s povečanjem proizvodnje v obratu novomeškega Revoza. Ugodne, dvoštevilčne rasti industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih dosegajo dejavnosti, kot so proizvodnja električnih naprav (+11,9 odstotka), proizvodnja usnja (+11,7 odstotka), proizvodnja kovin (+11,5 odstotka) in proizvodnja računalniških, električnih in optičnih izdelkov (+11,9 odstotka). Generatorji rasti so torej nemška avtomobilska industrija, nov model twinga in tudi okrevanje povpraševanja v sredozemskih državah. Z upadi se soočajo dejavnosti proizvodnja oblačil (-9,8 odstotka), proizvodnja drugih vozil in plovil (-4,8 odstotka), proizvodnja pohištva

odstotka, na kar so učinkovali tudi višje trošarine, morebitna sprememba navad in nadomeščanje (rezan tobak namesto pakiranih oblik). Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno je vse od začetka pozitiven. Med podkomponentami tega kazalnika se je izboljšal poslovni položaj, poslabšale pa pričakovane prodajne cene in s tem prodaja. Komponenta pričakovanega zaposlovanja je še vedno negativna, kar pomeni, da ta dejavnost še ne bo zaposlovala. Anketa o mnenju potrošnikov kaže na izboljšanje. Gospodinjstva so bolj optimistična pri finančnem stanju v prihodnjih 12 mesecih pa tudi o gospodarskem stanju. Zaradi nizkih depozitnih obrestni mer in strukturno nizke zadolženosti gospodinjstev je pričakovati, da bodo gospodinjstva vendarle začela povečevati trošenje in se odločala za nekatere večje nakupe, ki so jih odlašala zadnjih pet let. Število prihodov turistov je bilo v prvi polovici leta večje za 4,3 odstotka, prenočitev le za 0,8 odstotka. Prenočitve domačih turistov so upadle za 2,3 odstotka, tujih so se povečale za 3,1 odstotka. Med tujimi gosti se je povečalo število prenočitev naših tradicionalnih gostov. Italijani so ustvarili osem odstotkov, Avstrijci 5,9 odstotka in Nemci 7,9 odstotka več prenočitev. Upadlo je število hrvaških gostov (-6,2 odstotka) pa tudi Rusov (-1,2 odstotka). Turistični izkupiček je po podatkih Banke Slovenije znašal 880 milijonov evrov, kar je tri odstotke več kot v istem obdobju lani.

SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 170

Trgovina

Pripravil: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta, SKEP GZS

Gradimo modro pot

″Več kot 60 letna tradicija dela na železniški infrastrukturi, profesionalni odnos, najsodobnejša tehnologija, strokovna znanja in izkušnje, sofisticirani progovzdrževalni stroji in visoka operativnost naših delovnih skupin, vse to nas odlikuje in postavlja na prvo mesto med slovenskimi gradbenimi podjetji za novogradnjo in obnovo železniške infrastrukture.″ Družba je registrirana za izvajanje naslednjih dejavnosti: - Novogradnja, obnova in vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog; - Novogradnja, obnova in vzdrževanje industrijskih tirov in cepnih kretnic; - Novogradnja in rekonstrukcija tramvajskih prog; - Izvedba kompleksnih projektov izgradnje protihrupnih ograj; - Novogradnja,obnova in adaptacija železniških objektov visokih stavb; - Gradnja podvozov, nadvozov, prehodov, nadhodov in peronskih objektov; - Dobava, montaža in postavitev naprav za avtomatsko zavarovanje prehodov čez železniško progo proizvajalca SCHEIDT & BACHMANN

PANOŽNE INFORMACIJE Industrija

Indeks 2010 =100

feb. 12 mar. 12 apr. 12 maj. 12 jun. 12 jul. 12 avg. 12 sep. 12 okt. 12 nov. 12 dec. 12 jan. 13 feb. 13 mar. 13 apr. 13 maj. 13 jun. 13 jul. 13 avg. 13 sep. 13 okt. 13 nov. 13 dec.. 13 jan. 14 feb. 14 mar. 14 apr. 14 maj. 14

T: +386 1 291 2205 F: +386 1 291 3280 szzgp@sz-zgp.si www.sz-zgp.si

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / oktober 2014

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Italija

Poti v Italijo se ponovno odpirajo

Izvoz (2013): Izvozne skupine z največjo rastjo: transportna sredstva, izdelki za šport in igrače, tekstilni in lesni izdelki

390 mrd € (30 % BDP, EU 53,7 %)

Načrt do 2015: Uvoz (2013):

Mojca Osojnik, vodja področja Italije in Francije Centra za mednarodno poslovanje GZS, mojca.osojnik@gzs.si

360 mrd € (EU 55,3 %)

Italija je drugi največji poslovni partner Slovenije pri blagovnih menjavah, takoj za Nemčijo. Sodelovanje s tem velikim trgom je zato izjemnega pomena – priložnosti pa na stežaj odprte. A izkoristiti jih je treba znati – pri tem so v pomoč poslovni posredniki in številne prireditve, na katerih je treba pravilno ponuditi svoje izdelke in storitve.

ve milijardi in pol slovenskega izvoza v Italijo, ki se je lani povečal za kar pet odstotkov, bi lahko še povečali s pospešeno ponudbo izbranih panog, kot so informacijska tehnologija, energetske rešitve ali farmacija, pa tudi lesna industrija, oziroma z izdelki ali storitvami, ki izkazujejo visoko kakovost in dovršenost. S 60 milijoni potrošnikov in več kot šest milijonov podjetij ima naša soseda še vedno veliko možnosti za razvoj medsebojnega poslovanja. Seveda pa je pri že vzpostavljenih in pri novih poslovnih odnosih treba imeti in upoštevati zadržke, ki izhajajo iz aktualnih gospodarskih razmer. Kot je na nedavnem srečanju poudaril Boris Antolič s slovenskega veleposlaništva v Rimu, se je Italija znova znašla v tehnični recesiji, družbeni bruto proizvod, ki se je zgolj lani zmanjšal za 1,8 odstotka, je

v zadnjih petih letih upadel za skupaj sedem odstotkov. Kar 12,6-odstotna brezposelnost je najvišja po letu 1977. Zmanjšan obseg investicij, manjša produktivnost in rast stroškov dela so pripomogli h krčenju proizvodnje, ki je šele junija letos pokazala znamenja rasti. Tudi potrošnja gospodinjstev je v zadnjih šestih letih upadla za 10 odstotkov, predvsem zaradi zmanjšanja razpoložljivega dohodka. Čeprav želi novi italijanski premier Matteo Renzi spodbuditi gospodarsko rast z novim zadolževanjem in posledično doseči rast povpraševanja, je to verjetno kratkotrajna rešitev. Italijansko gospodarstvo se mora odpreti in seči prek meja, to zaznava tudi Gospodarska zbornica Slovenije v povpraševanju svojih partnerjev. Štiri pokrajine na severu Italije, v katere Slovenija večinoma izvaža in uvaža,

bodo v prihodnjih tednih gostile poslovne dogodke, ki so zanimivi za obisk in tkanje poslovnih vezi. Kakšne so torej priložnosti za poslovno mreženje v Italiji?

E-matching – share and grow

Srečanja Matching se bo slovenska delegacija udeležila že četrtič. Namen je iskanje novih strank, novih partnerjev, preverjanje možnosti vstopa na italijanski trg. Lani se je dogodka udeležilo 1.600 podjetij, ki so imela skupno 45 tisoč individualnih sestankov. Tudi letos organizatorji načrtujejo približno toliko podjetij iz dejavnosti hrana, industrijski proizvodi, gradbeništvo, pohištvo, zdravje, energija, ekologija, turizem ter iz povezanih panog. Napovedane so tudi delegacije iz 20 držav. Domača podjetja imajo lastne predstavitvene prostore, slovenska

620 mrd € Rast izvoza zunaj EU: Kitajska, Japonska, Mercosur

Usmeritev: Kitajska, Turčija, Brazilija, ZAE, Afrika

delegacija, kot tudi druge tuje delegacije, pa bo imela svoj skupni prostor, namenjen sestankom in predstavitvi. Vsa sodelujoča podjetja vnaprej izberejo partnerje, s katerimi se želijo srečati. Tako si lahko v treh dneh na sejmišču zagotovite od deset do dvajset sestankov na dan.

Na dogodku, ki se ga bo v Milanu udeležila tudi slovenska delegacija, bodo po napovedih organizatorjev letos tudi prodajni zastopniki in agenti iz Francije in Španije. Naslednji Forum agentov bo 13. in 14. marca 2015 v Neaplju.

Srečanje Forum Agenti

EXPO 2015 bo potekal pod sloganom »Hrana za planet, energija za življenje«. Slovenija se bo predstavila z »I feel Slovenia, Green.Active. Healthy.« v samostojnem paviljonu v središču prizorišča. Sodelovanje na svetovni razstavi, na kateri bo več kot 140 držav, ne bo le priložnost za promocijo Slovenije kot turistične destinacije, temveč tudi za slovensko gospodarstvo. Tako bo prihodnje leto organiziran niz tematskih prireditev v obliki konferenc, delavnic, predstavitev, Gospodarska zbornica Slovenije pa bo sodelovala tudi pri organizaciji specializiranih B2B-srečanj.

Slovenska podjetja so se lani in letos udeležila treh poslovnih dogodkov, ki so pod skupnim imenom Forum Agenti potekali v Rimu, Milanu in Neaplju. Srečanja z italijanskimi agenti in zastopniki v obliki individualnih sestankov so se izkazala kot odlična priložnost za vse, ki želijo prodreti na italijanski trg ali pa širiti svojo mednarodno dejavnost na tem trgu. V samo dveh dneh se predstavniki podjetij (tako tujih kot tudi italijanskih) srečajo z velikim številom agentov, ki pomenijo dobro povezavo do proizvajalcev, distributerjev oziroma trgovinskih verig v Italiji. Prednost teh dogodkov je tudi v tem, da niso vezani na posamezno vrsto izdelka ali storitve in so namenjeni prav vsem, ne gleda na velikost podjetja.

Svetovna razstava Expo 2015

B2B med slovenskimi in italijanskimi podjetji

Iz Furlanije-Julijske krajine prihaja 6. oktobra na GZS 23 italijanskih podjetij iz različ-

Slovensko-italijanski poslovni svet (SIPS) 

Letos ustanovljen Slovensko-italijanski poslovni svet, katerega glavni namen je povezovanje, organizacija skupnih nastopov na italijanskem trgu, izmenjava dobrih praks med člani in boljše koriščenje institucionalnih poti, ki so na voljo, bo letos organiziral izobraževalni seminar in gospodarsko delegacijo v Rim z B2B-srečanji. Informacije o poslovnem svetu, aktivnostih, članstvu na: www.sl-it.si ali po E-pošti: sips@gzs.si

Na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu bo Slovenija prisotna z lastnim pavilijonom, ki bo temeljil na ideji »Zgodba o trajnostnem prijateljstvu«.

»V treh dneh smo imeli preko 150 sestankov. Izbrali smo jih pet – ti bodo naše izdelke ponujali po celi Italiji. Za to smo se v preteklosti trudili nekaj let,« je povedal Luka Fojkar iz družbe Benedict d.o.o., ki se je udeležil Foruma agentov v Rimu maja 2013.

nih dejavnosti (kovinarstvo, pohištvo, gradbeništvo, prehrana, logistika, energetika …) in italijanskih trgovskih agentov (prehrana, obutev, oblačila, pohištvo …). Podjetja iščejo partnerje tako za prodajo kot za nakup, prenos tehnologij, vlaganja. Za zainteresirana slovenska podjetja bomo pripravili individualne sestanke.

Dogodki v severni Italiji 

E-MATCHING – SHARE AND GROW Lokacija: sejmišče Rho Milano Datum: od 24. do 26. 11. 2014 Organizatorji: Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarski urad RS, Milano in ministrstvo za zunanje zadeve (finančna podpora) Rok za prijave: 15. 10. Kontakt: Mojca Osojnik, T: 01 58 98 101, E: mojca.osojnik@gzs.si Srečanje FORUM AGENTI Lokacija: sejmišče Milano Datum: od 28. do 29. 11. 2014 Organizatorji: Gospodarska zbornica Slovenije, Veleposlaništvo RS v Rimu, Generalni konzulat RS v Milanu, ministrstvo za zunanje zadeve (finančna podpora) Rok za prijave: 15. 10. Kontakt: Marko Jare, T: 01 58 98 158, E: marko.jare@gzs.si Svetovna razstava Expo 2015 Lokacija: Milano Datum: od 1. 5. do 31. 10. 2015 Organizator: SPIRIT Kontakt: Jerneja Lampret, T: 01 5898 592, E: jerneja.lampret@spiritslovenia.si

Go International

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Indija

Vsak šesti prebivalec na Zemlji je indijskega rodu

Sočasno s srečanji v Sloveniji pa je potekala tudi promocija dveh slovenskih kovinskopredelovalnih podjetij, tudi članov Indijsko-slo-

““

S podpisom pogodbe smo našli zelo dobrega partnerja, ki smo mu odstopili ekskluzivne pravice na območju Indije. Gama System

venskega poslovnega sveta v Indiji. Podjetji Bosio, d. o. o., in Ferročrtalič International, d. o. o., sta letos prvič razstavljali na specializiranem sejmu Mineral, Metal, Metallurgy Materials 2014 (4M) ter pridobili aktualne informacije s trga, utrdili stare vezi in pridobili tudi nekaj novih potencialnih stikov.

Nataša Turk, mag. posl. ved., vodja področja Indija, GZS Center za mednarodno poslovanje Ljubljana, natasa.turk@gzs.si

Šest indijskih korporacij, katerih skupna vrednost tržne kapitalizacije presega vrednost slovenskega izvoza na letni ravni, se je v sklopu Strateškega foruma Bled na Bledu in interaktivnega srečanja s slovenskimi gospodarstveniki, ki ga je pripravila GZS, v Ljubljani v prvih dneh septembra pobliže seznanilo z aktualnimi slovenskimi gospodarskimi razmerami. To je bil, odkar je Slovenija samostojna, najvplivnejši gospodarski obisk iz Indije.

ndijski poslovneži, ki so svoje interese za poslovanje s slovenskimi podjetji združili pod okriljem Indijsko-slovenskega poslovnega foruma, so se 3. septembra 2014 na Gospodarski zbornici Slovenije udeležili interaktivnega srečanja s slovenskimi podjetji. Ob tej priložnosti je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju med Slovensko-indijskim poslovnim svetom1 in Indijsko-slovenskim poslovnim forumom.

““

Pri iskanju pravega poslovnega partnerja v Indiji porabite več časa zelo previdno za izbiro partnerja. Ne prenaglite se - gre za kritični trenutek pri postavitvi podjetja v Indiji.

Med izmenjavo mnenj in interesov za sodelovanje so indijski poslovneži povedali, da se jim Slovenija zdi potencialno zanimiva zaradi še pred kratkim močne industrijske baze in še danes bogatega industrijskega znanja ter kot oporišče za obvladovanje poslovnih aktivnosti znotraj srednje in vzhodne Evrope, morda po njihovih besedah, tudi kot alternativna proizvodna lokacija zahodnoevropskim trgom. Številne indijske korporacije so danes

na stopnji razvoja globalnega poslovanja, ko presežke kapitala vlagajo v nove proizvodne in storitvene obrate po vsem svetu. Zato so izrazili interes za kapitalske povezave s podjetji, ki imajo transparentno lastništvo in so odprta za indijsko partnerstvo in kapital. Poslovneži so bili enotni, da je za posel treba najprej skrbno izbrati verodostojnega poslovnega partnerja, vzpostaviti zaupanje in skleniti poslovno partnerstvo, ki je v uravnoteženem interesu obeh udeležencev, pri adaptaciji proizvoda ali storitve pa se usmeriti na poenostavitev funkcij in cenovno politiko, ki temelji na nizkih cenah.

Uspešna zgodba Letrike

Edvin Sever, predsednik uprave Letrike, d. d., in član izvršilnega odbora Slovensko-indijskega poslovnega kluba je v okviru interaktivnega srečanja z delegacijo indijskih poslovnežev na GZS pojasnil, zakaj se je Letrika, d. d., poleg Brazilije, Belorusije, Bosne in Hercegovine ter Kitajske odločila tudi za proizvodnjo v Indiji: »Indija je eden večjih svetovnih trgov in ne moremo si predstavljati svetovne globalne konkurenčnosti brez prisotnosti na indijskem trgu. Poseben je zato, ker so cenovne ravni na njem precej nizke v primerjavi z drugimi svetovnimi trgi. Za naše izdelke je edina možnost na indijskem trgu, da tam tudi proizvajamo. Edina možna uspešna proizvodnja je tudi, da vse sestavne dele in komponente kupujemo na indijskem trgu, tako da smo se v Indiji odlo-

čili za skupno naložbo (joint venture) z indijskim partnerjem Roots Industries India. Sam proces poteka več kot dve leti. Prejšnji teden je stekla poskusna proizvodnja, še letos pa bo stekla tudi redna. Za zdaj smo zelo zadovoljni z naložbo in tudi dolgoročno imamo velik interes in verjamemo, da bo to podjetje uspešno delovalo. Kot sem že omenil, je lokalizacija pogoj za uspešno delovanje podjetja. Mi načrtujemo kupiti več kot 90 odstotkov vseh komponent na indijskem trgu, ker je sicer tamkajšnji trg preveč zaščiten in je sicer nemogoče dobičkonosno poslovati.« Sever malim in srednje velikim podjetjem pri iskanju pravega poslovnega partnerja v Indiji svetuje, naj več časa zelo previdno porabijo za izbiro partnerja, saj se ne smejo prenagliti. Gre za kritični trenutek pri postavitvi podjetja v Indiji. Za Letriko je bil pomemben tudi vidik, da ima indijsko podjetje mednarodne izkušnje, tako da se potem stvari laže dogovorijo in organizirajo, to je bil tudi eden izmed njihovih pogojev. Pri skupnem podjetju so se odločili za naložbo 50–50, s tem so indijskega partnerja motivirali in obe strani sta zainteresirani, da bo novo podjetje uspešno delovalo. »Težko je poslovati sam, brez nekoga, ki zelo dobro pozna predvsem lokalno zakonodajo, način dela z ljudmi v Indiji, motivirana nagrajevanja. Take specifike so drugačne kot pri nas in zato potrebuješ nekoga, da ti pri tem pomaga,« je pojasnil.

Kako razmišljajo mali indijski podjetniki?

Slovensko monsunsko poletje je pospremilo tudi živahno indijsko slovensko dogajanje

na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer se je v okviru indijskega nacionalnega paviljona in pod pokroviteljstvom indijskega ministrstva za podjetništvo National Small Industries Corporation Ltd. med 10. in 15. septembrom 2014 predstavilo 18 mikro in malih indijskih podjetij s področij kovinskopredelovalne industrije, orodjarstva, IKT, tekstilne industrije, rokodelskih izdelkov in darilnih programov. GZS je z organizatorjem sejma, Celjskim sejmom, d. d., 11. septembra 2014 v okviru sejemskega dogajanja pripravila interaktivno srečanje z indijskimi razstavljavci ter udeležencem predstavila slovensko poslovno okolje, Luka Koper, d. d., in Jadroagent International, d. o. o., pa sta predstavila svoji podjetji in Slovenijo kot logistično platformo za srednjo in jugovzhodno Evropo. Indijska mikro in mala podjetja so v duhu nove politike indijskega premiera Modija, imenovane »Make in India« – proizvajati v Indiji, promovirala idejo o skupnih projektih, kjer se združi slovensko inženirsko znanje in tehnologija s prostimi proizvodnimi zmogljivostmi in ceneno indijsko delovno silo v boju

s strašljivo, sicer ceneno kitajsko konkurenco ter izkoristi Slovenijo kot odskočno desko pri prodoru na druge evropske trge. Piko na i interaktivnemu srečanju je dal slovesen podpis pogodbe o sodelovanju med slovenskim podjetjem Gama System in Netspider India, ki sta sicer prve stike navezala pred dvema letoma na sejmu CEBIT. Marko Šobota, direktor podjetja Gama System, je podpis pogodbe pospremil z besedami: »S podpisom pogodbe smo našli zelo dobrega partnerja, ki smo mu odstopili ekskluzivne pravice na območju Indije. Izbira Indije že zaradi velikosti kaže, da smo partnerja dobro spoznali in mu zaupamo, da bo dobro posloval.« 1

Društvo Slovensko-indijski poslovni svet je prostovoljno združenje podjetij, posameznikov in organizacij po mednarodnem pravu, ki aktivno delujejo na območju Indije. Ustanovljeno je bilo septembra 2013 z namenom medsebojnega povezovanja članov in povezovanja s poslovnimi partnerji v Indiji. Društvo ima svojo spletno stran (www.sloind-ps.si/), na kateri objavlja aktualne informacije o delovanju društva in tudi informacije o aktualnih povpraševanjih in javnih naročilih.

SPODBUJAMO ZDRAVO RAST!

Spodbude sklada v letih 2014 in 2015 Javni razpisi, prvenstveno za ugodna posojilna sredstva: • • • • • • •

za projekte občin (že objavljen v Ur. l .RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014), za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi (že objavljen v Ur .l. RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014), za področje primarne kmetijske pridelave, za projekte obdelave lesa, za podjetniške projekte, za financiranje projektov na območju avtohtonih narodnih skupnosti, v manjšem deležu so tu vsebovana tudi nepovratna sredstva, za vložke v regijske garancijske sheme regionalnih izvajalcev.

Objave preostalih razpisov so predvidene konec leta 2014 in v začetku leta 2015.

Posojilni pogoji: • • • •

obrestna mera: 3-mesečni EURIBOR + pribitek od 0,5% do 2,5%, ročnost do 15 let, možen moratorij do 3 leta, minimalen znesek 5.000 EUR, maksimalen 500.000 EUR.

INFORMACIJE: T: 01 836 19 53; E: info@regionalnisklad.si; W: www.regionalnisklad.si SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD, Škrabčev trg 9a, 1310 RIBNICA

53 49

Go International

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Go International

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Nemčija

Podonavska regija

Prek Bavarske v druge zvezne dežele Nemčije

Rojeva se podonavska e-regija Petja Šegatin, samostojna svetovalka, GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, petja.segatin@gzs.si

Vanja Bele, vodja področja Nemčija v Centru za mednarodno poslovanje GZS, vanja.bele@gzs.si

Podjetje, ki se podaja na zahteven in močno oblegan nemški trg, mora – če je prepričano o zanimivosti svojega izdelka – med drugim odgovoriti na vprašanje, »kam narediti prvi korak«. Možnosti je veliko: lahko obišče mednarodne sejme in nastopi na njih, naveže stike prek sektorskih združenj, se udeleži gospodarskih delegacij ali najame strokovnjake svetovalce ... V vsakem primeru pa mora upoštevati nekatere dejavnike.

d nemških dežel nam je najbliže Bavarska. Prav to bližino lahko podjetja izkoristijo, saj je trg laže spoznati, če smo lahko že v štirih urah na njem. Bavarski trg je velik, po številu prebivalstva in BDP je to druga največja zvezna dežela. Gre za enega najrazvitejših in tehnično najnaprednejših evropskih trgov, kar med drugim potrjuje prisotnost velikih multinacionalk, kot so BMW, Siemens, Rohde & Schwarz, Audi, Munich Re, Allianz, Infineon, MAN, Wacker Chemie, Puma in Adidas. Ker dežela dosega odlične izvozne rezultate, pomeni še toliko večji potencial za podporne industrije (proizvodnja sestavnih delov), kjer smo se Slovenci že izkazali. V svetu najbolj povprašujejo po nemških vozilih, strojih, elektroinženiringu in kemičnih izdelkih, ki skupaj predstavljajo tri četrtine celotnega izvoza Bavarske. Proizvodna industrija Bavarske je v letu 2012 dosegla izvozno stopnjo 51,3 odstotka, torej je bil vsak drugi izdelek narejen za prodajo v tujino. Gospodarska delegacija v München 

GZS ob obisku predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja skupaj s partnerskimi organizacijami v novembru pripravlja gospodarsko delegacijo v München. To bo letos druga delegacija na Bavarsko, glede na prodajni potencial pa smo tokrat povabili podjetja s področja turizma in športnega turizma, kovinskopredelovalne, pohištvene, živilske industrije in energetike ter IKT. Vse informacije dobite na GZS – www.gzs.si.

Seznam nemških zveznih dežel po velikosti BDP ( v mio €) l. 2013 BDP (€)

Delež BDP (%)

št. prebivalcev (31. 12. 2012)

2.737.600

100

80.523.746

1. Severno Porenje-Vestfalija

599.750

21,91

17.554.329

32.882

2. Bavarska

487.990

17,83

12.519.571

35.443

3. Baden-Württemberg

407.240

14,88

10.569.111

34.885

4. Spodnja Saška

238.980

8,73

7.778.995

28.350

5. Hessen

235.680

8,61

6.016.481

37.509

6. Porenje-Pfalška

121.580

4,44

3.990.278

28.311

7. Berlin

109.190

3,99

3.375.222

28.806

8. Saška

99.890

3,65

4.050.204

22.980

9. Hamburg

97.730

3,57

1.734.272

52.401

10. Schleswig-Holstein

78.700

2,87

2.806.531

25.947

11. Brandenburg

59.130

2,16

2.449.511

22.074

12. Saška-Anhalt

53.000

1,94

2.259.393

22.427

13. Turingija

51.030

1,86

2.170.460

21.663

14. Mecklenburg-Predpomorjanska

37.060

1,35

1.600.327

21.404

15. Posarje

32.060

1,17

994.287

30.098

16. Bremen

28.580

1,04

654.774

42.405

Zvezne dežele Nemčija

BDP per capita (€) (2013)

Kako se soočiti s skupnimi izzivi, ki jih iz države v državo, iz regije v regijo, iz mesta v mesto prenaša reka Donava? Kako se povezati v dobi e-rešitev in e-gospodarstva? To so izzivi, ki jih želi reševati podonavska e-regija, katere del sta tudi Slovenija in GZS.

onava, ki je s približno 2850 kilometri druga najdaljša reka v Evropi, povezuje Schwarzwald s Črnim morjem in teče skozi deset držav, v njenem porečju pa poleg teh ležijo še štiri države. Reka Donava prenaša številne pritiske – upravljanje hidroelektrarn, transport po reki in varovanje ogroženih živalskih vrst, ki ne poznajo državnih meja –, zato je edini način za reševanje izzivov sodelovanje in povezovanje. Odgovor na skupne in povezane izzive je Strategija EU za podonavsko regijo, nekakšen program za makroregijo, v katerem

Štirje stebri podonavske strategije Boljša povezanost Podonavja (prometna in energetska povezanost, spodbujanje turizma, kulturne izmenjave in medčloveških stikov)

Varovanje okolja (zaščita vodnih virov, poplave, biološka raznovrstnost)

Ne gre prezreti slabše nemške gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta in možnosti še večjega negativnega vpliva geopolitičnih napetosti na vzhodu. Vendar ima Bavarska dovolj veliko globalno mrežo partnerjev, da lahko omili posledice z bolj intenzivno usmeritvijo na druge trge. Za slovenska podjetja je torej še vedno precej priložnosti, seveda ob dobri pripravi ponudbe in kakovostni izvedbi.

Krepitev blaginje v regiji

Večja varnost Podonavja

(raziskave, šolstvo, informacijska tehnologija, podpora malim in srednje velikim podjetjem)

(boj proti kriminalu, prehranska varnost)

Krepitev mobilnosti in intermodalnosti prometa

Ohranitev kakovosti voda

Razvoj družbe znanja skozi raziskovalno dejavnost, izobraževanje in informacijske tehnologije

Krepitev institucionalnih kapacitet in sodelovanje

Spodbujanje razvoja trajnostnih virov energije

Upravljanje tveganj za okolje

Krepitev konkurenčnosti podjetij

Skupno proučevanje varnostnih vprašanj in preprečevanje organiziranega kriminala

Krepitev kulturnega sodelovanja, turizma in stikov med ljudmi

Ohranitev biološke raznolikosti, krajine ter kakovosti zraka in tal

Vlaganje v ljudi in veščine

Vir: Destatis, IHK Bayern, Finance, Wikipedia

Slovenci tja izvozimo 4,5 odstotka celotnega izvoza, v skupnem izvozu v Nemčijo pa ta delež znaša slabih 22 odstotkov. To ni ravno naključje, saj je Bavarska naša dolgoletna trgovinska partnerica, medtem ko smo – razen v Severnem Porenju in Vestfaliji ter Baden-Würtenbergu – v drugih zveznih državah precej manj prisotni. Če podjetje opravi »sprejemni izpit« na Bavarskem, je to odlična referenca in odskočna deska v druge zvezne države.

sodelujejo Avstrija, Bolgarija, Češka, Madžarska, Nemčija (Baden-Würtemberg, Bavarska), Romunija, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna gora, Moldavija, Srbija in Ukrajina. Zainteresirane strani pa niso le nacionalne oblasti, temveč tudi (in predvsem) regionalne in lokalne uprave, zasebni sektor, finančne institucije, nevladna združenja in akademske institucije. Čeprav gre pri strategiji za novo obliko povezovanja različnih akterjev, se ta ne ukvarja z oblikovanjem novih institucij, novih zakonodajnih aktov ali novih birokratskih postopkov.

Nasprotno, strategija se osredotoča na usklajevanje veljavnih finančnih instrumentov in politik, vloga vlad in administracije sodelujočih držav pa je vzpostavljanje podpornega okolja za povezavanje deležnikov in zagotavljanje dodane vrednosti projektnih predlogov za EU oziroma podonavsko regijo. Iz tega izhaja načelo, da bodo projekti, ki bodo imeli jasno izraženo dodano vrednost za Podonavje, tudi lažje našli pot do javnih virov.

Sava druga največja v Podonavju

Čeprav Donava ne teče po ozemlju Slovenije, smo sestavni del podonavske regije. Sava je namreč druga največja reka v Podonavju, površina porečja obsega 12 odstotkov Podonavja (97.713 kvadratnih kilometrov), teče v dolžini 945 kilometrov (594 kilometrov plovnih poti), ob njej pa živi devet milijonov prebivalcev, deluje poldrugi milijon podjetij in pomeni velik gospodarski (energetski, transportni) potencial. »Slovenija je z dvema milijonoma prebivalcev sestavni del Podonavja. Podonavje je zanimivo širše in velike države prihajajo v regijo s posli, turizmom in tranzitom. To potrjuje tudi kitajska pobuda za vzpostavitev tako imenovane e-svilne in e-jantarjeve poti, za operabilnost sistemov na področju logistike, transporta, različnih poslovnih povezav in izmenjave znanja med univerzami v Podonavju in širše. Danes so ključne digitalne povezave, Slovenija pa mora zato izkoristiti svojo e-umeščenost v ta gospodarsko perspektiven prostor,« je poudaril prof. Gričar iz medobčinske pobude Čezmejno e-sodelovanje v podonavski regiji, ki je tudi idejni pobudnik medobčinskega sodelovanja v podonavski regiji. Ta v podonavski regiji (nadaljevanje na str. 52)

Go International

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Go International

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

povezuje univerze, občine, zbornice, podjetja in posameznike v želji po večjem sodelovanju in oblikovanju skupnih razvojnih partnerstev. Udeležba na konferenci – 250 posrednih in neposrednih udeležencev iz 20 držav – navsezadnje potrjuje naraščajoče zanimanje za povezovanja v tej regiji.

““

Podonavje je zanimivo širše in velike države prihajajo v regijo s posli, turizmom in tranzitom. To potrjuje tudi kitajska pobuda za vzpostavitev tako imenovane e-svilne in e-jantarjeve poti

V Ljubljani o podonavski e-regiji

Na četrti konferenci podonavske e-regije (Danube eRegion Conference), ki je potekala 22. in 23. septembra, je bila skupna točka razprav

pojem e-povezovanja, interoperabilnosti v najširšem smislu ter predstavitev uspešnih projektov in rešitev. Na 14 tematskih panelih so predavatelji predstavili različne oblike e-sodelovanja ter poudarili posamezne rešitve na področju e-storitev, računalništva v oblaku, e-storitve na področju promocije zdravja na delovnem mestu, interoperabilnost in sodelovanje med bolnišnicami in univerzami. »Prav e-izobraževanje na multimedijskem portalu postaja najbolj učinkovit način množičnega informiranja, ozaveščanja in izobraževanja. Tehnologija MITV zagotavlja tako rekoč neomejene možnosti,« je na konferenci poudaril Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter predstavil rezultate projekta ZrnoZdravja, ki potrjujejo učinkovitost novih konceptov in načinov množičnega informiranja in izobraževanja tudi na področju promocije zdravja na delovnem mestu. V potrditev potencialov povezovanja spletnih rešitev in promocije zdravja sta navsezadnje potekala tudi spletni prenos panela eOpening Up Education & Healthy Workplaces ter videokonferenčna

Kitajska e-svilna pot 

Pomembnost regije dokazujeta udeležba kitajske delegacije in kitajska pobuda za vzpostavitev informacijskega sistema za podporo gospodarskemu sodelovanju na e-svilni poti. Kitajska delegacija želi namreč obnoviti svilno poti prek virtualnih oblik komuniciranja. povezava z evropsko agencijo za promocijo zdravja EU OSHA, ki je predstavila e-orodja, namenjena delodajalcem za izvedbo ukrepov na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Druga videokonferenca je opozorila na sodobne vidike e-izobraževanja in prednosti, ki jih prinašajo te oblike za poslovno okolje. V okviru konference se so sešli tudi člani Skupine ALADIN (Alpe Adria Danube universities INitiative & Living Lab Heads Meeting), direktorji razvojnih centrov in agencij, mednarodno srečanje pa je pripravil tudi Svet za inovativnost žensk (SIŽ-WIC).

S SPIRIT Slovenija lažje na tuje trge Slovenija za večino podjetij, ki želijo rasti in se razvijati, hitro postane premajhna, zato so prisiljena iskati priložnosti na tujih trgih. Javna agencija SPIRIT Slovenija slovenskim podjetjem pri vstopu na tuje trge ponuja vrsto storitev, katerih glavni cilj je zniževanje stroškov vstopa in poslovanja slovenskih podjetij na tujih trgih ter povečanje in geografska razpršitev izvoza. Te storitve so brezplačne in namenjene predvsem slovenskim malim in srednje velikim podjetjem, ne glede na fazo mednarodnega poslovanja, v kateri so. Podjetjem želimo omogočiti kar najbolj učinkovito širjenje poslovanja v tujino.

Izvoznookno – odličen vir informacij za izvoznike

ŽIVLJENJE SO BARVE. BARVE SO ŽIVLJENJE.

V notranjosti brezčasne oblike je navdihujoče praktičen hladilni aparat. S kombinacijo legendarnega dizajna in različnih odtenkov ledeno hladne prefinjenosti nastane popoln oblikovalski predmet, ki v kuhinjski interjer vnaša dobrodošel poudarek.

Številne informacije o 53 izvoznih trgih, poslovanju, poslovnih priložnostih, javnih razpisih in drugem in seveda tudi o storitvah agencije za izvoznike lahko podjetja najdejo na osrednjem slovenskem portalu za izvoznike www. izvoznookno.si, ki deluje pod okriljem agencije. Sistematičnega načrtovanja prodora na tuje trge se podjetja lahko naučijo v okviru mednarodnega programa Vodenje izvoznega poslovanja (International Trade Management – ITM), ki velja za enega najučinkovitejših mednarodnih izobraževalnih programov s področja mednarodnega poslovanja v EU. Agencija program izvaja že sedmo leto v sodelovanju z ITM Worldwide Foundation in Business Sweden ter svetovno priznanimi predavatelji. Konkretno pomoč in svetovanje v zvezi s poslovanjem na tujih trgih pa podjetjem zagotavljajo tudi ekonomski svetovalci v okviru veleposlaništev Republike Slovenije v tujini in mreža 16 slovenskih poslovnih klubov v tujini, ki jih sofinancira SPIRIT Slovenija.

Gospodarske delegacije in sejmi

www.gorenje.si

SPIRIT Slovenija organizira predstavitve slovenskih podjetij v tujini v obliki gospodarskih delegacij in skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih, ki ju izvajamo glede na interes slovenskih podjetij. V okviru gospodarske delegacije podjetja spoznajo poslovne priložnosti in poslovanje na

tujem trgu, v okviru sestankov B2B, ki jih organizira SPIRIT Slovenija, pa je omogočeno neposredno povezovanje slovenskih in tujih podjetij. Letos smo izvedli že 10 izhodnih in dve vhodni gospodarski delegaciji, oktobra (9. in 10. oktobra 2014) pa organiziramo vhodno gospodarsko delegacijo japonskih gospodarstvenikov, skupaj z JETRO Dunaj, ki je podružnica japonske vladne organizacije za pospeševanje zunanje trgovine.

Skupinske predstavitve na sejmih v tujini

Poleg tega sofinanciramo skupinske sejemske predstavitve na sejmih v tujini, na katerih se pod okriljem agencije predstavljajo slovenska podjetja. Podjetja, ki se udeležujejo tovrstnih predstavitev z agencijo, med prednostmi skupnega nastopa poleg stroškovne učinkovitosti in enostavnejše organizacije in priprave na sejem poudarjajo tudi večjo prepoznavnost slovenskih podjetij. Program sejmov je narejen na podlagi predlogov slovenskih podjetij, tako je za letos v načrtu 13 mednarodnih sejmov v tujini. Nekaj sejmov je že bilo, do konca leta pa jih bo še šest, in sicer oktobra sejmi AGROSALON v Moskvi, SIAL v Parizu, eCarTec v Münchnu, novembra Mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu, METS v Amsterdamu in SPS - IPC – DRIVES v Nürnbergu – seznam sejmov z datumi je na spletni strani www.izvoznookno.si. Podjetja, ki smo jih povabili, naj sporočijo zanimanje za skupinsko udeležbo na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2015, so nam poslala več kot

200 predlogov. Ti bodo podlaga za pripravo programa agencije za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih v tujini v prihodnjem letu.

Sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov in tržnih raziskav

Poleg sofinanciranja skupinskih sejemskih predstavitev podjetjem ponujamo tudi finančno pomoč pri samostojnih nastopih na sejmih v tujini prek javnega razpisa. SPIRIT Slovenija podjetjem sofinancira stroške najema razstavnega prostora na sejmu v tujini, postavitve in ureditve razstavnega prostora. Na letošnji razpis, ki se je že končal, je prispelo 242 vlog, sredstva pa bodo odobrena 58 podjetjem. Prav tako je že potekel tudi razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih, s katerim slovenskim podjetjem olajšamo odločitve pri vstopu oziroma načinu vstopa na izbrani novi tuji trg. Na ta razpis je prispelo 47 vlog, odobrenih pa je bilo 40. Izvoz ostaja gonilo slovenskega gospodarstva, kar dokazuje tudi precejšnje izboljšanje položaja Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2014, kjer je z 11. mestom zabeležila velik skok pri kazalcu rast izvoza blaga. To je kar 43 mest bolje kot lani, občuten skok pa je tudi pri kazalcu mednarodna trgovina, kjer se je povzpela za 20 mest, na 17. mesto.

POZITIVNE ZGODBE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

INOVACIJE

Z inovacijami na najzahtevnejše trge Družba Swatycomet, naslednica dolga leta uveljavljenih Swatyja in Cometa, je ena tistih, ki jim je s kakovostjo uspelo prepričati tuje kupce z najvišjimi kakovostnimi standardi. O neizprosnih zahtevah, nadaljevanju tradicije in osvajanju novih trgov ter o družbeni odgovornosti smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Matjažem Merkanom. Ste močno izvozno naravnani. Kako kotirate na domačem trgu in kako na tujem? Swatycomet je globalno prisoten v več kot 80 državah. Ob treh multinacionalkah smo srednje velik proizvajalec, naše konkurenčne prednosti pa so dobro razmerje med kakovostjo in ceno ter hitrost in prilagodljivost. Na mednarodnem trgu sodelujemo s podjetji Bosch, Stanley Black & Decker, Schäffler Group … V Sloveniji smo tržni vodja in sodelujemo z večino pomembnejših proizvodnih podjetij. Kako bi predstavili podjetje Swatycomet? Swatycomet je združil dve mednarodno ugledni podjetji z bogatima tradicijama več kot 130

Matjaž Merkan, prej vodja mariborske enote, je na čelu družbe od začetka minulega leta.

let Swatyja in več kot 50 let Cometa. Uspešno prehojena pot je spodbuda, usmerjeni pa smo v prihodnost. Posvečamo se vedno novim trgom in razvijamo vse bolj zahtevne izdelke. Lani smo ponudili trgu štiri družine novih izdelkov, letos že dve. Prejeli smo nagrado za inovacijo za patentiran izdelek Skorpio Angeld. Za prihodnje leto načrtujemo tri družine novih izdelkov. Izvajamo visoko investicijsko dinamiko, predvsem v avtomatizacijo in robotizacijo.

Storitve SPIRIT Slovenija za slovenske izvoznike: Spletni portal Izvozno okno www.izvoznookno.si “Izvozno okno se mi zdi zelo uporabna spletna stran, kjer podjetja lahko dobijo veliko izvoznih informacij in konkretnih napotkov.“ Mitja Kolbe, ŠPICA INTERNATIONAL d. o. o.

Izobraževanje za mednarodno poslovanje “Doslej smo se izvoza lotevali precej intuitivno. Razviti znamo odličen izdelek, ne znamo pa ga prodati. V izobraževanju ITM smo se naučili načrtovanja prodora na tuje trge, izdelati tržno raziskavo, najti poslovne partnerje itd.“ Irena Štamcar, HYB d. o. o.

Tržne raziskave

Kateri so vaši najpomembnejši trgi, kakšne so njihove značilnosti, zahteve? Na tujih trgih ustvarimo več kot 90 odstotkov prometa, naši najpomembnejši trgi pa so Nemčija, Velika Britanija, Francija, države Bližnjega vzhoda, Turčija, Alžirija in ZDA. Značilnosti trgov so zelo različne, vsem pa so skupne visoke, včasih tudi neizprosne zahteve. S spodbujanjem inovativnosti ter skrbnim nadzorom vseh proizvodnih procesov izpolnjujemo visoka pričakovanja in vedno nove zahteve tako slovenskega kot globalnega trga.

opremo ter nadaljevali razvoj inovativnih in učinkovitih rešitev brušenja.

Kakšen položaj imate na svojih najpomembnejših tujih trgih? V svetovni brusni panogi smo pomemben in ugleden igralec, ki se uspešno kosa z najpomembnejšimi proizvajalci. Na naših tradicionalno najpomembnejših trgih zahodne Evrope ohranjamo stabilen položaj, prav tako v Severni Ameriki. Čedalje uspešnejši smo na Daljnem vzhodu in v Južni Ameriki, načrtujemo tudi širši prodor v Rusijo in Skandinavijo. Bolj ko v rast obsega prodaje smo usmerjeni v osvajanje višje kakovostne ravni, kar odseva v rezultatih, saj smo lani ustvarili štirikrat večji dobiček kot leto prej.

““

Kateri so trenutno vaši ključni projekti, kaj pričakujete v prihodnjih letih? V Swatycometu smo si zastavili ambiciozne cilje, v katere pa trdno verjamemo. Ključni projekti temeljijo na zaposlenih, njihovi strokovnosti in zavzetosti. Naša glavna cilja sta nadaljnje repozicioniranje v višji kakovostni razred in izboljševanje poslovanja. Še naprej bomo veliko vlagali v sodobno proizvodno

Kako uspeti na tujih trgih?

V Swatycometu razvijajo vse zahtevnejše izdelke. Lani so ponudili trgu štiri družine novih izdelkov, letos že dve, za prihodnje leto načrtujejo še tri.

V katere razvojne zgodbe vlagate? Razvojna dejavnost ima pomembno mesto v Swatycometu. Posvečamo se novim materialom, novim vezivnim sistemom in novim tehnologijam. Ob močnih interdisciplinarnih timih znotraj podjetja sodelujemo z razvojnimi centri in drugimi razvojnimi institucijami doma in po svetu. Uspešnost razvojnega dela dokazujemo tudi z rednim osvajanjem priznanj za inovativnost.

Uspešnost razvojnega dela dokazujemo v Swatycometu tudi z rednim osvajanjem priznanj za inovativnost.

Kakšno vlogo želite imeti v domačem okolju, kjer proizvajate? Odgovornost je ena temeljnih vrednot Swatycometa. Naša skrb in zaveza sta odgovoren odnos do zaposlenih, poslovnih partnerjev in okolja. Podpiramo trajnostni razvoj in sodelujemo z lokalnim ter širšim družbenim okoljem. S Skomarsko hišo na Pohorju smo vključeni v kulturno dogajanje, z Odbojkarskim klubom Swatycomet pa smo vključeni v športne dejavnosti.

“S ciljem razpršitve izvoza na ruski trg smo želeli pridobiti informacije o profilu odjemalcev in konkurentov ter tehničnih standardih. S pomočjo kvalitetno izdelane tržne raziskave, ki jo je sofinancirala agencija SPIRIT Slovenija, smo dobili osnovo za vstop na trg in pridobivanje prvih poslov.“ Renato Vindiš, ROBOTIKA KOGLER d. o. o.

Svetovanje in pomoč na tujem trgu “Z nepoznavanjem tujega jezika je izjemno težko opraviti primerno analizo tujega trga, zato se zahvaljujemo Slovenskemu poslovnemu klubu v Ukrajini za odličen pregled trga in potencialnih poslovnih partnerjev, kar za nas predstavlja dragoceno podlago za pripravo podrobne strategije vstopa na ukrajinski trg.“ Matjaž Petrovič, GENEPLANET d. o. o.

Organizacija gospodarskih delegacij ‘’Z udeležbo v profesionalno organizirani gospodarski delegaciji na Irsko, pod okriljem SPIRIT Slovenija, smo pridobili uporabne kontakte in informacije o potencialnih kupcih in možnostih poslovanja na Irskem. Še posebej smo bili zadovoljni, da so bili poslovni sestanki že vnaprej dogovorjeni. To omogoča večjo učinkovitost in hitrejše sklepanje poslov s potencialnimi partnerji. S pomočjo le-teh smo prejeli tudi že konkretno naročilo naših izdelkov.’’ Tatjana Potokar, EMMA d. o. o.

Sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini “Na sejmu farmacevtskih izdelkov CPHI v Frankfurtu smo razstavljali celoten program embalaže za farmacijo. Na račun novih povpraševanj pričakujemo zapolnitev razpoložljivih proizvodnih kapacitet oz. celo širjenje proizvodnje. Pozdravljamo aktivnosti SPIRIT Slovenija, javne agencije, da s finančnimi sredstvi spodbuja sejemske predstavitve podjetij v tujini.“ Martina Šifrar, SIBO GROUP d. o. o.

Vse informacije in storitve so brezplačne. Dodatne informacije: www.izvoznookno.si

izvoznookno@spiritslovenia.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

SPIRIT Slovenija, javna agencija, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana

IZVOZNI TRENDI

Glas Gospodarstva / oktober 2014

VRUBRIKA porastu

Izvoz vleče voz. Do kdaj še? Marko Štor

Slovenija je v drugem četrtletju zabeležila 2,9-odstotno gospodarsko rast, izvoz je prispeval k tej rasti kar 1,6 odstotne točke. A naše največje trgovinske partnerice se ubadajo z napovedmi o majhni gospodarski rasti. Nemčija, kamor smo lani izvozili za 4,44 milijarde evrov blaga (za primerjavo, v Italijo, ki je naša druga največja trgovinska partnerica, smo izvozili pol manj), je za drugo četrtletje izkazala le 0,2-odstotno gospodarsko rast. Nizek, celo najnižji od lanskega julija, je njihov kazalnik gospodarske klime, slabša pa se tudi razpoloženje v tamkajšnji predelovalni industriji, merjeno z indeksom Ifo. Če k temu dodamo še, da je Nemčija gospodarsko precej povezana z Rusijo in Ukrajino, kjer sporu še ni videti konca, je jasno, da slovenske izvoznike, ki večino svojih poslov opravijo v Nemčiji, čakajo težki časi.

Ekonomisti napovedujejo, da se lahko slabše gospodarske razmere v Nemčiji, pa tudi v Italiji in Franciji slovenskim izvoznikom poznajo kmalu, najpozneje do konca letošnjega leta. Dodatne skrbi povzroča ničelna inflacija v večini držav EU. »Ob šibkem zunanjem povpraševanju namreč pomembno vpliva na izvoz in s tem na gospodarsko rast,« so zapisali na Umarju.

Novi trgi, nove priložnosti

Prevelika navezanost na en sam trg je lahko problematična, sploh kadar so v igri manjša podjetja. Pri nastopu na tujih trgih mora pomembno

vlogo odigrati gospodarska diplomacija, ki pa zdaj sodi pod ministrstvo za zunanje zadeve. Gospodarstvo bi atašeje raje imelo pod okriljem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

ZA NOVE STRANKE ABANKE

Največji slovenski izvozniki po prometu v letu 2013 (v evrih) 1. Krka

1,11 mrd

2. Gorenje

1,07 mrd

3. Revoz

666 mio

Vir: Delo

sensitive care

Skrbna nega vaše kože. Nova generacija toaletnih papirjev in robčkov Paloma Sensitive Care. Z mehkobo posebej izbranih 100 % kakovostnih celuloznih vlaken in blagodejnim učinkom naravnih negovalnih izvlečkov. DERMATOLO GI C

www.paloma.si

T AC TR

TED TES LY AL

KY – LOTION WI SIL TH EX T& OF

Izberite pravega partnerja za vaše poslovne izzive. Ste podjetnik ali zastopnik manjšega podjetja in iščete banko, ki bo razumela vaše potrebe? Odprite poslovni račun v Abanki in izkoristite ugodnosti poslovnega paketa za nove stranke. Ponudba velja do 31. 12. 2014 oziroma do preklica. Ne prezrite tudi možnosti ugodnega najema finančnih sredstev za svoje poslovanje in uresničitev novih projektov po posebni ponudbi Abanke. Ta velja od 1. 9. do 31. 10. 2014 oziroma do preklica ponudbe. Za več informacij o poslovnem paketu pokličite poslovnega skrbnika ali se oglasite v eni od 40 poslovalnic Abanke. Ugodnosti posebnih ponudb so podrobneje predstavljene tudi na naši spletni strani med novicami poslovnih financ.

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

Zavarovalništvo

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Zavarovalništvo GLAVA

oktober2014 2014 Glas Gospodarstva / marec

RUBRIKA promocijska vsebina

Smo v viharju digitalne dostopnosti Zavarovalnica AS, del Skupine KD Group, je lani prevzela portfelj življenjskih zavarovanj sestrske zavarovalnice KD Življenje, s čimer je postala druga največja slovenska zavarovalnica. Predsednik uprave Gabrijel Škof, ki je na čelu AS od leta 2007, pojasnjuje, kaj spremembe pomenijo za zavarovalnico, kakšni so izzivi na zavarovalniškem trgu, kako dosegajo cilje in kakšno prihodnost pričakujejo. Potem ko ste lani prevzeli portfelj življenjskih zavarovanj sestrske zavarovalnice KD Življenje, ste postali druga največja zavarovalnica v Sloveniji. Kako vse to vpliva na poslovanje zavarovalnice in na njeno vodenje? Odločitev za prenos portfelja je bila strateška, na ravni celotne Skupine KD Group. Cilj že uresničujemo, saj postajamo močna zavarovalniška skupina z osrednjim trgom v Sloveniji. Svojim strankam, ne le posameznikom, temveč tudi podjetjem pa omogočamo vso zavarovalno zaščito tudi prek meja. Uspelo se nam je trdno zasidrati na drugem mestu na slovenskem trgu in z zbranimi premijami smo prvič presegli magično mejo 300 milijonov evrov. Tudi v regiji jugovzhodne Evrope smo se med zavarovalniškimi skupinami povzpeli s četrtega na tretje mesto. Novi izzivi zahtevajo nove, izboljšane strategije. V okviru teh načrtov skupine želimo dosegati vse večjo finančno robustnost, po drugi strani pa vitko upravljanje. Ste s tem, ko ste se povzpeli na lestvici največjih slovenskih zavarovalnic, dobili kakšno dodatno konkurenčno prednost? Velikost je pomembna, saj je ne nazadnje temelj za nadaljnjo rast. Ponosni smo na drugo mesto, predvsem zato, ker imamo tako pred seboj očiten in velik cilj. Naš položaj na trgu je dokaz naše inovativnosti, naše kakovostne ponudbe in cenovne konkurenčnosti; uspeh je potrditev strategije in na uspehe računamo tudi v prihodnje. Meni osebno pa največ pomenijo rezultati raziskave Zavarovalniški monitor 2014 pod-

jetja GFK Slovenija, ko smo med največjimi zavarovalnicami v Sloveniji dosegli daleč največji delež zelo zadovoljnih zavarovancev. Še posebej smo ponosni na izjemno visoko raven zadovoljstva strank na področju reševanja škod: imamo več kot 91 odstotkov zadovoljnih zavarovancev! Kakšne poslovne rezultate ste zabeležili v letošnjem prvem polletju in kakšni so načrti do konca leta? Naj najprej povzamem glavne številke za leto 2013, ki je bilo za nas izjemno uspešno: dosegli smo doslej največji tržni delež, ustvarili 13,6 milijona evrov dobička, donosnost kapitala je bila 15,1-odstotna. Smo kapitalsko močni; na področju premoženjskih zavarovanj smo imeli 96-odstotni presežek, na področju življenjskih zavarovanj pa 19-odstotni presežek kapitala. Kljub zaostrenim razmeram in ostri konkurenci na zavarovalnem trgu vztrajno dosegamo cilje in jih na ponekod celo presegamo. V prvih šestih mesecih smo zbrali za dobrih 152 milijonov evrov bruto obračunane premije in izplačali skoraj 100 milijonov evrov škod. Načrtovani dobiček za prvo polletje smo tako celo presegli. Prodajni rezultati dokazujejo, da smo pripravili nekaj res dobrih in inovativnih potez.

““

Razprava o morebitni ukinitvi dopolnilnih zavarovanj je preveč populistična. Tisti, ki se nočejo soočiti z dejanskimi težavami našega zdravstvenega sistema, jo zlorabljajo za pridobivanje naklonjenosti volivcev.

Kakšno poslovanje si obetate do konca leta? Že za prvo polletje smo načrtovali podobno raven zbrane premije kot lani, vendar se

Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice

je izkazalo, da je makroekonomsko okolje zahtevnejše od načrtovanega. Pri avtomobilskih zavarovanjih beležimo upadanje povprečnih premij. Vendar pa poslujemo nad načrti pri drugih premoženjskih zavarovanjih, zavarovanju odgovornosti in pri klasičnih življenjskih zavarovanjih, zato smo trdno prepričani, da bomo ob koncu leta dosegli načrtovane cilje. Kateri so največji izzivi za AS v prihodnje, kakšnih projektov se boste lotevali? Strankam ponujamo celovito zavarovalno zaščito – pri ponudbi zavarovanj in storitev, poseben poudarek pa dajemo optimalnemu reševanju škod. Intenzivno bomo razvijali in še naprej uvajali moderne tehnologije. Strankam želimo zagotoviti tudi kar najbolj prijazne in hitre tehnološke rešitve pri sklepanju zavarovanj in pri škodah. Zavarovanci si želijo čedalje enostavnejšega sklepanja zavarovanj. V svoji zavarovalnici ste jim ponudili zavarovanje prek spleta in mobilne aplikacije. Kako so sprejeli te novosti, ki so bile ocenjene za ene bolj inovativnih na trgu? Zelo dobro. Celo tako, da smo bili sami presenečeni (nasmešek). Sestava zavarovancev se namreč hitro spreminja, prav tako pa tudi

njihov odnos: ne le do samih zavarovalnih storitev, temveč tudi načina, kako dostopajo do teh storitev. Pa ne govorim le o mlajših zavarovancih, ki sklepajo svoja prva zavarovanja in bi radi do njih priklikali oziroma pritapkali prek svojih telefonov. Celo družbo je prevzel vihar dostopnosti, digitalnosti, hitrosti in fleksibilnosti, zato temu posvečamo ogromno pozornosti. Vse to ni vidno le pri rasti našega tržnega deleža, temveč predvsem v izjemno visokem zadovoljstvu naših zavarovancev. Kakšne novosti v ponudbi ste uvedli v zadnjem času? Med letošnjimi novostmi bi omenil sodobnejše zdravstveno zavarovanje Tujina AS, celovito zavarovanje doma Dom AS in AS Potencial Evrope - naložbeno življenjsko zavarovanje. Poleg tega smo znižali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in, kar je najbolj pomembno, smo novo zavarovanje oskrbe na domu, ki velja kar štiri leta, zavarovancem preprosto – podarili. S 1. januarjem bo obvezno izdajanje e-računov za vse proračunske porabnike. Kako se vi pripravljate na to? Boste tak način plačevanja omogočili vsem svojim komitentom? Tako je. Tudi to je del tehnološkega razvoja. Zato bomo vsem zavarovancem, ne samo zakonsko zavezanim proračunskim uporabnikom, z začetkom prihodnjega leta omogočili elektronsko plačevanje premij. Postopki prehoda bodo povsem preprosti, podpora in pomoč pa bosta na voljo na naših prodajnih mestih in spletni strani.

Slovenci največ pozornosti posvečamo zavarovanju avtomobilov, precej manj drugim premoženjskim zavarovanjem, še manj pa osebnim zavarovanjem. Kakšna so razmerja med temi zavarovanji v vaši zavarovalnici? Prav imate, delež avtomobilskih zavarovanj je tudi v naši zavarovalnici velik. Še vedno prevladujejo premoženjska zavarovanja pred osebnimi, življenjskimi in pokojninskimi. Vendar se položaj počasi spreminja. Za to skrbimo tudi z naborom storitev in novimi, sodobnejšimi zavarovanji. Za ozaveščanje o tem, da je prav osebna finančna varnost, naložba za pokojnino, varno starost in zdravje zelo pomembna, smo zelo veliko naredili tudi v Slovenskem zavarovalnem združenju.

““

Rast podjetja je odvisna le od skrbi za zadovoljstvo strank in zaposlenih, od razvoja novih, še boljših produktov in od finančne trdnosti.

Prav zdaj je zelo aktualna razprava o morebitni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem ste drugi največji igralec na trgu. Kolikšen del vašega poslovanja bi bil zaradi tega prizadet in kaj bi to pomenilo za poslovanje celotne zavarovalnice? Ukinitev tega dela poslovanja bi nas seveda kar prizadela, gre približno za tretjino naše-

ga prometa. Vendar pa bi nam širok nabor storitev, finančna trdnost, vpetost v Skupino KD Group in predvsem naši zadovoljni zavarovanci zagotovili dostojno preživetje tudi v tem primeru. Moram pa znova poudariti, da je razprava o morebitni ukinitvi dopolnilnih zavarovanj postala preveč populistična in zlorabljena za pridobivanje naklonjenosti volivcev. Ta intervju je objavljen v reviji Glas gospodarstva, ki jo berejo menedžerji. Zanima nas, kakšna je vaša ponudba menedžerskih zavarovanj? Menedžerji, ki so običajno člani uprave, upravnega odbora ali nadzornega sveta, lahko pa so tudi lastniki in vodilni v svoji lastni družbi, so na odgovornem položaju in morajo ravnati skladno s strožjimi standardi skrbnosti. Za morebitne napake jih zavarujemo z zavarovanjem odgovornosti menedžerja kot člana organov vodenja in nadzora. Lahko pa se odločijo za individualno zavarovalno zaščito ali to zavarovanje sklene podjetje za svoj »top menedžment« kot korporativno zavarovalno zaščito. Kakšna bo po vašem prihodnost zavarovalnice AS in zavarovalniškega trga nasploh v Sloveniji? Svetla (nasmešek). Za nas in za vse tiste, ki dobro delajo, imajo dobro ekipo zaposlenih in znajo prisluhniti potrebam svojih strank, pa še toliko bolj!

GRADBENIŠTVO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

Previdno izbirajte izvajalca hiše Podjetje Lumar je sinonim za vrhunsko arhitekturno zasnovane hiše, ki so izjemno energetsko učinkovite. Tako zelo, da so jih letos obiskali tudi študenti arhitekture z univerze Harvard. Marka Lukića, direktorja podjetja, smo povprašali, kako jim to uspeva. Kdo so vaši tipični kupci in kaj pričakujejo od vaših izdelkov? Kupcev hiš Lumar ne delimo na tipične ali netipične. Velika ponudba tipskih hiš kot izvedenih individualnih objektov v širokem cenovnem razponu nam omogoča, da lahko kupcem ponudimo različne produkte in zadovoljimo različna pričakovanja ter želje. Kupci hiš Lumar pričakujejo odlično kakovost in izvedbo, Lumarjevo napredno tehnologijo in detajle, korekten in pošten odnos, garancije in odličen servis. To je del naše filozofije in vse to dnevno prenašamo na vse sodelavce in podizvajalce. Že več kot 15 let sodelujemo z istimi podizvajalci in partnerji, s katerimi v partnerskem odnosu razvijamo našo tehnologijo in detajle. Takšen odnos je temelj za odlično izvedbo in končno zadovoljstvo kupcev. Ob tem smo z najvišjo bonitetno oceno, poslovno stabilnostjo in garancijami zanesljiv in varen partner za gradnjo sanjske hiše.

Kakšni so vaši načrti, v kaj boste investirali v prihodnosti? Kakšen trend pričakujete v prihodnjih nekaj letih? Tudi v prihodnje bomo skrbeli za razvoj tehnologije in konstrukcijskih sistemov, ustrezno certificiranje in ponudbo novih tipskih hiš. S partnerji bomo še naprej iskali kakovostne rešitve, s katerimi bomo dodatno izboljšali energetsko učinkovitost, bivalno ugodje in ogljični odtis naših hiš. Posledično se bodo še znižali stroški delovanja hiš Lumar v celotnem življenjskem ciklu. Vse omenjeno bomo prenašali tudi na naše individualne objekte. Pozornost bomo namenjali še naprej izobraževanju zaposlenih ter podizvajalcev, saj so naši strokovnjaki in stalni podizvajalci pomembna konkurenčna prednost podjetja in garancija za kakovostno izvedbo naših objektov. Prepričani smo, da se bo v prihodnje še več gradilo v pasivnem standardu, kjer v Sloveniji še zdaleč nismo dosegli vrhunca. Okrepila se bo tudi gradnja plus energijskih hiš, ki smo jih v podjetju Lumar zgradili že kar nekaj in bodo tudi v prihodnje pomemben segment gradnje in naših razvojnih usmeritev. Glede na razvoj različnih sistemov je pričakovati tudi gradnjo hiš z vgrajenimi pametnimi inštalacijami in tehnologijami, ki bodo hiše spremenile v aktivne in samozadostne ter

Lumar BlackLine Hiša RE Linija hiš Blackline poleg kakovostnih materialov, izvedbe in energetske učinkovitosti ponuja presežek sodobnega arhitekturnega oblikovanja.

PARTNER ZA ZELENO.AKTIVNO. ZDRAVO.SLOVENIJO!

TRAJNOSTNA TEHNOLOGIJA, ZA SLOVENIJO, ZA PRIHODNOST, ZA EXPO 2015! Marko Lukić je na čelu podjetja Lumar od leta 2010.

še dodatno dvignile kakovost bivanja v njih. Korak k temu smo v Lumarju naredili v letu 2013 s prvo aktivno hišo za poskusno bivanje v Sloveniji, ki velja za eno najnaprednejših montažnih hiš v Evropi. Kako vidite slovenski trg montažne gradnje? Trg montažne gradnje v Sloveniji se kot celotno gospodarstvo spopada s številnimi sistemskimi težavami, ki vplivajo na panogo in podjetja v njej. Panoga je v tem trenutku v fazi stagnacije, kjer bo po naših predvidevanjih še kar nekaj časa, saj je odvisna od zelo veliko zunanjih dejavnikov. Gre za panogo in izdelke, ki so izrazito podvrženi gospodarski situaciji, zato je razvoj v prihodnje odvisen od tega, kakšen bo gospodarski položaj v državi in tudi širše. Ob zahtevnih gospodarskih razmerah se pri poslovanju srečujemo še z dejstvom, da je na trgu izjemno veliko ponudnikov z željo po hitrih zaslužkih, brez znanja, izkušenj in potrebnih certifikatov, ter takšnih, ki prodajajo pod ceno. Prodaja pod lastno prodajno ceno in brez prave osnove pomeni, da se posledično znižuje kakovost gradnje. Takšno nesmiselno delovanje pa bo, na kar opozarjamo že nekaj časa, pripeljalo do propada podjetja ali dveh. To bi lahko imelo težke posledice, saj gre v večini primerov za fizične kupce, ki ne bodo dobili dobavljenih hiš. Vse omenjeno je zato razlog za previdnost pri izbiri proizvajalca.

Slovenija se bo v okviru svetovne razstave Expo Milano 2015 predstavila s samostojnim paviljonom velikim približno 800 m2. Veseli in ponosni smo, da bomo lahko kot vodilni slovenski proizvajalec nizkoenergijskih in pasivnih objektov, naše tehnološko znanje, inovativne in okolju prijazne rešitve uporabili ob izgradnji slovenskega paviljona.

Živeti najbolje!

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

OPTIMIZACIJA POSLOVANJA

promocijska vsebina

Kaj je močnejše od e-računa? Elektronska likvidacija Simon Ručigaj

Elektronsko poslovanje prinaša veliko prednosti in lahko ustvari precejšnje prihranke. Njegova uvedba zahteva tudi spremembo določenih poslovnih procesov in navad, v poslovanje prinaša enostavnost, hitrost in transparentnost, učinkovitejši nadzor, zmanjša možnosti za napake in omogoča njihovo hitrejšo odpravo.

1. januarjem 2015 bo začela veljati sprememba zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, po katerem bodo podjetja, ki poslujejo z državnimi ustanovami, tem zavezana izdajati e-račune. Pri tem pa je jasen trend: sčasoma bodo vsi gospodarski subjekti prešli na elektronsko poslovanje, tega pa si že zdaj želijo tudi potrošniki.

E-račun je le eden od stebrov

Vendar pa elektronsko oziroma brezpapirno poslovanje ne pomeni le izdajanja e-računov. Račun sam tudi v elektronski obliki ne pomeni kaj dosti, če podjetje nima urejene celotne elektronske infrastrukture. Gre za elektronsko likvidacijo računov, elektronsko pošiljanje plačilnih list, elektronsko podpisovanje dokumentov in podobno. Vse delo z dokumenti, računi, naročilnicami, nabavnicami in pogodbami, vse organiziranje in arhiviranje se seli v elektronsko obliko. Papirnato džunglo nadomešča preprost dostop do vseh dokumentov prek računalnika, tablice ali pametnega telefona.

Inteligentno elektronsko poslovanje

Sistem inteligentnega elektronskega poslovanja, ki vključuje tudi elektronsko likvidacijo računov ter elektronske dokumentne procese, poenostavi poslovanje in prinaša prihranke časa in denarja. Ko podjetje prejme e-račun, ga sistem avtomatično pošlje na ustrezno mesto. Sodobni dokumentni sistemi denimo omogočajo skeniranje računov v stari, papirnati obliki

in jih pretvorijo v elektronsko, ki jo potem uporabniki upravljajo enako kot e-račun.

Prednosti elektronske likvidacije

Oseba, ki je v podjetju za to pooblaščena, takoj dobi obvestilo o prejetju računa in ga lahko potrdi ali zavrne neposredno v sistemu. V primeru potrditve gre račun naprej v računovodstvo, kjer ga – spet znotraj sistema – vknjižijo. Še lažje je, če je sistem e-računov povezan z zalednimi poslovnimi aplikacijami, ki omogočajo samodejno knjiženje in preverjanje informacij. Zavračanje, potrjevanje, komentiranje, posredovanje računov je takojšnje, najpogosteje pa lahko odgovorne osebe to počnejo tudi na tablici ali pametnem telefonu. Vse odločitve in ukrepi se stalno samodejno shranjujejo v evidenco.

E-račun in evidence v zaledju

Potrjen e-račun sistem obdela in ustvari ustrezni plačilni nalog, ki se potem pošlje v elektronski obliki na banko, ki bo poskrbela za nakazilo. Pri tem se sproti osvežujejo evidence dokumentov, računov ter zneskov in prejemnikov plačil. Do vseh evidenc lahko dostopate kadarkoli in kjerkoli, kar olajša nadzor nad poslovanjem, ves proces pa poteka v celoti samodejno.

Poslovne koristi

Podjetja lahko tu prihranijo največ. Ne le zaradi odprave papirja in stroškov tiskanja, ko-

piranja in shranjevanja, za kuverte in poštnine. Ključna stvar pri dokumentaciji podjetja je njen nadzor in učinkovito upravljanje. Pri elektronskem poslovanju se dokumenti ne morejo izgubiti. Določen dokument lahko takoj najdete, pri tem pa je vedno jasno, katera je zadnja, dokončna verzija. V vsakem trenutku veste, kateri dokument je kdo poslal komu. Ne bo več založenih nabavnic, napačno knjiženih računov, izgubljenih pogodb: vsi dokumenti so varno in pregledno shranjeni v sistemu in vedno jih je mogoče, v nekaj sekundah, priklicati.

Investicije

S prehodom na brezpapirno poslovanje so povezani tudi nekateri stroški, predvsem za nakup sistema in za varno shranjevanje dokumentov. Rešitev je več – podjetja se odločajo za svojo opremo ali pa najemajo storitve v IT-oblakih. To pomeni, da plačujejo le sprotne stroške uporabe in začetne stroške integracije.

Trajanje uvedbe

Predvsem brezpapirno poslovanje pomeni veliko spremembo v poslovnem procesu, ki je ni mogoče izvesti takoj. Številna podjetja, ki ponujajo sisteme za elektronsko poslovanje, izvajajo tudi izobraževanja in treninge za zaposlene. Izberite tistega, ki vam bo omogočil izvesti prehod na brezpapirno poslovanje čim bolj gladko: tako se vam bo naložba v brezpapirno družbo povrnila še prej.

Pripravljeni na e-račune? S 1. januarjem 2015 začne veljati nov predpis, po katerem boste morali vsi, ki kakorkoli poslujete s proračunskimi uporabniki, izdajati, prejemati in hraniti račune v elektronski obliki v skladu s predpisanim zahtevami Urada Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Že veste, kako boste izdajali svoje e-račune? Poslovanje z e-računi bo preglednejše, standardizirano in bolj urejeno. A uvedba sistema zahteva dobre priprave.

Kaj sploh je predpisani e-račun UJP?

Gre za standardizirano elektronsko obliko računa, izdelano po standardu e-SLOG, kot ga je definirala Gospodarska zbornica Slovenije. Obdajati ga mora prav tako predpisana elektronska ovojnica v formatu dokumenta

.xml, namenjena za usmerjanje v bančnem sistemu.

Kaj potrebujete?

Za izdajo e-računa ne potrebujete nujno zahtevnih programov, s storitvijo eRačun Pošte Slovenije boste z minimalnimi stroški ter preprosto pripravili, izdajali, prejemali in v elektronski obliki hranili e-račune, kot to zahteva zakonodaja.

Za mikropodjetja

Izdajatelji z majhnim številom izdanih računov boste lahko na preglednem spletnem portalu preprosto izdajali svoje e-račune z ovojnico, jih s prilogami dostavljali do enotne točke UJP, prejeli na elektronski naslov povratnico, kratkoročno hranili dokumente na spletu ter se po želji povezali tudi na akreditirano varno hrambo E-Arhiv. Velikosti e-

-računov in prilog so neomejene, storitev je dostopna kadarkoli, uporabnikom pa je na voljo tudi brezplačna podpora.

Za večja podjetja

Za zahtevnejše izdajatelje z večjim številom računov pa ponuja Pošta Slovenije tudi Vozlišče e-računa. Tam boste lahko izdajali račune v skladu z zahtevami UJP prav tako pa iz poslovno informacijskih sistemov generirali račune tudi v drugih standardih ali nestandardiziranih oblikah.

Pričakajte 1. 1. 2015 pripravljeni. Več informacij pri Pošti Slovenije dobite na številki 080 44 40 ali na eracun@posta.si

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Učinkovito e-poslovanje, kot ga potrebuje gospodarstvo Mala, srednje velika in velika podjetja dobijo v računalniškem oblaku Alcloud celovito storitev za elektronsko poslovanje pri nabavi in prodaji – za poslovanje z gospodarstvom in javnim sektorjem.

Elektronsko poslovanje s storitvami v računalniškem oblaku Alcloud poleg časovnih in finančnih prihrankov v primerjavi s papirnim poslovanjem ter uporabo lokalno delujočih informacijskih rešitev omogoča predvsem visoko urejenost po-

slovanja ter možnost uporabe novih poslovnih modelov in storitev. Urejenost poslovanja zagotavljajo avtomatizirani procesi, vse od prejema elektronskih računov od dobavitelja do knjiženja in arhiviranja. Na prodajni strani je poskrbljeno za celoten proces, od izdelave prodajnega računa do elektronskega nabiralnika kupca. Posamezne storitve je možno vključiti v obstoječe informacijske rešitve v nabavi, prodaji in financah, kar lahko podjetja izkoristijo pri razvoju novih storitev za poslovne partnerje in uvedejo bolj vitke in agilne poslovne procese. Pri tem se jim ni treba ukvarjati z začetnimi naložbami, saj v Alcloudu dobijo vso strojno programsko infrastrukturo ter sistemske in poslovne storitve, ki omogočajo učinkovito uvedbo.

Poslovanje s podjetji Stane Štefančič, predsednik uprave Genisa

Branko Hmelak, direktor podjetja Alcad

»Elektronsko poslovanje v svojem bistvu pomeni, da se prav vsi postopki izvajajo digitalno. In prav to omogoča e-poslovanje v Alcloudu. Preizkušene informacijske rešitve, ki jih s svojimi najboljšimi praksami že zagotavlja Genis najboljšim slovenskim podjetjem, so pridobile v Alcloudu novo dodano vrednost. Naročnikom se namreč ni več treba ukvarjati s tehnološko izvedbo e-poslovanja, ampak se ukvarjajo predvsem z ureditvijo in izboljšavami poslovnih procesov in postopkov. Poleg tega se jim občutno zmanjšajo poslovna tveganja, tako z vidika financ, informacijske tehnologije in zakonodaje kot tudi z vidika trajnosti poslovne rešitve in upravljanja sprememb.«

»Podjetja danes pričakujejo, da bodo v računalniškem oblaku dobila celovito in zaupanja vredno storitev. Prav to smo jim v Alcloudu omogočili, pri čemer smo jim ponudili vrhunske infrastrukturne storitve ter rešitve in storitve za e-poslovanje vodilnih slovenskih proizvajalcev Genis in ZZI. Vse te storitve, ki so med seboj tesno povezane in avtomatizirane, naročniki obvladujejo prek ene naročniške pogodbe, kar zanje pomeni predvsem nižje skupne stroške e-poslovanja, enostavno upravljanje in hitro prilagajanje spremembam pri poslovanju. Z njihovo uporabo podjetja sledijo nabavnim trendom na področju informatike, saj jim zagotavljajo plačevanje po dejanski uporabi.«

V zadnjih dveh letih je država precej poenostavila pravni okvir za elektronsko poslovanje med podjetji in s fizičnimi strankami. To pomeni, da lahko prek storitev Alcloud začnete s svojimi partnerji elektronsko poslovati tako rekoč takoj. Na voljo je najširši nabor storitev za e-poslovanje z dobavitelji in kupci, ki ob najboljših praksah zagotavlja celovito ureditev procesa e-poslovanja v vrednostni verigi uporabnika. Nabavni proces: prejem elektronskih računov prek e-pošte ali storitve ZZI.net; elektronsko odobravanje in likvidacija prejetih računov ne glede na način prejema (elektronski pdf /xml ter papirni računi) ter vodenje celotne nabavne dokumentacije (računi, pogodbe, naročilnice, dobavnice, prevzemnice, CMR …) prek sistema Genis e-Računi®; varna dolgoročna hramba nabavne dokumentacije v ZZI eHramba.si.

Prodajni proces: celovita storitev za izdelavo in izdajo e-računov Genis i-Računi, storitev Gen4pdf za izdajo e-računov iz formata pdf ter storitev za pretvorbo izdanih računov iz izvornih podatkov v xml e-račune ZZI eRačuni; distribucija elektronskih računov prek e-pošte ali sistema elektronske izmenjave ZZI.net in ZZi eNabiralnik; varna dolgoročna hramba izdanih računov v ZZI eHramba.si.

Poslovanje s proračunskimi porabniki 1. januar 2015 se bliža z bliskovito hitrostjo. Uporaba storitev za izdajo elektronskih

računov v računalniškem oblaku Alcloud je najbolj enostavna, hitra in učinkovita rešitev. Poleg celotnega procesa priprave elektronskega računa ali samo konverzije

da podjetjem ni treba vlagati v nakup dodatne strojne opreme in licenc za dodatne programske module. To je še posebej pomembno za podjetja, ki z javnim sektor-

““

V Alcloudu je na voljo najširši nabor storitev za e-poslovanje z dobavitelji in kupci, ki omogoča hitro uvedbo prejetih in izdanih elektronskih računov – brez začetnih investicij.

računov v zakonsko prepisano obliko je na voljo tudi storitev posredovanja digitalno podpisanih računov v formatu e-Slog v sistem UJPnet, prek registriranih storitev elektronske izmenjave ZZI.net. Glavna prednost storitev za izdajo elektronskih računov za proračunske uporabnike je,

jem poslujejo v manjšem obsegu. Poleg priprave in posredovanja e-računov imajo na voljo tudi akreditirano storitev varne hrambe. Glede na izkušnje uporabnikov si lahko s storitvami Alcloud zagotovite sistem za zakonsko skladno izdajo proračunskim uporabnikom prej kot v 14 dnevih.

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

Enostaven prehod na e-račun Podjetja mesečno izdajajo večje količine računov. Velik del jih pošilja natisnjene, a znaten del prejemnikov želi prejemati e-račune. Hitrejše plačevanje in večja zanesljivost nakazil sta najbolj očitni prednosti e-računov. Podjetje EPPS, d. o. o., hčerinsko podjetje Pošte Slovenije, je predstavilo rešitev WebiBill, ki omogoča tisk in izdelavo e-računov v predpisanem e-slog formatu. Omogoča mehak prehod na e-račune brez vlaganja v programsko opremo, dodatnih izobraževanj ali stroškov.

Ob vzpostavitvi podjetje prijavijo kot izdajatelja e-računov ter pošiljatelju dnevno sporočajo, kdaj so bili računi dostavljeni v prejemnikovo e-banko ter kdo se je prijavil/ odjavil na prejemanje njihovega e-računa.

nastanku, arhiviranje pri akreditiranem ponudniku ter dostop do dokumentov prek enotnega spletnega vmesnika. Varnost je zagotovljena z dvema centroma e-arhiva, z največjo stopnjo zaščite in akreditirana pri Arhivu Slovenije.

Arhiviranje: 10 let

Vseeno potrebujete tisk?

Vsi računi morajo biti v skladu z zakonom shranjeni 10 let. Elektronsko shranjevanje je cenejše od papirnatega arhiva, omogoča pa hiter dostop do dokumentov in nizek strošek hrambe. EPPS, d. o. o., svojo ponudbo dopolnjuje z rešitvijo WebiArchive, ki omogoča avtomatski zajem dokumentov že ob njihovem

Pri pripravi množične pošte ni razloga, da bi ročno pripravljali pošiljke. WebiPost je spletna storitev, ki omogoča urejanje, oblikovanje in oddajanje množične naslovljene pošte kar prek spleta, EPPS, d. o. o., pa poskrbi, da se vaša pisma natisnejo, zložijo v kuverte in oddajo Pošti Slovenije v raznos.

ODKLIKNITE PAPIR Poslujte ekološko in učinkovito – poslujte elektronsko

VSE NA ENEM MESTU DOSTOPNO 24/7 TISK POŠTE NA DALJAVO

ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE

BREZ STROŠKOV VZDRŽEVANJA ENOSTAVEN PREHOD

ENOSTAVNA PRIPRAVA E-RAČUNOV

EL. IZMENJAVA POSLOVNIH DOKUMENTOV

Prijavite se – število mest je omejeno.

Za Webi storitve pokličite 080 2998. Več na www.epps.si | epps@posta.si

USPOSABLJANJA 68

E-POSLOVANJE

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

E-računi – zdaj gre zares

Zagotovite si nemoteno poslovanje in rast podjetja. Specialistični seminar

Zavarovanje poslov in terjatev

Elektronsko poslovanje prinaša veliko prednosti, njegova uvedba pa lahko podjetju prinese tudi precejšnje prihranke. Po sprva počasnem širjenju uporabe e-računov nas zdaj čaka bum. A pogosto to pomeni tudi spremembo poslovnih procesov in navad. Možnost izdaje e-računov in programska oprema, ki jo za to potrebujete, sta na voljo že nekaj časa, vendar je bila njuna uporaba zanemarljiva. Zdaj, ko bodo e-računi vsaj za del podjetij obvezni – in to je le korak na poti do tega, da bodo e-račune morali izdajati vsi gospodarski subjekti –, pa se bo število zainteresiranih zagotovo povečalo. Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v podjetju SAOP, svetuje, da ne čakajte do zadnjega trenutka, temveč si vse potrebno za izdajanje e-računov zagotovite čim prej. Sprememba poslovnih procesov je zahtevna in je ni mogoče izvesti čez noč. »Na trgu so že nekaj časa na voljo programske rešitve, ki omogočajo poslovanje z e-računi, vendar je bila njihova uporaba zanemarljiva, v glavnem so z njimi začela poslovati velika podjetja, ki so množični izdajatelji računov. Ocenjujemo, da bo obvezna odredba sprožila množičnejšo uporabo e-računov, kot so bili v preteklosti e-davki sprožilec za množičnejšo uporabo e-poslovanja,« pravi Boršo.

Kaj potrebujete

Za izdajanje e-računov podjetja potrebujejo programsko opremo, ki omogoča upravljanje in elektronsko podpisovanje računov. V poslovanju z javnim sektorjem so obvezna tudi notranja pravila in postopki, po katerih mora podjetje upravljati dokumentacijo. V primeru podjetij ali zavodov pa gre za seznam pravil oziroma postopkov, po katerih mora podjetje oziroma zavod upravljati dokumentacijo. Treba je zagotoviti tudi povezavo z akreditirano dolgoročno hrambo, kjer bodo e-račune hranili. Elektronsko oziroma brezpapirno poslovanje pa ne pomeni le izdajanja e-računov. Račun sam tudi v elektronski obliki ne pomeni kaj dosti, če podjetje nima urejene celotne elektronske infrastrukture. Gre za elektronsko likvidacijo računov, elektron-

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS Pozdravni nagovor Dida Volk, Okrožno sodišče v Ljubljani Zavarovanje terjatev v sodnem postopku na podlagi ureditve Zakona o izvršbi in zavarovanju — prehodne in začasne odredbe mag. Lidija Zupančič, Količevo Karton Zavarovanje poslov prek tuje zavarovalnice — primer dobre prakse Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v podjetju SAOP

sko pošiljanje plačilnih list, elektronsko podpisovanje dokumentov in podobno. Papirnati kaos vam lahko uredi preprost dostop do vseh dokumentov prek računalnika, tablice ali pametnega telefona.

Prednosti SAOP iCentra

Podjetje SAOP s svojo programsko opremo iCenter in dokumentnim sistemom eRegistrator svojim uporabnikom že omogoča popolno brezpapirno poslovanje. Ne gre le za izdajanje in prejemanje e-računov, temveč tudi elektronsko likvidacijo računov, elektronsko pošiljanje plačilnih list, elektronsko podpisovanje dokumentov in drugo. Poleg tega ima podjetje SAOP vzpostavljene varne povezave s ponudniki akreditirane dolgoročne hrambe, na področju šolstva pa sodelujejo s partnerjem, ki je pripravil vzorčna notranja pravila. Prek izobraževanj in uvajanj omogočajo podjetjem tudi enostavno in hitro uvedbo v poslovno okolje.

brezpapirno poslovanje ni in ne sme biti le domena velikih in tehnološko naprednih podjetij. »Naš uporabnik, mizarsko podjetje, ki veliko posluje s tujino, že s pridom izkorišča brezpapirno poslovanje. Ko je svojim kupcem poslal obvestilo, da bi jim izdajal elektronske račune, je v mesecu dni prejel prek 80 odstotkov pozitivnih odgovorov in s tem precej pocenil svoje poslovanje pri tem procesu. Pri uvajanju e-računov in brezpapirnega poslovanja je glavno sporočilo podjetjem, naj s spremembami ne odlašajo do konca leta, predvsem ker sprememba poslovnih procesov ni mogoča čez noč,« pojasnjuje primer praktičnih koristi Sandi Boršo. Kot vedno bodo uspešnejša tista podjetja, ki se bodo hitreje prilagodila. Zato ne pustite, da vas v elektronsko poslovanje prisilijo: sprejmite izziv in ga izkoristite za učinkovitejše poslovanje.

Helena Belingar, NLB d.d. Zavarovanja plačil Kako zavarovati in ﬁnancirati poslovanje z instrumenti trgovinskega bančništva dr. Renato Vrenčur, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor Fiduciarna zavarovanja, hipoteke in ostale zastavne pravice izr. prof. dr. Šime Ivanjko, pravni svetovalec za gospodarsko, menično in zavarovalno pravo Menica v poslovni praksi pri zavarovanju terjatev

14. oktober 2014

Konkretni prihranki

Prihranki, ki jih tehnologija omogoča na tem področju, so lahko izjemni. Seveda je količina prihranjenega časa in denarja odvisna tudi od velikosti podjetja, vendar GZS Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5896 000, faks: 01 5655 920, www.cpu.si

Gradbeništvo

Glas Gospodarstva / oktober 2014

gradbeništvo

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Priložnosti

promocijska vsebina

Se gradbinci pobirajo?

Energetska učinkovitost

Marko Štor

Besedo gradbeništvo v Sloveniji žal še vedno vidimo v nelepi luči, čeprav nekdaj cvetoča panoga zdaj glede na sveže objavljene podatke spet pridobiva blišč. Propadli gradbinci in z njimi povezani kriminalni posli so preteklost, vse več (javnih) investicij pa daje priložnost tistim, ki so se med krizo znali prilagoditi novemu poslovnemu okolju. In našli svojo tržno nišo. Gradbeništvo v Sloveniji je lani doseglo dno, vrednost opravljenih del je po podatkih državnega statističnega urada znašala le še 1,68 milijarde evrov, kar je več kot polovico manj od tistega, kar smo zgradili na vrhuncu gospodarske moči, leta 2008. Takrat so gradbinci opravili za 3,55 milijarde evrov del. Odtlej je delo v panogi izgubilo 40 tisoč zaposlenih, skoraj polovica vseh. Letos so številke boljše. Aprila in maja je bila vrednost opravljenih del za skoraj polovico višja od istega lanskega obdobja. Čeprav se razmere v panogi izboljšujejo, pa se čiščenje trga še ni končalo. Zadnji primer za to je novomeški Begrad, v katerem so vodilni z nepreglednim poslovanjem krovno družbo pahnili v stečaj.

Pozitivno tam, kjer so naložbe

Ker državnega denarja ni na pretek (zasebnega pa skoraj ni omembe vrednega), je veliko pro-

jektov odvisnih od evropskih sredstev. Ta pa so pogojena z namembnostjo, zato se največ del opravi na infrastrukturi. Železniški in okoljski projekti, zdravstvo in energetika omogočajo posle podjetjem, specializiranim za nizke gradnje. Gradnja stanovanjskih objektov ni potrebna, saj je nepremičninski trg ta hip zasičen z novimi stanovanji, pa še ta zbujajo dvom o kakovosti. Dobro gre predvsem podjetjem za gradbeni inženiring. Ljubljanski GH Holding, katerega projekti segajo od širitve ljubljanskih Žal pa do modernizacije železniške proge Divača–Koper, je lani svoje prihodke povečal za 60 odstotkov. Riko Janeza Škrabca, ki večino svojih prihodkov ustvari v tujini, v Rusiji, Ukrajini in na zahodnoevropskih trgih, pa za 40 odstotkov. Nasprotno izvajalci cestnih gradenj ne napredujejo oziroma še upadajo. Največji med vsemi gradbinci pri nas, novomeški CGP, je lani opravil za četrtino manj poslov. Izgublja tudi Strabag.

Vzroki

»Slovensko gradbeništvo trpi zaradi lastne zaslepljenosti v preteklosti. Imamo priložnost spremljati, kako potekajo gradbeni projekti v tujini – nikoli za neznanega kupca. Pri nas pa smo gradili velika naselja stanovanjskih hiš, ne da bi vedeli, komu jih bomo sploh prodali,« pravi Janez Škrabec, direktor družbe Riko, d. o. o.

Asortiment naprav in sistemov MITSUBISHI ELECTRIC za ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje je zelo širok in omogoča celostno rešitev toplotnega udobja različnih vrst in velikosti objektov. Celotna paleta izdelkov je energetsko visoko učinkovita in omogoča varčno klimatizacijo in ogrevanje z obnovljivimi viri energije v vseh letnih časih. Naprave in sistemi so toplotne črpalke, ki večino koristne energije za klimatizacijo in ogrevanje črpajo brezplačno iz okolja. Katalog izdelkov MITSUBISHI ELECTRIC za leto 2014 zajema te naprave po serijah: stenske, talne in enopotne kasetne inverterske klimatske naprave v enojni izvedbi, serija M; vgradne in 2 x 2-potne kasetne inverterske klimatske naprave v enojni izvedbi, serija S;

klimatske naprave za ogrevanje pri ekstremnih zimskih temperaturah, serija POWERFUL HEATING; zunanje inverterske multi split naprave za sisteme, ki imajo do dve do osem notranjih enot, serija MXZ; profesionalne klimatske naprave za večje in zahtevnejše objekte, serija P; toplotne črpalke zrak-voda ECODAN in toplotne črpalke z rekuperacijo odpadne toplote; sisteme za prezračevanje z rekuperacijo toplote LOSSNAY. Z novimi tehnologijami, materiali in oblikami naprav, namenjenih za široko uporabo, je proizvajalec posebej skrbno prisluhnil potrebam časa in sodobnega uporabnika, najpomembnejše so predvsem novosti na področju ekološkega in varčnega ogrevanja z obnovljivimi viri.

ECODAN je sistem MITSUBISHI ELECTRIC za ogrevanje na obnovljive vire, ki približno tri dele toplote črpa iz ozračja, en del pa iz električnega omrežja. Letošnja novost sistema je zunanja enota, ki je namenjena centralnemu ogrevanju prostorov in sanitarne vode in deluje do -28 stopinj Celzija zunanje temperature. ECODAN sisteme s toplotno črpalko zrak-voda lahko kombiniramo v kaskadni sistem do šest enot maksimalne ogrevalne moči 84 kW, zato je tak sistem lahko idealna rešitev za večje objekte in tudi podjetja, ki želijo obnoviti potratni sistem ogrevanja ter ga nadomestiti z okolju prijaznim, energetsko varčnim sistemom, ki omogoča nižje stroške ogrevanja. Celoten asortiment ter novosti si lahko ogledate na spletni strani www.vitanest.si. Za informacije smo brezplačno dosegljivi po telefonu na številki 080 1959 ali po e-pošti vitanest@vitanest.si.

Kaj pravi novi minister za infrastrukturo?

Čeprav prevelika navezanost na državna vlaganja zagotovo ni dober poslovni model, bo rast slovenskega gradbeništva zelo povezana z državnimi projekti. Novi minister Peter Gašperšič je v svoji predstavitvi pred poslanci bil zelo zadržan do velikih infrastrukturnih projektov. Kot pravi, se bo bolj posvetil upravljanju že zgrajene infrastrukture, saj Slovenija preprosto nima denarja za megalomanske projekte.

Ecodan: ogrevanje s pogledom v prihodnost Nova toplotna èrpalka zrak-voda Ecodan s pomoèjo tehnologije »Flash injection« uèinkovito proizvaja toploto za ogrevanje prostora in sanitarne vode s èrpanjem toplote iz zunanjega okolja, poleti pa toploto odvzema iz notranjih prostorov in tako ustvarja prijetno klimo za bivanje in delo. Visoki energijski izkoristki in udobje so kljuène prednosti sistema.

KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. Gasilska c. 5, 1291 Grosuplje Tel.: (01)781 81 00 Faks: 01/ 781 81 16 E-pošta: kgg@siol.net

Inovativnosti in uporabne domišljije zagnanim razvojnim strokovnjakom ne manjka, kljuè prihodnosti ogrevanja so našli v naravi in dolgoroèni vizija èloveštva.

Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje je podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Z leti pridobljene izkušnje, novi kadri in najsodobnejša oprema so nam omogočili hiter razvoj in širitev dejavnosti. Podjetje, ki danes zaposluje 108 ljudi, je največje podjetje v osrednji Sloveniji, ki se ukvarja kompletno z gradbenimi in montažnimi deli na področju vodovoda in kanalizacije. Sposobni smo zgraditi vodovodni sistem od začetka, tj. od prevezave vrtine, črpališča, vodohrana pa vse do zadnjih hišnih priključkov in predaje objektov v uporabo. Opremljeni smo z lastno težko in lahko gradbeno mehanizacijo ter transportnimi sredstvi. Zaupana dela opravimo strokovno in v dogovorjenem roku. Podjetje že dve leti povečuje tako promet kot tudi število zaposlenih. Imamo veliko strokovnega znanja, celotna dela pa lahko opravimo sami, hkrati smo lahko tudi neposreden pogodbeni partner do investitorjev. Do 90 odstotkov projektov pridobimo na javnih razpisih v več kot 20 občinah osrednje Slovenije. Delovne opreme imamo dovolj, ob večjem obsegu del pa opremo tudi najemamo. Predvsem poskušamo najemati kooperante v tisti občini oz. kraju, kjer potekajo dela. Družba se prilagaja finančnim zmožnostim investitorjev in poskuša pridobiti čim več razpisanih projektov. Delamo na več kot 20-ih gradbiščih. Na splošno nam gre zelo dobro, za takšno poslovanje pa je potrebnega veliko truda. V gradbeništvu namreč velja, da je treba izkoristiti vse priložnosti, ki se pojavijo. Predvideti posle vnaprej pa je v trenutnih razmerah zelo težko.

EKO SKLAD je dodatno olajšal v prihodnost naravnano vizijo saj nabavo toplotnih èrpalk zrak-voda podpira s subvencijami za uporabnike.

Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih èrpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

www.vitanest.si

GRADBENIŠTVO

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

Varno v nov dan ... se glasi slogan podjetja Zarja Elektronika iz Kamnika, vodilnega slovenskega podjetja na področju tehničnega varovanja z delovanjem v širši regiji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1969, ko je majhna skupina navdušencev začela razvijati, izdelovati in montirati protivlomne sisteme. Od davnih začetkov do danes se je Zarja Elektronika z lastnim razvojem, nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem, sledenjem svetovnim trendom in izvedbo tehnično najzahtevnejših projektov razvila v dinamično vodilno podjetje na področju tehničnega varovanja z več kot 60 zaposlenimi. Družba ne izstopa le po tem, da je vodilno podjetje v Sloveniji z najdaljšo tradicijo zgodnjega odkrivanja požara, z lastnim razvojem in proizvodnjo, temveč tudi po tem, da je v lasti zaposlenih. Podjetje pa ne deluje le na področju zgodnjega odkrivanja, javljanja požara in avtomatskega gašenja, po čemer je morda najbolj prepoznavno, ampak tudi na drugih področjih tehnične zaščite oziroma varovanja. Druga področja oziroma dejavnosti so še kontrola pristopa, registracija delovnega časa, videonadzor, zaznavanje plina, protivlomni in protiropni sistemi ter hotelski sistemi. Podjetje je vseh osem področij dejavnosti predstavilo tudi na mednarodnem sejmu Security 2014 v Essnu (Nemčija). Vseh osem podsistemov tehničnega varovanje je bilo povezanih in vključenih v en sistem, ki je posamezne dogodke tudi vizualiziral in jih prikazoval na velikem grafičnem zaslonu.

ne morejo prilagoditi potrebam posameznih naročnikov. Če naj naročnik dobi optimalno opremo, jo je treba prilagoditi prav za določen objekt.

Odmevni projekti

Eden največjih in tehnološko najzahtevnejših projektov v zadnjih letih je bil sistem gašenja z vodno meglo (Water mist) za potrebe Aerodroma Ljubljana; posel je bil vreden približno 300 tisoč evrov. Prav tako tehnološko velik izziv je izvedba požarnega javljanja, alarmiranja in gašenja za TEŠ 6. Seznam velikih in zelo različnih referenc je kar zajeten. Mednje sodijo Lek, Davčna uprava RS, Nuklearna elektrarna Krško, Luka Koper, Gorenje, Henkel, Fructal, hotel Kempinski Palace Portorož, Hoteli Bernardin, Helios, BTC, ena največjih osnovnih šol v Sloveniji Osnovna šola Toma Brejca, arhitekturno dovršen vrtec Šoštanj in številne druge. Zarja Elektronika je pred štirimi leti tudi posodobila sistem tehničnega varovanja stavbe Državnega zbora. Sisteme in rešitve tehničnega varovanja različnih

oblik uporablja več kot pet tisoč naročnikov.

Veliko načrtov za prihodnost

Za zdaj komponente za protipožarne centrale in druga področja tehničnega varovanja Zarja Elektronika naroča pri domačih podizvajalcih, nato pa jih v svoji proizvodnji sestavljajo glede na potrebe posameznih naročnikov. Prihodnje leto pa bo podjetje nekatere od teh komponent, predvsem tiskana vezja, začelo izdelovati samo oziroma s pomočjo robota, ki ga bo uporabljalo tudi za diagnostiko komponent in končnih izdelkov. Podjetje se čedalje aktivneje usmerja tudi na tuje trge. V letu 2015 načrtuje odprtje podružnic na Hrvaškem in v Črni gori, trenutno pa so aktivnosti usmerjene v iskanje ustreznih partnerjev, s katerimi bi ustanovili hčerinske družbe, v katerih bo Zarja Elektronika zaradi nadzora nad kakovostjo izdelkov in storitev imela večinske deleže. Strategija v prihodnost usmerjenega podjetja so dolgoročna partnerstva, ki ustvarjajo zadovoljstvo strank, dobaviteljev, zaposlenih in lastnikov.

Odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje.

Gostom in uslužbencem prijazni hotelski sistemi, SOS signalizacija in tehnični alarmi.

Videonadzorni sistemi.

Javljanje uhajanja plina. Sistemi aktivne požarne zaščite gašenje z okolju in zdravju prijaznimi gasili.

Celovite rešitve

Zarja Elektronika zagotavlja celovite in optimalne rešitve tehnične zaščite v obliki inženiringa ali posameznih storitev, kot so projektiranje, svetovanje, nameščanje sistemov in njihovo vzdrževanje. Proizvodnja je unikatna in prilagojena potrebam posameznega naročnika. Standardnih požarnih central se izdela na leto približno 400 in skoraj vsaka se v kakšni podrobnosti razlikuje od druge. Majhnost in prilagodljivost podjetja je v takšnih primerih prednost v primerjavi z multinacionalnimi družbami, ki izdelujejo velike serije standardnih protipožarnih central in se zato težje ali pa sploh

V vsak nov dan vas varno spremljamo že od leta 1969.

Protivlomni in potiropni sistemi. Nadzor dostopa.

Grafični nadzorni centri [GNC]

Zelo obiskan razstavni prostor Zarje Elektronike na sejmu Security Essen 2014.

Registracija prisotnosti in nadzor delovnega časa.

Vsem, ki nam boste do 1. decembra letos poslali SMS s svojim naslovom na številko 041 680 393, bomo ponudili brezplačno tehnično-varnostno svetovanje!

transport

Glas Gospodarstva / oktober 2014

promocijska vsebina

Novi Jumper – bogate izkušnje za poklicne uporabnike CITROËN je prenovil svojo prodajno uspešnico – Jumperja. Do danes so na trgu prodali skoraj 800.000 vozil. V razvoju so združili znanje in izkušnje in ga umestili v eno najbogatejših ponudb lahkih gospodarskih vozil na trgu, v kateri dela družbo Nemu, Berlingu in Jumpyju. Novi Citroën Jumper se v celoti sklada z ostalimi vozili v Citroënovi paleti lahkih gospodarskih vozil, saj se odlikuje po sodobnem oblikovanju, ki se prilagaja uporabnosti, zglednem udobju, ki vozniku ponuja optimalno vozniško mesto, tehnologiji za več varnosti (elektronski nadzor pogona, …), preizkušeni kakovosti in zmernem strošku uporabe.

Do temeljev prenovljen slog

Novi CITROËN Jumper je bil prenovljen do temeljev. Dobil je sodoben slog oblikovanja zunanjosti za novo dobo ter v celoti ohranil vso svojo funkcionalnost, da lahko še naprej služi svojemu uporabniku. Že na prvi pogled izraža dinamičnost in trdnost s svojim močnim in zaščitnim novim odbijačem, izbočenimi novimi prednjimi blatniki ter novim pokrovom motornega prostora. Tudi prednji del je oblikovan po novi celostni podobi tržne znamke: ima nov logotip dvojne puščice, novo

okrasno masko ter novo, podaljšano obliko luči, ki dajejo vtis večje robustnosti. Največ pozornosti seveda namenja vsakodnevnemu prevozu tovora – razmerje med uporabno prostornino in zunanjimi merami je zelo ugodno. Odprtina tovornega prostora med blatniškimi koši je široka 1,42 metra, uporabna širina pa znaša 1,87 metra. Po zaslugi teh mer je novi Citroën Jumper najboljši v svoji kategoriji.

Udobje

Vozniku ponuja optimalno vozniško mesto, opremljeno s sedežem s prilagodljivim vzmetenjem, nasloni za roke in nastavljivim ledvenim delom. Življenje dodatno olajšata prestavna ročica, ki je umeščena na armaturno ploščo, ter po višini nastavljiva pisalna mizica. Z napravo Connecting Box je na voljo pribor za prostoročno telefoniranje Bluetooth in vhod USB ter prvič v tej kategoriji tudi 5-palčni barvni zaslon na dotik za novi funkciji navigacije in kamere za vzvratno vožnjo.

Varnost

Elektronski nadzor pogona, sistem za nadzor hitrosti med vožnjo po klancu navzdol, programsko nastavljivi tempomat in omejevalnik hitrosti, opozorilnik nenamerne menjave

VEDNO VEČ PRAVNIH OSEB ODPIRA POSLOVNI RAČUN V DELAVSKI HRANILNICI ZAKAJ ? Novim komitentom je že šest let na voljo paket konkurenčnih prednosti: • brezplačno vodenje transakcijskega računa 12 mesecev, nato le 6,20 EUR za podjetja, 3,80 EUR za samostojne podjetnike, • brezplačna poslovna kartica Maestro za lažje in varno poslovanje, • kreditna kartica MasterCard brez letnega nadomestila za prvo leto, nato 22,50 EUR letno, • elektronska banka DH-Net brez stroška vodenja za prvo leto, • hitra odobritev limita na poslovnem računu.

Moderen videz potniškega prostora poudarja nova tehnična upravljalna plošča v armaturni plošči z novim izborom avtoradiov.

voznega pasu ter zaznavanje prenizkega tlaka v pnevmatikah pa skrbijo za mirnejšo vožnjo.

Ekonomičnost

Na testiranjih so z Jumperjem prevozili več kot 4 milijone kilometrov, da so dosegli kar največjo zanesljivost in varčnost. Nekatere izvedenke porabijo skoraj 15 % manj goriva v primerjavi s prejšnjo generacijo. Motorji e-HDi 130 ter e-HDi 150 so opremljeni tudi s sistemom Stop&Start, ki omogoča dodatni prihranek do 0,5 litra goriva v mestni vožnji. Odlike, s katerimi se po ponašajo vse izvedenke novega vozila CITROËN Jumper, od nezastekljenega furgona do kombija, da lahko izpolnijo zahteve različnih poslovnih dejavnosti.

Vsem komitentom omogočamo: • izvajanje plačilnega prometa z najnižjimi zneski provizij, • elektronsko banko DH net, transakcija samo 0,30 EUR, • možnost najetja POS terminalov, • pologe denarja brez prilivnih provizij, • kredite do 20 let, z obrestno mero od 5,50 % do 7,00 % ali 6M euribor + 4,50 % do 5,20 %, • garancijsko poslovanje, • odkup terjatev, • storitve računovodskega servisa.

PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH PO SLOVENIJI ! Novi CITROËN Jumper je prenovljen do temeljev – sodoben slog ohranja vse napredne funkcionalnosti.

E-mail: info@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si

www.renault.si

Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

NOVI RENAULT TRAFIC PRIPELJE VEČ POSLA

NOVI TWIN TURBO mOTORJI SAmO 5,9 l/100 km DO 4,15 m NAKLADALNE DOLžINE

LETA

GOSPODARSKA VOZILA RENAULT – ŠTEVILKA 1 V EVROPI * 4 leta jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3. in 4. leto ali 150.000 km, karkoli se zgodi prej, ter velja ob nakupu z Renault financiranjem. ** Paket PRO + podari Renault vsem kupcem lahkih gospodarskih vozil Renault, ki so opravili nakup preko Renault financiranja.