Glas gospodarstva, marec 2015 by GZS Publikacije

Kje so meje industrije prihodnosti? str. 16 Obladovanje konfliktov

Glas Gospodarstva

str. 30

pomlad 2015

Nafta je poceni, a previdno str. 53

POSEBNO POROČILO

Gospodarski oskarji Že 47. podelitev. V znamenju poguma. str. 58–85

INTERVJU

MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI

str. 40

str. 36

Samo Hribar Milič

Izvozniki s presežki

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Avtomobilsko zavarovanje z akcijo SPROSTI ČAS Za varno in sproščeno uživanje v prostem času ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja prejmete: • brezplačno zavarovanje prtljage, • 25 EUR popusta pri zavarovanju kolesarjev, • 25 EUR popusta pri turističnem zavarovanju.

Urednikova misel

Igor Savič

POVABILO ČLANOM GZS ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA ORGANE GZS

odgovorni urednik

V mesecu maju 2015 poteče mandat Skupščini GZS in ostalim voljenim organom GZS. Zato so se pričela volilna opravila, ki bodo potekala od 24. marca do 21. maja 2015, ko bo konstitutivna seja nove skupščine GZS.

Zato vas v skladu s Pravilnikom o volitvah organov GZS vabimo, da posredujete predloge kandidatov za: • člana upravnega odbora vaše zbornice oz. združenja dejavnosti, • člana upravnega odbora vaše območne zbornice, • predstavnika zbornice oz. združenja dejavnosti v skupščini GZS, • predstavnika območne zbornice v skupščini GZS, najkasneje do 7. aprila 2015 • in za predsednika GZS, najkasneje do 14. maja 2015. Obrazci za predlaganje kandidatov so objavljeni na spletni strani GZS pod rubriko Volitve 2015.

V Peter Giodani

Člani GZS, organizirani v združenjih oz. zbornicah dejavnosti in v območnih zbornicah bodo volili njihove upravne odbore in predstavnike v skupščino GZS.

Pogum najbrž ni pojem, ki bi ga v prvem trenutku in najprej povezali z gospodarstveniki, podjetniki in menedžerji. A vendar že malo bolj subtilen razmislek razkrije zanimivo drugačno sliko.

Veliki in mali pogumi

• do 7. aprila 2015, za kandidata za člana upravnega odbora in predstavnika v skupščino GZS • in do 14. maja 2015, za kandidata za predsednika GZS.

elektrarno, ki dela na denar (seveda davkoplačevalski), do ne nazadnje predsednika države, ki se je nenapovedano prelevil v podeljevalca ene od nagrad.

Prosimo, da vaše predloge kandidatov na obrazcih posredujete na naslov: Gospodarska zbornica Slovenije, sekretariat, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, s pripisom “Za volitve 2015,”

smo v Sloveniji prvi izumili termo-

Pogum, ne brezglava slepa prePoznam zgodbo podjetnika, ki je opisal svojo odločitev, da zapusti

drznost ali s pohlepom podprta

»varne« vode velikega sistema in začne svojo poslovno zgodbo, z

ignoranca, ampak premišljena in z

besedami, da se je počutil, kot da stoji na robu globokega prepada

vrhunskim znanjem, strokovnostjo

in se odloča o skoku, ne da bi pravzaprav točno vedel, ali in kako bo

in odgovornostjo podprta odločitev,

poletel. In kot je pokazala letošnja podelitev gospodarskih oskarjev,

da premikamo meje možnega, je to,

je zgodb o pogumu in premaganem strahu veliko. Tisti pogumni, ki

kar Slovenija potrebuje.

Volitve v zbornicah oz. združenjih dejavnosti in območnih zbornicah bodo potekale po pošti od 22. do 29. aprila 2015. Glasovnice boste prejeli najmanj sedem dni pred začetkom glasovanja.

si upajo, nam, ki smo okoli njih, s svojimi dejanji spreminjajo življe-

Zakaj se ves čas nečesa bojimo?

nje. Trditi, da se Zemlja vrti okoli Sonca, je danes samoumevno, a

Zakaj moramo nenehno zbirati po-

ko je v 17. stoletju to trdil Galileo Galilei, si je skoraj prislužil sežig na

gum za nove korake, nove odločitve?

Hvala za sodelovanje !

grmadi. Svoje misli je moral takrat zanikati, a pogled v nebo je bil za

Verjetno zato, ker dandanes živimo

vedno drugačen.

v kulturi strahu, pa čeprav še nikoli

S spoštovanjem, Stojan Petrič Predsednik skupščine GZS

Ko govorimo o pogumu, ne moremo mimo tistih, tudi nagrajen-

nismo bili bolj zdravi in varni. Strah

ci so med njimi, ki so nove zgodbe pisali v poslovnem svetu, ustvar-

nas je teroristov, ebole, pedofilov,

jali nove izdelke in storitve, vstopali na tuje trge, se spopadali s

vode iz pipe, strah nas je, da bomo

pritiski uspeha in odgovornosti do zaposlenih, s krizami, zakoni,

izgubili službo, podjetje, državo …

davki … vztrajali so in bili za pogum poplačani.

Kako bogato je naše življenje, je odvi-

Morda je prireditev prav zaradi te rdeče niti pustila pri udeležencih tako globok vtis, ki ga je eden od njih opisal z besedami

sno od tega, kakšen je seštevek naših malih pogumov.

»dogodek je bil res pravi 'masterpiece' v vseh ozirih. Konceptualni

Priložnosti za pogum je v življe-

okvir, idejna zasnova, vsebinska dovršenost, izvedbena odličnost

nju veliko. In eno takšnih smo se

in sporočilna vrednost«. Zgodbo o strahu in pogumu so pomaga-

odločili uresničiti tudi v uredništvu

li povedati izjemni in pogumni podeljevalci letošnjih nagrad, od

GG; pripravili smo drugačno, pre-

padalca in letalca ter podjetnika, ki mu zaupa vesoljska agencija

novljeno, spremenjeno revijo, ki naj

Nasa, slepega in s humorjem navdahnjenega podjetnika, vrhun-

v slovensko javnost ponese in nosi

skega kirurga, pogumnih gasilcev, satirika, ki si upa povedati, da

glas gospodarstva. Pogumno?

Kazalo

Glas Gospodarstva Pomlad 2015

09 GZS komentar Polnoletnost slovenske telenovele

40–46 Intervju

Mi smo glas gospodarstva Samo Hribar Milič

10-15 GZS novice Dogodki. Poročila. Ljudje. 15 GZS novice Knjigarna GZS 20 GZS aktualno Če bo šlo gospodarstvu dobro, bo šlo dobro vsem

POSEBNO POROČILO

str. 58–85

Gospodarski oskarji. Že 47. podelitev.

Go international

Nafta je poceni, a previdno

Go international

Gremo v Milano!

52 GZS stališče (Ne)učinkovita gospodarska diplomacija

20–21

56 Go International V Milano!

V vednost

22 GZS aktualno Potrebe po praktičnem znanju

GZS aktualno

V vednost

30 GZS aktualno Obvladovanje konfliktov

Rdeča nit res posebnega večera, je bila letos pogum.

Večer zmagovalcev Glas Gospodarstva

Trženje oglasnega prostora:

Datum izida: 27. marec 2015

Dasis d.o.o.

Izdajatelj:

34 GZS stališče Iz ene blagajne v drugo

16-18 GZS aktualno

Kje so meje industrije prihodnosti?

36 Makroekonomski kazalniki Slovenski izvozniki s presežniki

86 Finance Banka: partner, ne nasprotnik podjetja

20–21

26 GZS aktualno GZS - nosilka 164-letne tradiciije zbornične povezanosti slovenskih podjetij

32 Pravno aktualno Dvig iz povprečja

48 Go International Oteženo poslovanje slovenskih podjetij

GZS aktualno

24 GZS aktualno Promocija zdravja danes za bolj zdrav jutri

53–55

56–57

telefon: 01/513 08 24 Oblikovna zasnova in prelom: PM, poslovni mediji d. o. o.

Zdaj je čas za pogum

Dimičeva 13, Ljubljana

Predsednik vlade Miro Cerar o pogumu in optimizmu za prihodnost.

Odgovorni urednik: Igor Savič Izvršni urednik: Nenad Senić

e-pošta: gg@p-m.si

Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva

Preskakujejo ovire

PM, poslovni mediji d. o. o.

Morda še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije nismo potrebovali toliko pogumnih ljudi in podjetij kot danes.

1000 Ljubljana

Dunajska cesta 9 e-pošta: nenad.senic@p-m.si

Tisk: Evrografis, d. o. o. Naklada: 11.000 izvodov Distribucija: Pošta Slovenije Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje,

Ilustracija na naslovnici:

znanost,kulturo in šport, pod

Dalibor Kazija

zaporedno številko 516.

GZS komentar

PARTNER S PRAVO ENERGIJO

Goran Novković Svetovalec generalnega direktorja GZS

V Urban Štebljaj

18 let pozneje, ista miselnost, le druge pojavne oblike. Zato bomo imeli v gospodarstvu še veliko dela.

Polnoletnost slovenske telenovele

Druga tema. Slovenijo pretresajo objave o velikih zaslužkih, ta mesec najprej o plači šefa DUTB, nato o avtorskih honorarjih na fakultetah. Je že prav, da imamo pravo mero. Tudi prav, da Računsko sodišče gleda pod prste vodstvu DUTB. Toda šefu istega sodišča se zdi sporno celo, da Lahovnikov zakon ne velja za DUTB. Pozor: gre najbrž v tem hipu za najbolj odgovorno in zahtevno službo v državi, saj je od sanacije podjetij

»V Sloveniji sta v zadnjem času prisotni predvsem dve temi. Prvo pona-

v težavi odvisna armada delovnih mest.

zarja izjava znanega slovenskega ekonomista, da imamo v Sloveniji do-

Kaj imamo v tej državi raje: menedžer-

volj svojega kapitala. Drugo pa zaznamujejo seznami najvišjih plač, ki

sko uravnilovko ali več delovnih mest?

so sprožili novo gonjo proti menedžerjem,« je aprila 1997 pisalo v Glasu

Podobno je z avtorskimi honorarji.

gospodarstva. Od tega zapisa bo kmalu minilo polnih 18 let. Še vedno se

Bistvo je skrito očem. Medtem ko se jav-

ukvarjamo z istimi temami in istimi nebulozami, samo v malce drugač-

nost naslaja nad višino izplačil, obstaja

nih pojavnih oblikah.

nevarnost, da se bo tresla gora, rodila

Polemiko o privatizaciji narekujeta dve ideološki skupini, nihče pa

pa miš. Struktura vpisnih mest že leta

do nedavnega ni ponudil poglobljene analize. Prav zato se je GZS sredi

ne ustreza razvojnim potrebam Slove-

marca pridružila evropski komisiji pri pripravi mednarodne konference

nije. Preveč družboslovcev in premalo

o upravljanju državnih podjetij in postopku privatizacije. S poglobljeno

tehničnih in inženirskih kadrov. A slo-

analizo, ki je med drugim pokazala, da imajo slovenska državna podjetja

venski izobraževalni sistem ob pomoči

v lasti kar 40 odstotkov knjigovodskega kapitala vseh slovenskih podjetij,

profesorjev, ki skočijo v vlado in nazaj,

po čemer smo na vrhu lestvice članic EU, da slovenske državne banke,

gre že leta malo po svoje. Po meri (žepov)

merjeno v aktivi, obvladujejo kar 60 odstotkov slovenskega bančnega

javnih šolnikov, ne pa mladih generacij.

trga in da so bili negativni učinki državnega lastništva v gospodarstvu v

O tem se skoraj nič ne sliši.

letih 2007–2014 vredni 13 milijard evrov ali 6.600 evrov na prebivalca.

080 21 15 www.energijaplus.si

18 let pozneje, ista miselnost, le dru-

Po 18 letih dovolj za zrel sklep, da je ob vseh slabih izkušnjah iz pre-

ge pojavne oblike. Zato bomo imeli v go-

teklosti čas za pregledno in v dolgoročni razvoj usmerjeno privatizacijo

spodarstvu še veliko dela, prav tako na

precejšnjega dela državnih podjetij in bank. Ne pa seveda vseh. Toda ...

GZS. Modrost »Ko bo šlo gospodarstvu

Politikov na omenjeni mednarodni konferenci skoraj ni bilo. Oni živijo v

bolje, bo šlo bolje vsem« se še ni umesti-

svojem svetu.

la v slovenskem zdravem razumu.

1010

DPL JANUAR–MAREC

Dogodki. Poročila. Ljudje.

NAŠI DOSEŽKI

25,5

DO 10 MIO

686

milijona evrov manj obremenitev energetsko intenzivne industrije zaradi omilitve ukrepov

evrov prihrankov za lesno panogo zaradi možnosti uporabe lesnih ostankov za gorivo

tisoč evrov manj stroškov za elektroindustrijo, kovinsko industrijo in livarne zaradi umika zahteve po administrativnem skladu

urgentni ukrepi iz Agende z Vrha gospodarstva uresničeni v letu 2014

milijonov evrov koristi za avtobusne prevoznike zaradi skrčenja predvidenega zmanjšanja kompenzacije

V Tadej Kreft

KAJ Z ESMERALDO?

MILEVOJ NAMESTO CANTARUTTIJA V Žare Modlic

GZS razmišlja o prodaji poslovne stavbe, a ne zaradi slabega poslovanja, kot namigujejo nekateri.

bližini do najema le dela Esmeralde.

oslovna stavba GZS, pogosto ime-

Zgradba na Dimičevi 13 je vse od

novana tudi Esmeralda, je bila po

izgradnje dobro služila potrebam

Ob tem GZS poudarja, da s pro-

načrtih biroja Sadar-Vuga zgraje-

zbornic, a je z vpeljavo prostovoljne-

dajo ni vezana na noben rok in da

na ob koncu prejšnjega stoletja in

ga članstva postala prevelika. Gospo-

bo datum odvisen predvsem od po-

velja za funkcionalno in sodobno

darska zbornica Slovenije namreč ne

nudb na trgu. Zbornici se s prodajo

zasnovan arhitekturni projekt, ki

potrebuje toliko prostora kot pred

ne mudi zaradi slabega poslovanja,

je zaradi bližine fakultet, poslovnih

letom 2006, zato je zgradba za seda-

kakor namigujejo nekateri, saj za-

in vladnih prostorov ter prome-

nji obseg in način delovanja zborni-

gotavlja lastno likvidnost in redno

tne dostopnosti izredno primeren

ce prevelika in posledično predraga.

v rokih plačuje vse svoje obveznosti

za delovanje večje organizacije in

Lastnici, GZS in TZS, se tako načelno

tako do zaposlenih, države kot do-

konferenčne dejavnosti. Na 17 ti-

strinjata, da bi poslovno stavbo lah-

baviteljev. Brez učinka nepremičnin

soč kvadratnih metrov bruto povr-

ko prodali, vendar v tem trenutku še

in stroškov razdelitve premoženja je

šin je namreč sedem konferenčnih

ni sklenjen konkreten dogovor. Šele

poslovanje GZS namreč pozitivno.

dvoran, Poslovna oaza v zgornjem

ko bo postopek razdelitve premože-

Prav tako prodaja ni povezana z idejo

nadstropju, več prostorov za semi-

nja letos končan, bo omogočena tudi

obveznega članstva v vsaj eni izmed

narje, sejnih sob in kopica pisarn.

morebitna prodaja nepremičnin.

zbornic, ki je resda prisotna med

V kleti so lastni parkirni prostori, v

V tem primeru bo GZS proučila več

nekaterimi člani GZS, a nima širše

stavbi pa je tudi restavracija.

možnosti – od iskanja nove lokacije v

podpore.

Po imenovanju Aleša Cantaruttija za državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj je z januarjem vodenje zborničnega Centra za mednarodno poslovanje prevzel Ante Milevoj, ki je med letoma 2010 in 2012 v okviru GZS slovenskim podjetjem že svetoval pri vstopu na trge Bližnjega vzhoda in Afrike, v zadnjih dveh letih pa

$ GZS NA SPLETU: SPLETNO MESTO SMO PRENOVILI. OBIŠČITE GA! VESELI BOMO VAŠEGA MNENJA: WWW.GZS.SI

je v Istanbulu vodil HG Trade Istanbul, hčerinsko podjetje Heliosa. Milevoj želi ohraniti vlogo GZS kot verodostojnega partnerja pri nastopih na mednarodnih trgih, a ob zmanjšanem številu dogodkov, ki bodo bolj osredotočeni na ključne dileme. To želi doseči predvsem z okrepitvijo individualnih podpor in prilagojenih podpornih mehanizmov ter povečano povezovalno vlogo GZS. »Mreženja in izmenjave informacij je v lokalnem poslovnem okolju premalo, hkrati pa je GZS lahko prava platforma za take aktivnosti,« pravi Milevoj. Prav s tem namenom so že bila vpeljana Sredina mreženja na GZS, na katerih je članom zbornice vsako sredo na voljo deset izkušenih strokovnjakov z različnimi ozadji, tako iz hiše kot tudi zunanjih.

VSE INFORMACIJE, NASVETE IN ANALIZE CENTRA ZA MEDNARODNO POSLOVANJE PRI GZS LAHKO SPREMLJATE NA SPLETNEM MESTU WWW.GZS.SI/SKUPNE_NALOGE/MEDNARODNO_POSLOVANJE/

Go InternatIonal

Glas Gospodarstva / oktober 2014

Go InternatIonal

Glas Gospodarstva / oktober 2014

DPL

ZAKAJ PRIVATIZACIJA? Poslovanje bank: V zadnjih devetih letih so banke v tuji lasti ustvarile 200 milijonov evrov dobička. Domače banke, med katerimi izrazito prevladujejo državne, pa 3,2 milijarde evrov izgube. Lani so tuje banke glede na leto 2005 zaposlovale deset odstotkov več uslužbencev, domače banke pa osem odstotkov manj. Poslovanje državnih podjetij: Državna podjetja, brez finančnega sektorja, ki so poslovala z dobičkom, so po uradnih podatkih AJPES v letu 2013 ustvarila 620 milijonov evrov dobička. Tista, ki so poslovala z izgubo, so ustvarila 770 milijonov evrov izgube. Kot celota so državna podjetja tako ustvarila 140 milijonov evrov neto izgube. GZS zato zagovarja pregledno, preudarno in strateško koristno privatizacijo ter pregledno in preudarno ravnanje s kupnino od privatizacije.

»Dober govornik ne deli le svojih znanj, temveč svoja prepričanja. Javno nastopanje je prenos svojih čustev in prepričanj publiki.« Andy Harrington, trener javnega nastopanja, na seminarju v soorganizaciji GZS

JANUAR–MAREC

Dogodki. Poročila. Ljudje.

ZA ČISTE RAČUNE V JAVNEM SEKTORJU

skim denarjem. Glede na to, da je bilo v enajstih letih izplačano za kar milijardo evrov honorarjev, je ključno vprašanje, kaj smo davkoplačevalci dobili za ta denar oziroma kdo in kako nadzira dodatno delo. »Sprašujemo se, kako je mogoče opravičevati izplačilo avtorskih honorarjev lastnim zaposlenim za, po vsebini, nadurno delo. V podjetjih že dolgo velja, da za redno delo zaposlenim, ki se jim

GZS poziva k ločitvi javnega od zasebnega ter mednarodni zunanji reviziji.

izplačuje plača, ni mogoče izplačevati avtorskih honorarjev, kar je prav,« so zapisali v stališču. Poleg tega GZS poudarja, da če posamezniki iz javnih ustanov v svojem rednem delovnem času za svoj račun ali račun javne osebe opravljajo »dodatna« dela, to ni dopustno ne z zornega kota porabe davkoplačevalskega denarja ne z zornega

kota nelojalne konkurence zasebnim ponudnimedijih in javnosti še vedno odmeva

kom. GZS zato poziva k poglobljeni raziskavi in

poročilo Komisije za preprečevanje

proučitvi procesov v javnem sektorju, in sicer na

korupcije, ki je ob predstavitvi nad-

podlagi primerjav z drugimi javnimi sektorji v tu-

grajene aplikacije Supervizor, ki si-

jini. »V Sloveniji nujno potrebujemo sistem, ki bo

cer omogoča spremljanje transakcij

jasno razmejeval javno od zasebnega, ter neodvi-

javnega denarja, razkrila tudi zneske

snega mednarodnega zunanjega revizorja. GZS

in največje prejemnike avtorskih ho-

to zahteva že več kot leto dni, a se nobena vlada in

norarjev, izplačanih iz javnega denarja. GZS se je ob tem pridružila zahtevam po tran-

OVIRA, PONOS ALI POTENCIAL? V EU ima Slovenija največji delež varovanih območij Natura 2000 – kar 37 odstotkov celotne površine. Nadloga, ponos ali potencial? To je bila največja dilema posveta o Naturi 2000 na GZS.

atura 2000 je del skupnih global-

dajo in politike, je Slovenija strateško načrto-

nih prizadevanj za zaščito biotske

vanje vrsto let zapostavljala. Številne strategije

raznovrstnosti, ki predstavlja našo

so zato ostale neizvedene, cilji nedoseženi,

skupno obveznost, tudi zakonodaj-

nekateri parcialni cilji pa preseženi. Nesklad-

no. Čeprav biotska raznovrstno še

ja med prostorskimi in okoljskimi politikami,

vedno izginja, je Natura 2000 pri-

ki so povzročile in še povzročajo nekajletne

nesla korak v pravo smer, je v svo-

zamude pri umeščanju objektov v prostor, so

jem prispevku poudaril dr. Janez Potočnik, nek-

tako poslovno okolje naredila manj privlačno

danji komisar EK za okolje. Zanj Natura 2000

in še vedno odganjajo investitorje.

prinaša številne koristi, predvsem z zagotavlja-

Tudi zato je po mnenju sodelujočih za te-

njem višje ravni kakovosti življenja, pa tudi šte-

meljito obravnavo osnutka Programa upra-

vilne (neizkoriščene) ekonomske koristi.

vljanja območij Natura 2000 za obdobje

Kot so se strinjali vsi udeleženci, Natura

2015–2020 treba nameniti dovolj časa. Hkrati

2000 sama po sebi ni problematična. Največja

pa je potrebna učinkovita razprava z evropsko

težava namreč nastaja v enostranskih potezah,

komisijo za ustrezno financiranje vlaganj v Na-

pomanjkanju komunikacije med resornimi

turo 2000 kot evropsko platformo za varovanje

ministrstvi in investitorji ter neopredeljeni ali

narave, ki je bila doslej preveč zapostavljena in

nejasni strategiji razvoja. Po mnenju Alenke

prepuščena zgolj nacionalnim ukrepom za nje-

Avberšek, izvršne direktorice GZS za zakono-

no izvajanje.

nobena druga ustanova na to še ni pozitivno odzvala. Nasprotno, številni se temu očitno upirajo,«

sparentnosti ravnanja z javnim, davkoplačeval-

dodajo na GZS.

PODJETJA V TUJI LASTI ZA SLOVENIJO

ODZIVNO POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

»Analize kažejo, da nadpovprečno poslujejo tudi podjetja v tuji lasti, ki so pred prevzemom dosegala podpovprečne rezultate. Zato se iz teh primerov lahko veliko naučimo,« je ob napovedi ustanovitve strateške skupine predstavnikov podjetij v tuji lasti dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Skupina, katere cilj bo prispevati k večji privlačnosti blagovne znamke Slovenije za vlagatelje, bo delila svoje dobre prakse in predlagala spremembe za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Takega okolja, ki ne bo ločevalo na naše in tuje, temveč pripomoglo h kakovostnim delovnim mestom, kar je največje jamstvo za socialno državo.

Kako naj se poklicno izobraževanje in usposabljanje odziva na nenehne spremembe potreb in želja gospodarstva? S tem izzivom se spopadajo razvijalci programske opreme, s katero bodo ponudniki izobraževanj lahko učinkovito in integrirano upravljali življenjski cikel izdelkov. Taka programska oprema bi namreč omogočala upoštevanje številnih spremenljivih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo izobraževanj, ter zagotavljala usklajenost s potrebami okolja. Projekt Q-PLM, v katerem poleg partnerjev iz sedmih držav sodeluje tudi GZS, se bo končal septembra, ko bo programska oprema na voljo po vsej Evropi.

VEČ NA: WWW.Q-PLM.EU

SPODBUJAMO ZDRAVO RAST! Spodbude sklada v letih 2014 in 2015

Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da bo v Uradnem listu Republike Slovenije, dne 27.3.2015, objavljenzajavni razpis za ugodna posojila projektom na področju Javni razpisi, prvenstveno ugodna posojilna sredstva: ●obdelave in predelave lesa. Razpis nudi posojila z ugodnimi posojilnimi pogoji: Euribor (trimesečni) s pribitkom od 0,80% do 1,20% letno, ročnost vračila do 12 let, možnost koriščenja tri letnega moratorija.

Roka za oddajo vlog sta: 30.4. in 30.6.2015.

jek o r p a z a sojil o p a n d Ugo TVA LESARS

Sklad najavlja tudi javne razpise s področja kmetijstva, občin in pred-financiranja projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter razpis za podporo projektom na območjih, ker živita avtohtoni narodni skupnosti.

Dodatne informacije na: T: (01) 836-19-53; E: info@regionalnisklad.si Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica Informacije o razpisih, terenskih predstavitvah ter odgovore na vprašanja spremljate na spletni strani www.regionalnisklad.si

53 53

S za najbol

Regionalni razpisi za najboljše inovacije 2014– 2015 odprti še nekaj dni.

red 17 leti, kmalu po izgubi trga dr-

in prek dva tisoč inovacij ter na nacionalni ravni

žav nekdanje Jugoslavije, se je Ob-

podelila 93 zlatih priznanj.

močna zbornica Zasavje odločila

Regionalni razpisi, ki odločajo o uvrstitvi v

podpreti drugače misleče posame-

nacionalni izbor, so letos odprti do začetka apri-

znike v inovativnih podjetjih ter

la – prijavitelj se prijavi na razpis v regiji, v kateri

oblikovala prva regionalna prizna-

ima uradno prijavljen sedež poslovnega subjek-

nja za najboljše inovacije. Gibanje

ta, prijavljajo pa se tehnološke inovacije in tudi

se je sprva širilo na druge regije,

inovacije, ki izhajajo z netehnoloških področij.

leta 2002 pa so k sodelovanju pristopile vse regionalne gospodarske zbornice in priznanja so dobila nacionalni značaj. V zadnjih 12 letih je GZS tako nagradila prek šest tisoč inovatorjev

VEČ NA WWW.GZS.SI IN SPLETNIH STRANEH REGIONALNIH ZBORNIC.

NAJBOLJ ZELEN DOGODEK V SLOVENIJI

NA 38-MILIJONSKI TRG Poljsko gospodarstvo je eno redkih, ki se je recesiji izognilo. Z 38-milijonskim trgom in 14 posebnimi ekonomskimi območji ponuja precejšnje poslovne priložnosti tudi za slovenska podjetja. V zadnjih letih blagovna menjava s Slovenijo presega milijardo evrov, Poljska pa je sedma izvozna država Slovenije. Da bi to sodelovanje še okrepili, SPIRIT,

GZS, slovensko veleposlaništvo v Varšavi in Poljsko-slovenski poslovni klub Triglav Rysy od 22. do 24. aprila organizirajo izhodno gospodarsko delegacijo na Poljsko pod vodstvom predsednika GZS Sama Hribarja Miliča. Za vse udeležence delegacije bodo v okviru treh poslovnih konferenc in poslovnih srečanj v Varšavi, Lodžu in Lublinu organizirana individualna srečanja s potencialnimi poljskimi partnerji.

Zadnji marčevski konec tedna bo Pomurski sejem v Gornji Radgoni v znamenju gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter trajnostnih tehnologij, saj se bodo na sejmu gradbeništva MEGRA, sejmu GREEN, sejmu energetike ENGRA ter sejmu komunale KOGRA predstavljala domača in tuja podjetja ter javne in nevladne organizacije iz teh panog. Strokovni program bo vključeval okrogle mize in demonstracijske dogodke na temo prehoda v zeleno gospodarstvo, elektromobilnosti ter celovite prenove stavb v javni in zasebni lasti.

Knjigarna GZS Predstavljamo tri priročnike V Tadej Kreft

KDO IMA NAJBOLJŠO?

riznanje GZ

Dogodki. Poročila. Ljudje.

jše inovacĳ

PODJETJA V TUJI LASTI ZA SLOVENIJO

JANUAR–MAREC

DPL

GZS, ki jih vaši kolegi že uspešno uporabljajo kot pripomoček pri strokovnem delu.

RAZVAJANJE V MESTNIH SREDIŠČIH Ob dnevu žena so trgovci in gostinci iz osmih mestnih središč za obiskovalke pripravili prav poseben program. V Celju so organizirali stilski izziv, na katerem so petim izbrankam omogočili stilsko preobrazbo, v Velenju modno revijo s ponudbo lokalnih trgovcev, medtem ko so v Kopru podelili skupne petevrske darilne bone mestnega jedra ter razna manjša darila. Vikend se je na Jesenicah končal s plesno zabavo, v Kranju pa s koncertnim dogajanjem. V Ljubljani, Naklem in Krškem pa so obiskovalke prejele darilca. Za vsemi aktivnostmi stoji GZS – Podjetniško-trgovska zbornica, ki z nacionalnim projektom vzpostavitve mestnega marketinga povezuje občine ter trgovce in gostince iz mestnih središč v želji po promociji in razvoju ponudbe mestnih jeder. Letos se obetata še dva podobna dogodka – septembra in decembra.

Marko Djinović, Peter Rižnik

Mednarodna prodaja blaga Priročnik je nepogrešljiv pripomoček za poslovno prakso pri pripravi pogodb s področja mednarodne prodaje blaga. Seznanili se boste z vsebino

Strokovni prevod v slovenski jezik: dr.

posameznih členov CISG, ki so

Andrej Friedl, Marko Djinović, Peter

ponazorjeni s praktičnimi primeri,

Rižnik

ter primerjavo z ureditvijo po

Incoterms 2010 Pravila Incoterms 2010 so sodobne trgovinske

obligacijskem zakoniku.

CENA: 42,00 EUR + DDV

klavzule, ki se uporabljajo v mednarodni prodaji blaga ter določajo pravice in obveznosti strank pri izdaji in dobavi prodanega blaga, denimo točko dobave, dolžnost carinjenja, dolžnost sklenitve prevozne oziroma zavarovalne pogodbe in druge.

CENA: 70,00 EUR + DDV

Igor Knez, Metka Penko Natlačen, Gregor Tasič, Polona Fink Ružič

Vodnik po novem zakonu o delovnih razmerjih Priročnik je nepogrešljiv za vse, ki se v praksi ukvarjate z urejanjem delovnih razmerij v podjetju. Priročnik vas seznani z novostmi ZDR-1, razloži posamezne člene, jih ponazori še s praktičnimi primeri ter ponudi primerjavo z ureditvijo po starem zakonu.

REDNA CENA: 79,90 EUR + DDV CENA ZA ČLANE GZS: : 49,90 EUR + DDV

OMENJENE PRIROČNIKE IN DRUGE UPORABNE PUBLIKACIJE LAHKO NAROČITE PO ELEKTRONSKI POŠTI. PIŠITE NA: ANDREJA.ABRAM@GZS.SI

GZS aktualno Blaž Nardin, Gorenje Orodjarna O slovenski industriji prihodnosti lahko le predvidevam, a zagotovo bo nujno slediti trendom avtomatizacije, monitoringa in inteligentnega ukrepanja za doseganje optimalnih proizvodnih pogojev. Pomembno bo še povečati proizvodnjo lastnih izdelkov z lastno blagovno znamko. Menim, da je tudi orodjarstvo, ena izmed nišnih priložnosti, s katerimi v Evropi lahko ustvarjamo dodano vrednost. Vendar moramo biti pri tem nenehno v stiku z razvojem novih materialov in proizvodnih tehnologij.

Kje so meje industrije prihodnosti? Slovenska industrijska podjetja so med državami Evropske unije nadpovprečno dobičkonosna. Vendar nas globalna proizvodnja postavlja pred nove izzive. Pripravlja revolucijo, ki bo prevetrila tudi slovensko industrijo. Ji bomo kos? Piše Nina Lenko.

povezovanja ter optimizacije delovnih pro-

spevajo k slovenskemu izvozu, zato se mo-

cesov in strojev v posameznih tovarnah, am-

ramo globalnemu procesu industrije 4.0

pak tudi celotnih proizvodnih verig ne glede

kot partner v verigah vrednosti pospešeno

na lokacijo. Na drugi strani pa se naprave z

in proaktivno priključiti. Slovenija v tem

namenom čim boljše uporabniške izkušnje

trenutku jasno izkazuje izvozne primerjal-

med sabo vse bolj povezujejo. Prihaja do

ne prednosti v produktnih skupinah, kot so

prepleta resničnega in virtualnega sveta:

stroji, mehanske naprave in elektrotehniška

sistemi »cyber-physical« povezujejo infor-

oprema, vendar je nujen dodaten razvoj, saj

macijske tehnologije z mehanskimi oziroma

se na tehnološki strani, razen na nekaterih

elektronskimi deli proizvodnega procesa,

področjih, že kažejo visoka tveganja za zao-

med sabo pa komunicirajo prek omrežja.

stajanje za najboljšimi.

Globalna industrijska proizvodnja priho-

Ena izmed gonilnih sil, ki Slovenijo sku-

dnosti bo vse bolj zaznamovana s kupcu pri-

paj z drugimi državami članicami EU spod-

lagojenimi rešitvami, zato bo njena največja

buja k takojšnjemu ukrepanju za oživitev

prednost izjemna prilagodljivost spremem-

evropske industrije, s čimer bi ustvarili nova

bam. Pomembno vlogo bo imela tudi ustre-

delovna mesta in zagotovili gospodarsko

znost proizvodnih procesov in izdelkov

rast, je tudi evropska komisija. Od leta 2010 s

najzahtevnejšim tehničnim in okoljskim

strategijo Evropa 2020 ustvarja pogoje za pa-

standardom.

metno, trajnostno in vključujočo rast. Ključ-

V želji po nadaljnjem uspešnem nastopu

na v vodilni pobudi te strategije je pametna

na globalnih trgih mora tem spremembam

specializacija. Pomeni strategijo za gospo-

tesno slediti tudi slovenska industrija, v

darsko preobrazbo, s katero država članica

kar nas potiskajo tako zunanji kot notranji

ali regija opredeli svoje nišne priložnosti ter

dejavniki. Predelovalna industrija in z njo

izbere omejeno število prednostnih nalog

povezane storitvene dejavnosti največ pri-

na podlagi svojih prednosti v primerjavi z

BELA TEHNIKA AVTOMOBILSKA IN LETALSKA INDUSTRIJA KMETIJSKA MEHANIZACIJA ahodna civilizacija je skozi zgodovino spoznala, da vsaka revolucija prinaša spremembe. Priča je bila trem industrijskim revolucijam, ki so pomenile velike razvojne preskoke in izjemno pripomogle k povečani produktivnosti. Od začetka 21. stoletja doživljamo digitalno preobrazbo – spremembe na vseh področjih družbe in gospodarstva, ki so povezane z novostmi na področju digitalnih tehnologij, tudi na področju proizvodnje izdelkov in ponudbe storitev. Vse bolj je jasno, da je na poti četrta industrijska revolucija ali »Industry 4.0«, kot so proces uvajanja sprememb in prilagajanja nanje poimenovali v Nemčiji. Industrija 4.0 poudarja idejo konsistentne digitalizacije in povezovanja vseh proizvodnih enot v gospodarstvu. Njen nastanek naj bi pogojevala dva na prvi pogled nasprotujoča si pojava. Na eni strani informacijska moč ni več koncentrirana v manjšem številu mest, temveč je vse bolj decentralizirana. Vse zmogljivejša informacijsko-komunikacijska tehnologija namreč ne omogoča le

Izdelkom dajemo življenje.

WWW.TEHNOS.SI

18 GZS aktualno

Miloš Šturm, Hidria Upam, da bo industrija prihodnosti v slovenskem gospodarstvu dobila vlogo, ki jo je nekoč že imela, in bo poklic inženirja zopet spoštovan. Poleg pametnih tovarn bodo ključno vlogo imele panoge, ki bodo odgovarjale na družbene izzive, kot so zdravje, kakovostna hrana, pametna mesta, čista energija, mobilnost in varnost. Uporabljali bomo materiale, ki bodo sledili rezultatom nanotehnologij in biotehnologij. Imamo velike zaloge lesa, ki jih danes še ne znamo popolnoma izkoristiti, zato je tu vsekakor priložnost za prihodnost slovenske industrije. drugimi, in sicer na področju, kjer obstaja

tehnično-tehnološkem smislu pa poudarja

kar v Sloveniji trenutno najbolj potrebuje-

največ možnosti za trajen vpliv. Cilj pametne

pomen uvajanja sistemov na daljavo in sen-

mo: spremembe tako na področju izobraže-

specializacije je preoblikovati gospodarstva

zorskih sistemov, vzpostavljanje virtualnih

vanja kot seveda tudi poslovnega okolja in

tako, da bodo imela večjo dodano vrednost

tehnoloških proizvodnih sistemov, modu-

ne nazadnje tudi povezovanja znanstveno-

larnost produktov in rešitev ter uporabo in-

raziskovalne sfere z gospodarstvom.«

in konkurenčnejše dejavnosti. Da bi Slovenija sledila tem trendom in

teligentnih materialov in sistemov. Znotraj

Ključna razlika s strategijo pametne

bi se lahko učinkovito spopadla z izzivi če-

tega področja je predviden prednostni ra-

specializacije je tako v tem, da bi manifest

trte industrijske revolucije, je tudi sama

zvoj pametnih strojev s strojegradnjo, orodji

soustvarjali gospodarstveniki in ne bi na-

pripravila strategijo pametne specializaci-

in napravami, mehatronskih sistemov z

stajal le v akademskih krogih. Namen GZS

je. Področje, ki naj bi ga v prihodnjih letih z

elektromotorji, pogonskimi sistemi, krmi-

je vzpostaviti celovito okolje, združiti posa-

evropskimi sredstvi prednostno razvijali in

ljenji, senzorji in z robotiko, ter tehnologij

meznike, ki dobro poznajo ključne razvojne

ga opredeljuje zadnji osnutek strategije, je

vodenja in organizacije, vključno z infor-

in tržne potenciale industrije, v strateško

»SI_ndustrija 4.0: pametne tovarne«. Pred-

macijsko-komunikacijsko tehnologijo in

skupino, da bi s pripravo konkretnih ukre-

videva, da bodo mala in srednje velika pod-

logistiko.

pov prispevali k razvoju slovenske industri-

jetja za ponudbo kompleksnejših izdelkov

Da bi Slovenija odpravila pomanjkanje

je. Goran Novković, svetovalec generalnega

in storitev, ki sledijo razvojnim zahtevam

razprave in predlogov ukrepov v zvezi z ra-

direktorja GZS, je ob tem poudaril nekaj pri-

industrije 4.0, morala okrepiti vlaganja, ki

zvojem industrije, ki bo v prihodnje en od

merov ukrepov: »V industrijskih podjetjih

so pogoj za dvig na višjo razvojno, tehnolo-

ključnih izzivov, se je vključila tudi GZS in

so razvojna jedra, zato bo nujno bistveno

ško in poslovno raven.

pripravila izhodišča za industrijski manifest

bolj spodbuditi izobraževanje tehničnih in

S poslovno -komercialnega vidika

2015 – Slovenija 5.0. Menijo, da Slovenija še

inženirskih kadrov ter uvesti socialno ka-

»SI_ndustrija 4.0: pametne tovarne« od po-

ni tako daleč, da bi lahko implementirala

pico. V sklopu pametne specializacije pa bo

nudnikov rešitev zahteva različne modele

koncept pametnih tovarn oziroma nemško

s pametnimi politikami nujno vzpostaviti

dostopa do izdelkov in storitev ter celovit

strategijo industrije 4.0, ki je v ozadju tega

instrumente, ki bodo spodbudili slovenska

sveženj razvoja in vzdrževanja izdelkov

koncepta. Kot je poudaril predsednik GZS

industrijska podjetja k povezovanju, groz-

tudi s sodelovanjem zunanjih deležnikov. V

Samo Hribar Milič: »Manifest bi združil vse,

denju. Doma in v mednarodnem merilu.«

GZS aktualno

glasno izglasoval še, naj ga GZS ne podpiše, so bile glavni povod prav omenjene grozeče obremenitve. Vlada je na koncu precej popustila. Toda hkrati še vedno ni izpolnila obljube prejšnje vlade. Ta je namreč že maja lani sprejela sklep, da bo v skladu z novimi smernicami evropske komisije razbremenila energet sko intenzivna podjetja pri prispevku za obnovljive vire V Tadej Kreft

energije, kot to denimo že ves čas v zaščito delovnih

Če bo ... Z napisom na transparentu na sliki zgoraj so prvič skupaj v obrambo delovnim mestom v gospodarstvu protestirali delavci in direktorji. Se lahko takšne akcije kmalu ponovijo? Piše Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS.

mest počnejo v Nemčiji. To bi najbolj prizadeta podjetja, ki so se jim različni prispevki in trošarine od leta 2010 dvigovali od 150 pa kar do več kot 400 odstotkov, predvidoma razbremenilo za približno deset milijonov

evrov.

proti obremenjevanju doslej. V prvem delu skupaj z in-

PRIKIMAL TUDI MINISTER

ki bi jo moralo uresničiti ministrstvo za infrastrukturo.

dustrijo pijač, kjer je zlasti Zbornici kmetijskih in živil-

Z vsebino deset metrov

Od januarja je to ključni cilj GZS, ko gre za razbreme-

intenzivni industriji, razpršila na širšo po-

skih podjetij pri GZS uspelo z vladnim umikom osmih

dolgega napisa pred

nitev energetsko intenzivnih podjetij. Ni pa edini. Prav

pulacijo. Nihče natančno ni vedel, kaj naj bi

milijonov posebnih trošarin na brezalkoholne pijače z

poslopjem vlade se je

bitka za razbremenitev energetsko intenzivnih podje-

to pomenilo. Vedeli smo le, da je intenzivno

dodanim sladkorjem. Skupaj smo torej zmanjšali groze-

istega dne zvečer v

tij je kazalec, kako bo GZS ravnala, če bodo slovenske

prepričevanje vlade decembra lani, ki je do-

če obremenitve za skoraj 34 milijonov evrov.

Odmevih TV Slovenije

oblasti še naprej obremenjevale gospodarstvo oziroma

strinjal tudi finančni

če se ne bodo resno lotile reindustrializacije, torej indu

ik pred božičem, pozno popoldne po seji

GZS je tako izpeljala eno najbolj intenzivnih akcij

vlade, sem prejel klic novinarja. Vlada naj bi breme, ki ga je hotela naložiti energetsko

Tri četrt leta torej že čakamo na izpolnitev obljube,

seglo vrhunec s skupnim protestnim sho-

Da bi vlada umaknila grozeče obremenitve, ki so

dom nekaj sindikatov in direktorjev iz različnih podje-

celo ogrožale obstoj in razvoj nekaj podjetij, vsaj del

minister Dušan Mramor.

strijske renesanse, h kateri od lani stremi tudi Evropska

tij v organizaciji GZS in sindikata Pergam, vsaj deloma

proizvodnje in številna delovna mesta, smo sprožili

Bodo njegovim besedam

unija. Zato pričakujemo pozitivno odločitev ministr-

obrodilo sadove. Tudi ob pomoči novega ministra za

najbolj množično mobilizacijo vseh ogroženih. Pripra-

odslej res sledila tudi

stva za infrastrukturo.

gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška.

vili smo dve močni peticiji proti novim obremenitvam,

njegova dejanja?

Kot tudi pričakujemo, da bo vlada dobro posluša-

Po novem letu smo morali sami izračunati, kaj se je

industrije pijač in energetsko intenzivne industrije, ki

la glas strateške skupine Slovenija 5.0 – sestavljajo jo

sploh zgodilo. Zgodilo pa se je naslednje. Z dodatno da-

ju je podpisalo več deset podjetij, njihovih dobavite-

ključni sledilci razvojnih trendov v industriji in pove-

jatvijo zaradi izpustov toplogrednih plinov, z višjim pri-

ljev in sindikatov. Pripravili smo letak proti grožnjam

zanih dejavnostih –, strateške skupine predstavnikov

spevkom za obnovljive vire energije (za porabnike plina)

delovnim mestom, ki so ga prejeli vsi poslanci in ključ-

podjetij v tuji lasti, oboje pri GZS, in druge predstavni-

in z višjim prispevkom za učinkovito rabo energije je

na ministrstva. Skupaj s podjetji smo obveščali medi-

ke gospodarstva, znotraj članstva, zbornic in združenj

vlada hotela dodatno obremeniti energetsko intenzivna

je, poslance in vladne uslužbence o hudih posledicah

GZS in zunaj nje. GZS je v obliki številnih pisnih in ver-

podjetja kar za 32,5 milijona evrov. Predbožični kompro-

takšnih namer. Nazadnje pa smo v zavezništvu s sindi-

balnih oblik podpore jasnemu NE novim bremenom

mis na seji vlade pa je pomenil, da bodo letos ta podje-

kati industrije organizirali še protestni shod. Tudi za

prav ob tej akciji dobila jasno zavezo in kompas, kako

tja dodatno obremenjena »samo« za 6,7 milijona evrov.

enostransko prekinitev sodelovanja na pogajanjih za

naprej. Čas je, da tudi vlada in drugi odločevalci v drža-

Večina razlike se je zelo razpršila med druge porabnike

socialni sporazum, ki ga je soglasno izglasoval upravni

vi spoznajo in priznajo: Ko bo šlo gospodarstvu bolje,

energije.

odbor GZS na začetku decembra lani, februarja pa so-

bo šlo bolje vsem!

22 GZS aktualno

3 GLAVNA VPRAŠANJA ANKETE EMCOSU

Sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in podjetji pomembno izboljšuje:

38+54+8A 53+46+1A 43+50+7A uspešnost podjetij

zmožnost podjetij za uvajanje inovacij

znanje akademikov

66+34+A 40+51+9A 61+33+6A

veščine študentov, pomembne za njihovo uspešnost na trgu dela

regionalni razvoj in socialno kohezijo

Potrebe po praktičnem znanju Gospodarstveniki menijo, da bi moralo visoko šolstvo svoje programe prilagoditi praktični uporabi in razvojnim potrebam gospodarstva. To je med drugim pokazala anketa v okviru mednarodne projektne skupine EMCOSU. Piše Mojca Osojnik, Služba za strateško komuniciranje pri GZS.

Kater so najpomembnejše oblike in rezultati sodelovanja med gospodarstvom in visokim šolstvom?

praktična znanja strokovnjakov v podjetjih

Kaj opredeljuje sodelovanje?

Legenda se ne strinjamo se strinjamo se zelo strinjamo

Kakšne so razvojne potrebe za prihodnosti?

700 Kar toliko podjetij je sodelovalo v anketi projektne skupine EMCOSU in številnih gospodarskih zbornic, tudi GZS.

nimajo dovolj praktičnega znanja. Izjemno

rancev: »Še kanadski taksist bolje razume

pozitivno je tudi mnenje o tehnično-razvoj-

uporabnost matematike kot slovenski poli-

nem sodelovanju med raziskovalci v (pred-

tik.« In nekako podobno je tudi mnenje gle-

vsem velikih) podjetjih in univerzo. Preve-

de razumevanja gospodarstvenikov.

liko število birokratskih ovir in neprožnost

Nadaljnje raziskave bi morale oceniti

univerze pa je ocena malih podjetij, ki po-

razvoj medsebojnega zaupanja med de-

trebujejo hitro uresničitev idej za uspešno

lodajalci in akademiki: ta proces vsebuje

odzivanje na dogajanja na trgu. Kot pravi

številne elemente, ki so bili že vključeni v

eden izmed anketirancev, je cilj podjetja ko-

raziskavo v projektu EMCOSU. Dodano vre-

mercialno izkoriščanje patenta, cilj univer-

dnost bi predstavljala vzpostavitev skupnih

ze pa objava rezultatov raziskave.

organov in institucij, ki bi olajšale komuni-

Mnenja predstavnikov visokošolskih

kacijo med obema stranema. To je še pose-

ustanov v Sloveniji lahko združimo v tri

bej pomembno, saj sodelovanje industrije

skupine. Prva pravi, da je sodelovanje z go-

z univerzami pomembno vpliva tako na

spodarstvom odlično. Druga skupina meni,

družbeni status visokošolskih diplom kot

da bi bilo treba urediti primerno zakonoda-

tudi na spreminjanje narave dela visokošol-

jo za uspešno javno-zasebno partnerstvo.

skih profesorjev.

Pri tretji skupini pa lahko razberemo, da niti gospodarstvo niti širše družbeno okolje ne prepoznata ponudbe in uporabnosti znanja, ki jo imajo posamezne visokošolske ustanove. Kot je izjavil eden izmed anketi-

Informacije o projektu, anketah in rezultatih so dostopne na spletni strani www.emcosu.eu.

• • •

Vir: Anketa EMCOSU

REPUBLIKA SLOVENIJA PoslovniSOS.gov.si

odelovanje med visokim šolstvom in gospodarstvom je eden izmed ključnih strateških izzivov, s katerim se srečuje visoko šolstvo v Evropi. Projektna skupina EMCOSU je v sodelovanju gospodarskih zbornic iz Slovenije, Madžarske, Bolgarije,

Poljske, Španije in drugih držav na vzorcu 700 anketiranih podjetij poiskala odgovore na tri medsebojno povezana vprašanja. Kot kažejo rezultati ankete v Sloveniji, gospodarstveniki menijo, da visoko šolstvo ne bi smelo ostati zgolj izobraževalna ustanova, oddaljena od realnih razmer. Ugotavljajo tudi, da imajo naši diplomanti visoko sposobnost pridobivanja novih teoretičnih znanj, precej manj pa so usposobljeni učinkovito izrabiti čas, delati pod pritiskom in

Ste kot podjetnik pri poslovanju z državo zaznali težave v konkretnem (upravnem in drugem) postopku, ki je v teku pred organom? Ste naleteli na nedejavnost organa ali njegovo neustrezno poslovno prakso, na neupravičena administrativna bremena, ki nižajo vašo produktivnost in zavirajo učinkovitost vašega poslovanja?

GZS aktualno

Promocija zdravja danes za bolj zdrav jutri

Bolniške odsotnosti in z njimi povezani stroški na vseh ravneh so vse do leta 2013 naraščali. Med najpogostejšimi vzroki za bolniške odsotnosti so tri skupine bolezni: kostno-mišične, srčno-žilne in bolezni v povezavi s stresom oziroma psihosocialnimi dejavniki. Podatki raziskav v podjetjih kažejo, da se »vsak evro, vložen v zdravje zaposlenega, večkratno povrne«, celo do 10-krat.

PROJEKTI PROMOCIJE ZDRAVJA NA GZS Projekt poZDRAV http://pozdrav.gzs.si

Več zdravja na delovnem mestu www.gzs.si/slo/skupne_naloge/izobrazevanje/zdravje_na_delovnem_mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih http://zdravje-zrs.gzs.si

Promocija zdravja in delo na domu

Zdrav delavec na zdravem delovnem mestu – Zdravi na kvadrat!

Zrno zdravja http://zrnozdravja.si/

Zdravi2 Promocija zdravja v kemijski in kovinski industriji

Sloveniji že leta poteka vrsta

javnik tveganja. Med večjimi ovirami za ak-

okoliščinah in družbenih vlogah in prav to

kampanj, raziskav, aktivnosti,

tivnejše upravljanje varnosti in zdravja pri

tudi zagotavlja sinergijski učinek – v nji-

akcij in projektov s skupnim

delu je pomanjkanje strokovnih znanj, prav

hovi večji odzivnosti. Glavni dejavnik za

ciljem ozavestiti javnost o po-

ta pa smo podjetjem ponudili tako rekoč v

uspeh promocije zdravja postaja možnost

menu skrbi za zdravje in čim

vseh naših projektih.

čim večjega doseganja ciljne javnosti glede

več posameznikov spodbu-

Pri odzivnosti podjetij so precejšnje raz-

na konkretne potrebe in cilje. Spremembe

diti k aktivnemu zdravemu

like glede na njihovo velikost, zavedanje o

navad in drugačna pričakovanja uporab-

www.bilobil.si IZBOLJŠANA PREKRVITEV

Izboljšana prekrvitev za večjo moč uma.

življenjskemu slogu. Kot po-

tveganjih in druga merila oziroma razloge.

nikov zahtevajo ustrezna nova orodja in

Redna uporaba Bilobila:

memben deležnik je Zavod za zdravstve-

Praviloma imajo večja podjetja in tista v tuji

pristope, ki jih nove tehnologije omogoča-

no zavarovanje Slovenije ocenil, da se je

lasti dobro izdelan sistem promocije zdra-

jo – vključno z možnostjo ogleda posnetka

koristno in nujno čim bolj prizadevati za

vega življenja. Drugače je pri mikro in ma-

dogodka, gradiv in podobno v času po svoji

preventivne dejavnosti na različnih ravneh

lih delodajalcih, ki jim prav praktični na-

izbiri in s čim bolj preprosto uporabo vsega

razširi krvne žile in izboljša pretok krvi v možganih, krepi delovanje možganskih celic, saj izboljša izrabo kisika in glukoze, varuje možganske celice pred škodljivimi vplivi radikalov.

in vanje vlagati čim več sredstev. GZS se je

potki, pripomočki, vsebine seminarjev in

ponujenega.

aktivno vključila v ta prizadevanja z vrsto

video delavnic precej pomagajo, da se lahko

projektov za ozaveščanje poslovne javnosti

učinkovito lotijo promocije zdravja.

Tehnološko napredni in spretni v večji NARAVNEGA IZVORA

meri ter hitreje sprejemajo in uveljavlja-

o promociji zdravja in za pomoč pri pripravi

Med ovirami za večjo odzivnost, ki so

jo številne rešitve za izboljšanje delovnih

in izvedbi programov za varnost in zdravje

tako notranje kot zunanje narave, je treba

razmer, boljše počutje na delovnem mestu,

pri delu v podjetjih.

omeniti naslednje: prvič, področje var-

hkrati pa tudi za večjo produktivnost, nižje

Izkušnje in zaključke iz naših projek-

nosti in zdravja pri delu ni opredeljeno in

stroške različnih izgub v zvezi z delom in s

tov zdravja bomo uporabili pri nadaljnjem

razumljeno kot eno izmed prednostnih v

tem boljši poslovni rezultat.

delu, z njimi pa želimo seznaniti tudi širšo

podjetju, prisotno je tudi pomanjkanje stro-

javnost. Marsikatero ugotovljeno oviro bi

kovnega znanja za začetek dela na tem po-

bilo mogoče z ustreznim ravnanjem pristoj-

dročju; drugo je človeški dejavnik: vodstvo

nih deležnikov vsaj omiliti in tako v priho-

se ne vključuje dejavno v promocijo zdravja

dnje doseči še boljše rezultate.

v podjetju, zaposleni pa ne kažejo zani-

Bilobil vsebuje izvleček iz listov Ginkga bilobe.

Projekti na področju promocije zdrav-

manja za sodelovanje; in tretjič, vprašanje

ja v GZS so vsak na svojem vsebinskem in

davčno priznanih odhodkov v zvezi s pro-

Darja Boštjančič, Združenje kemijske industrije, Janja

ciljnem področju pripomogli k ozaveščanju

mocijo zdravja na delovnem mestu po mne-

Petkovšek, Združenje kovinske industrije, Polona

poslovne in splošne javnosti s posredova-

nju številnih podjetij ni ustrezno rešeno.

Podgoršek, Zbornica računovodskih servisov, Marta

Avtorji so vodje projektov: Majda Dobravc, Zbornica poslovno storitvenih dejavnosti,

njem strokovnih znanj, koristnih pristopov,

Menimo, da je ozaveščanje ljudi o pome-

pripomočkov in orodij za neposredno upo-

nu skrbi za zdravje potrebno in pomembno:

GZS - Strateško komuniciranje. Tej tematiki bomo

rabo v praksi. Skrb zbujajoče je dejstvo, da

kampanje, aktivnosti in projekti nagovar-

namenili Posebno poročilo v naslednji številki Glasa

prezentizem postaja vse pomembnejši de-

jajo posameznika v različnih življenjskih

gospodarstva, ki predvidoma izide junija 2015.

Turk, Zbornica osrednjeslovenske regije, Eva Žontar,

Vaš um v vrhunski formi. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

GZS aktualno

GZS – nosilka 164-letne tradicije zbornične povezanosti slovenskih podjetij GZS je najbolj reprezentativna naslednica prve gospodarske zbornice na Slovenskem, ustanovljene leta 1851. S tem jo lahko prepoznamo kot nosilko 164-letne tradicije zbornične povezanosti slovenskih podjetij. Piše dr. Andrej Friedl, svetovalec generalnega direktorja GZS.

slovenski podjetniki dobili večino v zbor-

ženega dela pred demokratičnimi volitva-

nici, uvedli so dvojezično poslovanje in

mi aprila 1990 sprejet nov Zakon o Gospo-

dobili prvega slovenskega predsednika, dr.

darski zbornici Slovenije. S tem zakonom so

Josipa Poklukarja. Zbornica je postajala še

bile razpuščene občinske in medobčinske

posebej dejavna na področju trgovskega in

gospodarske zbornice kot pravne osebe.

obrtnega šolstva. Po prvi svetovni vojni se je

Nova GZS je kot pravna naslednica prevzela

območje njenega delovanja razširilo na Šta-

njihove delavce, sredstva ter druge pravice

jersko in Prekmurje. Začela je ustanavljati

in obveznosti. Novi zakon je področja dela

za gospodarstvo pomembne organizacije,

zbornice opredelil primerljivo modernim

kot so Ljubljanski velesejem, Ljubljanska

zbornicam v tržnem gospodarstvu.

borza in druge. Po 2. svetovni vojni je sprva

Pomemben mejnik zbornične poveza-

še nadaljevala svoje delo, potem pa je bila

nosti slovenskih obrtnikov pa je bila leta

leta 1948 ukinjena.

1969 ustanovljena Zveza združenj samo-

Leta 1946 je bila z uredbo na zvezni rav-

stojnih obrtnikov, ki je delovala slabih deset

ni ustanovljena Trgovinska zbornica FRLJ,

let, nato pa se je preoblikovala v Zvezo obr-

ki je bila tako kot v drugih socialističnih

tnih združenj, ki je bila kolektivna članica

državah namenjena zgolj pospeševanju

GZS. Na podlagi novega Obrtnega zakona iz

gospodarskih stikov Jugoslavije s tujino.

leta 1994 se je ta zveza preoblikovala v Obr-

Leta 1952 je vlada FLRJ z uredbo o trgo-

tno zbornico Slovenije. Ta ni bila več kolek-

vinskih in gostinskih zbornicah določila,

tivna članica GZS in je ob več spremembah

da se v trgovsko zbornico lahko združujejo

dopolnila svoje ime kot obrtno-podjetniška

trgovska, špediterska in proizvajalna pod-

zbornica.

jetja, kmetijska posestva, zadruge in drugi

Novi statut GZS iz leta 1995 je dal pano-

subjekti v blagovnem prometu, v gostinsko

žnim združenjem in območnim zbornicam

pa subjekti, povezani s tem področjem. V

še močnejši položaj avtonomnih delov GZS

tedanji LRS je bila tako na podlagi te uredbe

z upravljavsko, funkcionalno in finančno

poleg gostinske zbornice ustanovljena Re-

avtonomijo. S tem statutom je bila poleg

publiška trgovinska zbornica, v katero so se

upravnega odbora uvedena tudi skupščina

povezovale okrajne zbornice, lahko pa tudi

GZS. Območne zbornice in panožna zdru-

podjetja neposredno. Trgovinska zbornica

ženja so imeli pravico do samostojnega

LRS kljub svojemu imenu ni povezovala

načrtovanja svoje dejavnosti in finančnih

le trgovskih podjetij, ampak gospodarska

sredstev. Skupno pa so načrtovali naloge

podjetja nasploh.

GZS na nacionalni ravni. Imeli so tudi sta-

Za zbornično organiziranost slovenske-

tutarna pooblastila za nastop v pravnem

ga gospodarstva je bil pomemben mejnik

prometu. Tak organizacijski koncept GZS

leto 1978, ko je po ustavnih spremembah

se je brez večjih sprememb ohranil tudi v

prišlo to področje v zakonsko pristojnost

statutu GZS po tem, ko je bilo leta 2006 uve-

republik. Skupščina SRS je leta 1978 spreje-

deno prostovoljno članstvo.

GZS kot najbolj reprezentativno naslednico

la zakon o združevanju organizacij združe-

Leta 2005 se je vlada iz političnih razlo-

in uredil statusne atribute za ustanavljanje

AKTIVNI OD ZAČETKA

prve gospodarske zbornice na Slovenskem

nega dela v splošna združenja, medobčin-

gov, pa tudi zaradi kritik GZS iz gospodar-

Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko.

gospodarskih zbornic kot oseb zasebnega

Konec osemdesetih let

zaradi njene razvejene čezsektorske in če-

ske gospodarske zbornice in Gospodarsko

stva, odločila spremeniti zbornično orga-

Njeno ime je označevalo čezsektorski mo-

prava s prostovoljnim članstvom nasploh.

19. stol. so slovenski

zregijske članske in organizacijske struk-

zbornico Slovenije. Naloge zbornic in splo-

niziranost v delu, ki jo pokriva GZS. Prvi predlog zakona o gospodarskih zbornicah

Ljubljani je bila 12. januarja 1851 ustanovlje-

javnopravni model z obveznim članstvom

na prva gospodarska zbornica z imenom

del gospodarske zbornice, ki je izšel iz več

Vendar pa je bil to hkrati zakon o preobliko-

podjetniki dobili večino

ture in s tem za nosilko 164-letne tradicije

šnih združenj so izhajale iz pogojev tako

kot 400 let stare tradicije francoske Cham-

vanju GZS in njenem pravnem nasledstvu

v zbornici, uvedli so

zbornične povezanosti slovenskih podjetij.

imenovane dogovorne ekonomije. Vendar

(ZGZ) bi lahko povzročil razpad tedanje

bre de Commerce. Z obveznim članstvom je

po nekdanji javnopravni GZS. Določil je

dvojezično poslovanje in

Leta 1851 ustanovljena Trgovinska in

pa se je vrsta zborničnih nalog navezovala

visoko razvite infrastrukture GZS, ki so

povezovala vse sektorje gospodarstva. Brez

tudi merila reprezentativnosti, ki jih je po-

dobili prvega slovenske-

obrtna zbornica za Kranjsko je poleg inte-

na splošne pogoje gospodarjenja, ki so po-

jo s svojimi prispevki soustvarile genera-

večjih sprememb je stabilno delovala do

leg GZS dosegla le še Trgovinska zbornica

ga predsednika, dr. Jo-

resnega zastopstva pri oblasti izvajala vrsto

membni tudi v tržnem gospodarstvu.

cije podjetij. Predvidel je, da naj bi bila do

razpustitve po 2. svetovni vojni. V nasprotju

Slovenije. Le ti dve zbornici sta si po zakonu

sipa Poklukarja. Na sliki

poslovno pospeševalnih nalog. Vzpostavila

GZS je proti koncu osemdesetih let ak-

deleža v delitvi premoženja nekdanje jav-

z drugimi socialističnimi državami se je pri

razdelili premoženje nekdanje GZS.

zgoraj: vabilo na redno

je stike z vsemi avstro-ogrskimi zbornica-

tivno spodbujala prehod v tržno gospodar-

nopravne GZS po določenem prehodnem

nas zbornično organiziranje podjetij po ne-

Zbornično organiziranost našega go-

sejo Trgovske in obrtne

mi in z zbornicami iz sosednjih držav. Leta

stvo. Svoje predloge je utemeljevala z vrsto

obdobju upravičena vsaka novoustanovlje-

kajletnem prenehanju postopoma obnovilo

spodarstva zaokrožata Obrtno-podjetniška

zbornice v Ljubljani, 21.

1855 je prvič organizirala nastop kranjskih

projektov in pravno-ekonomskih raziskav.

na gospodarska zbornica, tudi le s tremi

in bilo aktivno tudi v socializmu.

zbornica Slovenije in Kmetijsko-gospodar-

2. 1889.

gospodarstvenikov na svetovni razstavi v

Na podlagi analize delovanja zahodnoe-

člani. V parlamentarni razpravi pa je bil tak koncept, ki bi prinesel čisti anglo-ameriški zbornični pluralizem, opuščen.

Prelomnico pomeni Zakon o gospodar-

ska zbornica Slovenije ter še nekaj manjših

Parizu, ki so mu sledili še London, Dunaj in

vropskih gospodarskih zbornic in ankete

skih zbornicah iz junija 2006, ki je odpravil

zbornic. Med vsemi pa lahko prepoznamo

Trst. Konec osemdesetih let 19. stoletja so

med podjetji je bil na zadnji seji zbora zdru-

28 GZS aktualno

U V LJUBLJANI Zbornica je med svetovnima vojnama ustana-

2. konferenca MSP

za mala in srednja podjetja

vljala za gospodarstvo pomembne organizacije, kot so npr. Ljubljanski velesejem in Ljubljanska borza idr. Na sliki: poslopje Mestnega sklada na Pogačarjevem trgu.

VEČ KISIKA PODJETNIŠKEMU OGNJU 15. april 2015 ob 10. uri (dvorana A) na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva ulica 13, Ljubljana PROGRAM DOGODKA:

Vlada in parlament sta želela kljub pro-

venije, ki si premoženje nekdanje GZS deli-

v regijah, pospešujejo gospodarski razvoj

stovoljnemu članstvu ohraniti močnega

ta v razmerju 77 : 23. Kot rečeno, pa ZGZ ni

regij, lokalno infrastrukturo, sodelujejo

in čezsektorsko strukturiranega sogovor-

le zakon, ki kot statusni zakon abstraktno

tudi z regijskimi zbornicami drugih držav

nika na strani gospodarstva, zato je ZGZ,

in nasploh ureja statusne atribute gospo-

in podobno. Tudi TZS je odprta za članstvo

uveljavljen junija 2006, uvedel kategorijo

darskih zbornic, ampak že v 1. členu pou-

iz različnih sektorjev in regij. Po seznamu

reprezentativne gospodarske zbornice, ki

dari, da ureja tudi preoblikovanje GZS. V 26.

članov je imela TZS ob pridobitvi repre-

ji je namenil posebno mesto v procesu obli-

členu pa določa, da postane GZS, ki je bila

zentativnosti leta 2008 manj kot polovico

kovanja gospodarskega sistema in ekonom-

ustanovljena po ZGZS leta 1990, zbornica

članov iz dejavnosti trgovine, drugi so bili

skih politik ter nekatere druge naloge poleg

po tem zakonu, torej nova GZS kot pravni

denimo s področja proizvodnje, oglaševa-

tistih, ki jih lahko po njem izvaja vsaka go-

naslednik prejšnje javnopravne GZS, nje-

nja, gostinstva, prometa ... Vendar pa TZS

spodarska zbornica. V ZGZ je bila tudi vne-

ni člani pa postanejo člani tega pravnega

nima institucionalne mreže panožnih in

sena prepoved, da statut zbornice ne sme

naslednika. GZS se torej v nasprotju s TZS

teritorialnih enot kot GZS. S sekcijami in

določiti, da so člani zbornice le iz določene

in drugimi zbornicami ni ustanavljala na

komisijami pokriva različne trgovinske de-

panoge ali da opravljajo le določeno gospo-

novo. Ne glede na to pa je morala tudi nova

javnosti in ima pogajalsko skupino le za ko-

darsko dejavnost. Pomembna pa je bila tudi

GZS pridobiti status reprezentativne zbor-

lektivno pogodbo dejavnosti trgovine. Ra-

določba, da je v delitvi premoženja nekda-

nice, če je želela naslediti del premože-

zen šestih pravno samostojnih regijskih in

nje GZS lahko udeležena le reprezentativna

nja nekdanje GZS. Razmerje v delitvi tega

dveh panožnih zbornic, ki pa so del sistema

zbornica v sorazmerju z deleži upravičenj

premoženja med GZS in TZS ne odseva le

GZS, je trenutno v Sloveniji registriranih še

svojih članov na dan 8. junija 2009. Deleže

številčnosti članstva junija 2009, ko je bil

11 manjših gospodarskih zbornic, zlasti me-

upravičenj so izračunali na podlagi vplačil

presečni datum za delitev premoženja med

šanih, kot Slovensko-nemška gospodarska

članarine člana GZS v obdobju od 1. janu-

zbornicama, ampak tudi razlike v strukturi.

zbornica in druge.

arja 1996 do uveljavitve ZGZ in jih je član

Čezsektorsko in čezregijsko organizi-

lahko le enkrat v prehodnem obdobju do 8.

ranost GZS potrjuje njena mreža 23 zdru-

junija 2009 prenesel na drugo zbornico.

ženj/zbornic dejavnosti in 13 območnih/

Te rešitve zrcalijo željo zakonodajal-

regijskih zbornic s poudarjeno vsebinsko

organe GZS ter njenih združenj in zbornic, ki bodo

ca, da naj bo reprezentativna gospodarska

avtonomijo dela. Panožna združenja/zbor-

nadaljevali bogato tradicijo naše čezsektorske in

zbornica tudi čim bolj čezsektorsko repre-

nice med drugim sklepajo tudi panožne

čezregijske najbolj reprezentativne zbornice pri

zentativna. Visok prag reprezentativnosti

kolektivne pogodbe in so članice evropskih

skrbi za podjetjem naklonjeno makro ekonomsko

je uspelo doseči le novi GZS in novembra

panožnih federacij. Tudi območne zborni-

okolje in za poslovno podporne aktivnosti, zlasti pri

2006 ustanovljeni Trgovinski zbornici Slo-

ce pomembno dopolnjujejo delovanje GZS

pospeševanju izvoza.

Plenarni del s podelitvijo priznanja POMLADNI VETER

10:00 12:00

Častna govornika:

dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS in g. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Poslovno mreženje in kosilo

12:00 13:00

Podjetniški klepeti

13:00 15:30

1. ALI RES POTREBUJEMO DAVČNE BLAGAJNE? ZAKAJ NAM DRŽAVA NE ZAUPA? 2. KAKO DO POCENI DENARJA ZA RAST? 3. IZOBRAŽEVANJA, VEŠČINE 4. MREŽENJE SLOVENSKIH PODJETNIKOV IN AVSTRIJSKIH TRGOVSKIH AGENTOV

ZAKLJUČEK KONFERENCE

15:30 16:00

Člani GZS bodo v pogojih prostovoljnega članstva maja letos že tretjič izvolili nove

Organizator konference v sodelovanju z

Prijave sprejemamo na GZS Podjetniško trgovska zbornica Dodatne informacije in točen program so na voljo na portalu http://konferencamsp.gzs.si Celoten dogodek bo vodila ga. Vida Petrovčič.

30 GZS aktualno uporabna v vsakdanjem življenju, zato je za

»Ugotovila sem, da ljudje kmalu pozabijo, kaj ste rekli ali storili, vendar nikoli ne pozabijo, kakšna občutja jim je to povzročilo.« Maya Angelou ameriška avtorica

občutek, da mora poskrbeti samo še zase.

ti, kaj lahko spravi v konflikt mene oziroma

tipe uporabil simbole – barve in vozila – in

Poznavanje te teorije in nekaj malega

partnerja v situaciji. Že na tej stopnji lahko

na trikotniku slikovito prikazal, kako ljudje

prakse nam lahko pomembno izboljša ži-

preprečimo velik del konfliktov. Zelo po-

nevede drug drugemu »pritiskamo na gum-

vljenje in odvzame mnogo bolečin tako na

membna je tretja stopnja: ugotoviti, kje smo

be« samo s tem, da smo taki, kot smo.

poslovnem kot zasebnem področju. Izraču-

vpleteni – še v svoji normalni »barvi« ali že v

Posebno vrednost pa teorija prinaša na

nali so, da lahko s tem na leto vsak prihrani

konfliktni –, in če smo v konfliktu, na kateri

področju konfliktov, saj z njo dobimo uvid,

vsaj 50 delovnih ur. Verjetno pa je še bolj

stopnji: ta ugotovitev je velikega pomena za

da se večina ljudi na konflikt odzove pred-

neprecenljiv občutek, ko recimo naenkrat

učinkovito razreševanje konflikta. Sledi ob-

vidljivo, tako da lahko govorimo o konflik-

razumemo, da naš partner potrebuje samo

vladovanje. Na tej stopnji poiščemo vredno-

tnem vzorcu. Večina ljudi – z metodo pa se

čas za razmislek in da njegov molk v kon-

te, ki so nas pripeljale v konflikt, definiramo

da tudi ugotoviti, kdo ne – namreč najprej

fliktu ne pomeni, da mu ni mar; ali obrnje-

problem in razširimo fokus, ki nam bo omo-

odreagira na en način, če konflikta ne reši,

no, da glasno govorjenje in gestikuliranje ni

gočil položaj »zmagam-zmagaš«. Razrešitev

uporabi drugi način, in če tudi to ni dovolj,

jezen napad na nas, ampak le način, kako se

konflikta pomeni, da se vsi vpleteni vrnemo

seže še po tretjem. Pri tem pa je pomembno,

želi partner znebiti napetosti, ki je nastala v

v svoje »normalno« stanje, v občutek lastne

da je ta vzorec povezan z vse večjim čustve-

njem ob konfliktu.

vrednosti.

nim in energijskim vložkom. Samo v prvi

Po teoriji zavedanja odnosov vstopamo

fazi so ljudje zmožni enakovredno obrav-

ljudje v konflikt, kadar imamo občutek, da

navati vse tri elemente: sebe, drugega in

je ogrožen naš dobri občutek o sebi oziroma

problem. Prva stopnja je edina, ki omogoča

naši lastni vrednosti. Reševanje konflikta

prispevka, bo govorila o uspešnem obvladovanju

izid »zmagam-zmagaš«. V naslednji fazi se

tako pomeni pot nazaj k občutku lastne vre-

konfliktov, Nastja Mulej o učinkovitem snovanju

osredotočajo samo še nase in na problem,

dnosti. Na podlagi teorije so oblikovali pet-

rešitev in novosti, Ana Nuša Kern pa o negospodo-

v zadnji, tretji fazi, ki je sicer redka, pa se

stopenjski sistem za reševanje konfliktov.

valnem vodenju. Več informacij o dogodku dobite na

človek počuti tako slabo, da ima večinoma

Prva stopnja je z zavedanjem predvide-

10. aprila 2015 bo na GZS seminar o novem načinu vodenja. Janja Rebolj, avtorica tega

novem spletnem mestu GZS www.gzs.si.

DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za januar–november 2014 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.

Nerazrešeni konflikti so razlog za najmanj polovico odhodov delavcev iz podjetja. Kot kažejo raziskave v ZDA, zaposlovanje, usposabljanje in izguba priložnosti pri novih zaposlenih lahko znašajo tudi do 150 odstotkov letne plače zaposlenega. Piše Janja Rebolj.

nega, saj nam, ko jih razrešimo, prinašajo tudi mnogo dobrih in koristnih sprememb. Dejstvo pa je, da je veliko konfliktov nepotrebnih, saj niso vsebinski, temveč se v njih zrcalijo različni želeni načini vzpostavljanja

odnosov, ki so posledica naših sistemov motivacijskih vrednot, ki jih pridobimo že v zgodnji mladosti, v kombinaciji z našo dedno zasnovo. Približno od vstopa v šolo ostanejo tako rekoč nespremenjeni, je na velikem vzorcu

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Obvladovanje konfliktov

si konflikti niso nekaj negativ-

NOVO!

skoraj 140 tisoč ljudi ugotovil dr. Elias H. Porter že v prvi polovici prejšnjega stoletja. Empirično je spoznal, da lahko govorimo o štirih osnovnih in treh mešanih tipih sistemov motivacijskih vrednot. Svojo teorijo je poimenoval teorija zavedanja odnosov. Želel je, da bi bila čim bolj enostavno

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.

Pravno aktualno

Dvig iz povprečja Srednje velikim in velikim podjetjem, ki so zavezana revidiranju, a ne kotirajo na borzi, se na področju standardov korporativnega upravljanja kmalu obeta sprememba – Kodeks upravljanja za nejavne družbe. Piše Katja Čoh Kragolnik, Pravna služba GZS.

svetu kot odziv na finančno

partnerja, povečanje vrednosti podjetja za

Gre za pravno nezavezujoča avtonomna

krizo postajajo vse močnejše

prodajo podjetja in podobne.

pravila, ki dopolnjujejo zakonodajo. Zdaj v

TUDI PRI NAS

se bo z novelo ZGD-1I, ki je trenutno v po-

zvišajo raven upravljanja in povečajo svoj

težnje po korporativnem upra-

Negativne posledice nepremišljenih

slovenskem pravnem redu veljavni Zakon o

Tudi v Sloveniji so

stopku sprejemanja, razširil krog zavezan-

ugled ter zaupanje deležnikov v poslovanje

vljanju, ali povedano drugače,

ravnanj so lahko različne, vse od prepro-

gospodarskih družbah (ZGD-1) predpisuje

vse izrazitejše težnje

cev za spoštovanje načel korporativnega

z družbo. Skrbno oblikovana izjava je lahko

prizadevanja za sistematično

stega obstoja tveganja za stagnacijo ali na-

obveznost za družbe, z vrednostnimi papir-

po čedalje večjem

upravljanja in izpolnjevanje izjave na vse

dobrodošel vir informacij za vse deležnike

določanje ciljev gospodarske

zadovanje podjetja do nastanka insolven-

ji katerih se trguje na organiziranem trgu

zavedanju pomena

družbe, ki so zavezane revidiranju in ne

(dobavitelji, upniki), ki poslujejo z družbo,

družbe in sredstev za njihovo

tnosti in uvedbe stečajnega postopka nad

(tako imenovane javne družbe), da v svoje

smernic korporativnega

kotirajo na borzi (tako imenovane nejav-

in potencialne investitorje, saj lahko z vpo-

uresničitev ter spremljanje do-

podjetjem. Tudi v Sloveniji je opaziti vse

poslovno poročilo vključijo izjavo o upra-

upravljanja. To kaže, da

ne družbe). To bo občutno povečalo obseg

gledom v izjavo preverijo, kako se družba

seženih rezultatov. Predvsem v zadnjem

večje zavedanje pomena smernic korpora-

vljanju družbe (izjava). Javnim družbam je

je poslovno okolje vse

družb, ki bodo zavezane poročanju o skla-

upravlja, in tako določijo svoja pričakova-

desetletju so poslovno okolje zaznamovale

tivnega upravljanja, kar potrjuje uveljavitev

tako že nekaj časa med drugim namenjen

bolj pripravljeno slediti

dnosti s kodeksom upravljanja.

nja ter ocenijo morebitna tveganja pri med-

ekonomske afere, ob katerih se je pokazalo,

Smernic korporativne integritete, ki jih je

Kodeks upravljanja javnih delniških družb,

izboljšanju trajnostnega

da podjetja slabo obvladujejo tveganja in da

v okviru 9. Vrha slovenskega gospodarstva

ki so ga leta 2004 sporazumno oblikovali

upravljanja podjetij in

velja za javne družbe, postavlja previso-

Vse večje zanimanje za tovrstne infor-

vodijo neustrezno plačno politiko uprav, ki

podpisalo 28 vodilnih slovenskih podjetij.

in sprejeli Ljubljanska borza, Združenje

si pri tem postavljati

ko raven zahtev dobre prakse upravljanja,

macije izkazujejo tudi banke, ki dostop do

so usmerjene k prevelikemu prevzemanju

To kaže, da je poslovno okolje vse bolj pri-

nadzornikov Slovenije (ZNS) in Združenje

dolgoročne cilje.

je GZS v sodelovanju z ZNS in ministr-

dolžniškega kapitala pogojujejo z ustrezni-

tveganj in kratkoročnim ciljem. Poleg tega

pravljeno slediti izboljšanju trajnostnega

Manager. Pomembno pri tem je, da javne

stvom za gospodarski razvoj in tehnologijo

mi upravljavskimi strukturami družbe. Za

se še vedno premalo pozornosti namenja

upravljanja podjetij in si pri tem postavljati

družbe v izjavi razkrijejo, ali in v kolikšnem

(MGRT) pristopila k pripravi Kodeksa upra-

gospodarske družbe, ki bodo prepoznale

temam, kot so zagotavljanje ustreznega na-

dolgoročne cilje.

obsegu uporabljajo določila kodeksa, in po-

vljanja za nejavne družbe. Tako je temeljni

prednosti upoštevanja dobrih praks, kot

drobneje obrazložijo razloge za neupošte-

namen skupnega sodelovanja GZS, ZNS in

jih bo povzel Kodeks upravljanja za nejavne

vanje načel kodeksa.

MGRT nejavnim družbam ponuditi refe-

družbe, lahko to pomeni priložnost za dvig

renčni kodeks za oblikovanje izjave o upra-

iz povprečja.

Ker nejavnim družbam kodeks, ki sicer

sebojnem poslovanju.

sledstva pri prevzemu vodenja, razmejitev

V EU pridobivajo čedalje večji pomen

vlog posameznih akterjev v podjetju, pri-

avtonomna pravila, kot so kodeksi upra-

meri, ko rasti poslovanja ne sledi spremem-

vljanja (angl. Corporate Governance Code-

Glede na to, da v slovenskem prostoru

ba notranje organizacije podjetja, najem

cs), ki povzemajo glavna načela in dobro

javne družbe, torej tiste, ki kotirajo na borzi,

profesionalnega menedžmenta in s tem

prakso za gradnjo lastnega in kakovostne-

niso tako zelo številčne, to za veliko večino

Načela referenčnega kodeksa pomenijo

želja po profesionalizaciji nadzora, zagota-

ga sistema upravljanja glede na velikost in

preostalih nejavnih družb pomeni obstoj

nadstandard zakonskih določil upravlja-

vljanje rasti podjetja z vstopom strateškega

vrsto družbe ter njeno življenjsko vlogo.

praznine na tem področju. Za zapolnitev te

nja. Družbe lahko s spoštovanjem teh načel

lahko preberete na http://bit.ly/Zakonodajnozarisce.

vljanju. Več o predlogu ZGD-1I ter pripombah in stališčih GZS do osnutka novele ZGD-1I

GZS Stališče Igor Knez Namestnik direktorja Pravne službe GZS

Gospodarstvo že več let opozarja na negativne učinke sive ekonomije v Sloveniji, vseskozi tudi s konkretnimi rešitvami in predlogi. Ena izmed takšnih smiselnih možnosti za zmanjšanje sive ekonomije oziroma omejitev te so tudi davčne blagajne.

V Urban Štebljaj

za zakonodajo s področja gospodarstva

Od leta 2013 smo tudi v Sloveniji imeli neko vrsto davčnih blagajn. Ker namreč ni enotne definicije davčnih blagajn, med te štejemo vse sisteme in modele, ki z združitvijo programske in strojne opreme preprečujejo brisanje revizijske sledi. Pa

Iz ene blagajne v drugo

vendar se zdi, da je bil tak ukrep polovičarski. Če smo potrebovali vsaj pet let, da smo uvedli zdajšnji tip davčnih blagajn, in če smo s počasnimi koraki stopicljali in upali, da se bodo vsi davčni neplačniki in utajevalci javili in na finančno upravo (Furs) prostovoljno prinesli svoj denar, potem je danes čas, da naredimo nekaj korakov naprej. Davčne blagajne, ki imajo neposredno spletno povezavo na Furs, bodo omogočile v realnem času

Vsaka ekonomska kriza povzroči dvoje – zmanjša prihodke v proračun in

spremljati poslovanje gospodarskih subjektov

poveča izdatke. Tako se politika spopada s tveganimi odločitvami, kako

in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. To pa bo

napolniti vse bolj prazno proračunsko vrečo. Na voljo ji ostajajo samo nepri-

omogočilo predvsem preusmeritev nadzora s ti-

ljubljeni ukrepi, kako se spoprijeti s to težavo. Vendar pa so na voljo ukrepi,

stih, ki bodo davčne blagajne imeli, na tiste, ki jih

ki so med temi nepriljubljenimi bolj pravični, ekonomsko bolj upravičeni

(še) nimajo. Torej tudi tiste, ki delo ali dejavnost

in tudi bolj smiselni. Ena izmed takšnih rešitev je vsekakor uvedba davčnih

opravljajo na črno. In da bo jasno – z uvajanjem

blagajn.

davčnih blagajn se ne uvajajo novi davki, temveč

Pa vendar, tudi če se številnim zdi ta rešitev več kot odlična, spet drugi

samo pobirajo neplačani.

pravijo, da ne bo učinkovala in da moramo raje spremeniti poslovno kultu-

Je pa uvedba davčnih blagajn izziv in motiv za

ro in kulturo plačevanja davkov. To je vsekakor res. Vendar pa menim, da

državo. Če želi učinkoviteje in bolje pobirati dav-

smo v vsem tem času spoznali, da smo Slovenci poseben narod – vsi vemo,

ke, potem se postavlja vprašanje, koliko je pripra-

kaj je prav, pa vendar se rajši zgledujemo po sosedu, in če njemu ni treba

vljena vložiti, da ji to uspe. Vsekakor je ob pozitiv-

plačevati davkov in se mu nič ne zgodi, potem bom pa še jaz delal podobno.

nih pričakovanih učinkih to smiselno.

In tako je že od nekdaj. Čakanje na kvantni skok iz uveljavljene filozofije v

Davčne blagajne torej niso zlo, ki ga država

drugačno razmišljanje in upanje, da se bo to zgodilo kmalu, je vsekakor uto-

izvaja nad gospodarstvom. Daleč od tega. Gre za

pično. Zato moramo nekaj spremeniti, in to dramatično.

prerazdelitev. Tisti, ki danes plačujejo veliko dav-

Hrvatom je uspelo. Z odločnimi ukrepi so spremenili poslovno in potro-

kov, bi v utopični državi plačevali manj, ker bi tisti,

šniško kulturo. Z vztrajnostjo so povečali davčne prihodke, dvignili ozave-

ki danes sploh ne plačujejo svojih davkov, začeli

ščenost potrošnikov, še posebej turistov, in niso delali izjem.

plačevati. Tako kot je tudi prav.

NLB Vita Tujina Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini – za izdatke, ki jih ne morete predvideti Že manjša nezgoda ali bolezen vas lahko v tujini precej stane; pa naj ste na počitnicah, poslovni poti ali samo po nakupih čez mejo. Zato pred odhodom v tujino sklenite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini NLB Vita Tujina. Zavarovanje lahko sklenete v vseh NLB Poslovalnicah ali na spletni strani www.nlbvita.si.

www.nlbvita.si

080 87 98

Makroekonomski kazalniki

SLOVENSKI IZVOZNIKI S PRESEŽKI

MENJAVA S TUJINO kljajev. To seveda navadno pomeni pritisk na domači storitveni sektor v obliki manjše porabe, zaposlovanja ter rast števila brezposelnih v segmentu, ki pravkar prihaja na trg dela. Poceni denar še ni našel poti do slovenskih podjetij, kar lahko pripišemo zmanjševa-

Gospodarska rast med enim in dvema odstotkoma, rast izvoza med tremi in petimi odstotki, nespremenjena vrednost košarice potrošniških dobrin in spodbudnejša rast zasebne porabe so najbolj aktualna predvidevanja, za katerimi stojimo v analitski skupini SKEP GZS. Trg dela se bo le rahlo izboljšal, vendar ne bo imel tako ugodnega učinka na rast porabe zaradi večje uporabe bolj prožnih oblik zaposlovanja. Pišeta Darja Močnik in Bojan Ivanc, SKEP – Analitska skupina GZS.

nju strukturne zadolženosti podjetij, ki se je povečala v konjunkturnih letih 2006–2008, ter tudi odgovornejšemu kreditiranju poslovnih bank. Del pristojnosti nadzora največjih bank je prešel z Banke Slovenije na ECB, kar se je izrazilo v rasti slabih posojil, ki niso bila prenesena na DUTB. Z drugimi besedami: predvsem sprememba metodologije pri prepoznavi slabih posojil je bila tista, ki je lani

Vrnitev v čas pred začetkom sanacije bank, v

dveh odstotkov in so se marca letos spustili

vplivala na povečan delež slabih posojil v slo-

jesen 2013, je bil tisti presečni datum, ko je bil

celo pod odstotek. Povprečen opazovalec bi

venskih bankah.

sentiment slovenskega gospodarstva, porab-

pričakoval, da je gospodarska slika države v

Ali za to obstaja trdna strokovna podlaga,

nika in države na dnu. Tekoči stroški držav-

tem trenutku precej boljša, da je država izve-

je seveda glavno vprašanje, vendar se mora-

nega zadolževanja so znašali že okoli sedem

dla nekaj pomembnih strukturnih reform ter

mo zavedati, da pogoji financiranja velikih

odstotkov in v zraku se je čutila nevarnost

končno porabi toliko, kolikor pobere davkov.

multinacionalk in majhnih slovenskih družb

prihoda evropske komisije, Mednarodnega

Resnica je sicer bolj pisana. Stroški za

niso enaki zaradi vrste razlogov. Slovenske

denarnega sklada (MDS) in Evropske central-

zadolževanje so se znižali za vse evropske

banke so posojila, pri katerih je komitent

ne banke (ECB), ki bi zmanjšali manevrski

države z izjemo Grčije, k čemur je najbolj pri-

zamujal več kot 90 dni, slabile glede na vre-

prostor domači politiki. Visoko tveganje dr-

pomogla politika poceni denarja, ki jo izvaja

dnost zastavljenega premoženja. S tem so

žave je vplivalo na splošno slabšanje bonitete

ECB. Ta politika sicer ni spodbudila posojilne

prevzemale tveganje spremembe vrednosti

vseh domačih poslovnih subjektov, ki so se

rasti, vendar je pomembna protiutež restrik-

sredstev, katerih cena na papirju lahko vedno

srečevali s primanjkljajem garancijskega po-

tivni fiskalni politiki, ki jo vse razvite države

drži, vendar so v praksi ob stečajnih postop-

tenciala domačih bank brez bonitetne ocene,

izvajajo zadnjih nekaj let. Stroški za reševanje

kih previsoko ocenjena. Ta dejavnik pa po-

zahtev po avansih pri tujih dobaviteljih in za-

finančnega sektorja ter avtomatski stabiliza-

stane problematičen prav v času povečanega

skrbljenostjo tujih zahtevnih kupcev.

torji v obliki večjih socialnih nadomestil ter

števila stečajev, ko je vrednost unovčene vre-

Leto pozneje, ob koncu 2014, so se stro-

manjših davčnih prilivov so prisilili države k

dnosti zavarovanj visoka, medtem ko v času

ški državnega zadolževanja že znižali blizu

zniževanju velikih javno-finančnih primanj-

konjunkture to ne predstavlja težave.

Najbolj izrazito je k slovenski gospodarski rasti leta 2014 pripo-

Dodana vrednost gospodarstva

Delež dodane vrednosti (%)

Šifra kategorije

2008

SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LETU 2014

(BDP), se je lani realno povečal za 2,6 od-

gativni rasti posojil (odplačevanje posojil

stotka, zgolj v zadnjem četrtletju je bil me-

bankam) postavilo na noge. Vlečna konja

dletno večji za 2,4 odstotka. Zaostanek za

sta bila: izvoz oziroma konjunktura na naj-

ravnijo iz leta 2008 se tako zmanjšuje, še ve-

pomembnejših izvoznih trgih ter lokalne

dno pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP

volitve v sozvočju z obnovo komunalne

najbolj zaostaja za predkrizno ravnijo. BDP

infrastrukture, ki je bila sofinancirana z

v letu 2014 je bil tako še vedno za 7,1 odstot-

evropskimi sredstvi. Najpomembnejši na-

ka pod ravnijo, doseženo v letu 2008. Pogla-

cionalni agregat, bruto domači proizvod

viten dejavnik krčenja so bile investicije.

–7,1 %

37.951 MIO €

37.246 MIO €

18.769 MIO €

18.065 MIO €

BDP – zaostanek za ravnijo (2008)

Tekoče cene (2008)

Tekoče cene (2014)

BDP na prebivalca (2008)

BDP na prebivalca (2014)

2014

moglo zunanje povpraševanje. Gospodarsko rast je pospeševal

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo

izvoz, ki je v zadnjem četrtle-

1,9 2,2

tju lani z 8,4 odstotka rasel celo hitreje kot v prvih treh, ko se je povečal za 5,5 odstotka. Rasel je tudi uvoz, ki je za rastjo izvoza zaostajal za 2,2 odstotne točke,

BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja

predvsem zaradi šibke rasti zasebne porabe. Saldo menjave

25,8

27,1

21,9

22,8

8,3

5,7

20,6

20,4

4,0

4,1

4,8

4,4

7,2

6,9

9,1

9,5

15,6

2,6

2,7

s tujino je tako bil pozitiven predvsem zaradi močne rasti

Predelovalne dejavnosti

izvoza. Na celoletni ravni je k BDP prispeval 1,9 odstotne točke (izvoz +6,3 odstotka, uvoz +4,1 odstotka). Izvoz je bil v letu 2014

F Gradbeništvo

ena redkih komponent izdatkovne strukture, ki je nad ravnijo leta 2008, in sicer realno za 7,5 odstotka (izvoz blaga za 10,7 odstotka). Večji izvoz je bil pred-

GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo

vsem posledica okrepljenega izvoza izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so deli za avtomobilsko industrijo in farma-

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

cevtski izdelki.

V Sloveniji se je gospodarstvo lani kljub ne-

Dejavnosti

Finančne in zavarovalniške dejavnosti

Poslovanje z nepremičninami

MN Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti

OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo

RST

Druge storitvene dejavnosti

Makroekonomski kazalniki

INVESTICIJE IN PORABA

TRG DELA

H gospodarski rasti so veliko

ta lani negativen. K upočasnitvi

Na trgu dela se razmere postopno izboljšujejo, kar je v

pripomogle tudi investicije, ki

dinamike v zadnjem četrtletju je

prvi vrsti posledica zaposlovanja v zasebnem izvoznem

pa so se po šestih zaporednih

pripomogla šibkejša rast doma-

sektorju, ki je prispeval tudi k izboljšani plačni dinamiki.

četrtletjih v zadnjem četrtletju

če porabe, ki se je po pozitivni

Gospodarska rast učinkuje tudi na trg dela, brezposelnost

znižale kar za sedem odstotkov.

dinamiki v prvih treh četrtletjih

se je znižala, a ostaja visoka, realne plače so višje kot pred

Bruto investicije so bile tako lani

v zadnjem zmanjšala. Zasebna

letom dni. Število zaposlenih se je od septembra do no-

višje za 3,6 odstotka, od česar so

poraba je bila v leta 2014 večja za

vembra povečevalo, decembra pa zmanjšalo. Leta 2014

se investicije v osnovna sredstva

0,3 odstotka, poraba države pa

je bilo delovno aktivnih 0,5 odstotka več kot v letu 2013

okrepile za 4,8 odstotka, spre-

manjša za 0,5 odstotka. Projekci-

– med njimi zaposlenih oseb za 0,6 odstotka več, samo-

memba vrednosti zalog pa je go-

je večine institucij so še v začetku

zaposlenih oseb za 0,1 odstotka manj (s. p. 5,3 odstotka

spodarsko rast zmanjšala za 0,2

leta nakazovale večje krčenje dr-

več). Brezposelnih je bilo leta 2014 za 0,2 odstotka manj

odstotka. Če smo tako v zadnjem

žavne porabe, a je bila večja ter

kot 2013. Stopnja registrirane brezposelnosti (prijavljeni

četrtletju leta 2013 že beležili

tudi deloma preusmerjena k jav-

na ZRSZ) je še prvo četrtletje 2014 znašala 14,1 odstotka, v

pozitivno gospodarsko rast, ki

nim investicijam v prej navedene

drugem četrtletju upadla na 12,5 odstotka v tretjem pa se

jo je ustvaril učinek zalog, je bil

lokalne projekte.

je spet zvišala na 12,7 odstotka (decembra na 13 odstotkov) ter tako v celem letu 2014 znašala v povprečju 13,1 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti (ILO) pa 9,8 odstotka. Leta 2014 je znašala povprečna mesečna bruto plača

Komponente BDP, letne rasti v %

1.540,50 evra – nominalno je bila 1,1 odstotka in realno 0,9 odstotka višja kot leta 2013. Povprečna neto plača je zna-

3 2 1 0 -1 -2 -3 -4

5 4 3 2 1 0 -1 -2 Zasebna potrošnja

-5

-2

-10

-4

-15

-6

-20

-8 Uvoz

Legenda 2008 2009

• •

Vir: Statistični urad RS

• •

2012 2013

1,6 %

19,4 %

3,6 %

–0,5 %

Industrijska proizvodnja

Vrednost opravljenih gradbenih del

Prihodi turistov

Prenočitve turistov

5,6 %

5,8 %

2,2 %

–0,1 %

Trgovina z motornimi vozili – prihodki

Promet in skladiščenje – prihodki

Gostinstvo – promet

Trgovina na drobno – prihodki

8,4 %

0,9 %

–1,7 %

2,3 %

osebni avtomobili

Informacijske in komunikacijske storitve – prihodek

Strokovne, znanstvene, tehnične dej.

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti – prihodki

vsem je bil to odsev padajočih cen surovin. V Sloveniji je leta 2014 medletna stopnja inflacije znašala 0,2 odstotka, prav tako so bile v letu 2014 povprečne cene življenjskih potrebščin 0,2 odstotka višje kot leta 2013. Storitve so se leta 2014 podražile za 1,6 odstotka, blago pa se je za 0,4 odstotka pocenilo.

Izvoz blaga 2014

9,1 % zdravila za prodajo na drobno

3,9 % olja iz nafte ali bituminoznih mat.

Podatki za leto 2014

BDP

2010 2011

lani na zelo nizkih ravneh, pred-

na minimalna plača je bila 789,15 evra.

Izvoz

Cene življenjskih potrebščin so bile

odstotka več, kot je znašala leta 2013. Za leto 2014 določe-

Potrošnja države

Investicije v osn. sredstva

Panožne informacije v 2014

šala 1.005,64 evra ali nominalno 0,9 odstotka in realno 0,7

15 10 5 0 -5 -10 -15 -20

10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25

CENE

•

2014

Število Ø 2014

Rast (%)

Aktivno prebivalstvo (A + B)

917.901

0,5

A. Delovno aktivno prebivalstvo

797.792

0,5

2,8 % deli in pribor za motorna vozila

2,2 % električna energija

DOLG DRŽAVE Dolg države, ki je bil leta 2013 še 70,4 odstot-

več kot leta 2013 in še enkrat več kot pred

ka BDP, naj bi se do konca leta 2014 povečal

petimi leti. K temu je prispevala podvojitev

na 82,2 odstotka BDP oziroma 30 milijard

dolga ter tudi dvig tehtane obrestne mere,

evrov, a tudi zaradi predfinanciranja od-

ki znaša okoli 4,4 odstotka. Tekoči stroški

Zaposleni

703.040

0,6

pri pravnih osebah

652.557

0,8

plačil obveznic v letu 2015. Javnofinančni

zadolževanja slovenske države so se sicer

pri fizičnih osebah

50.483

–1,3

primanjkljaj naj bi po ocenah ministrstva za

od novembra 2013, začetka sanacije bank,

finance s konca decembra znašal 5,3 odstot-

zniževali in so bili v prvih mesecih leta 2015

ka BDP, po izločitvi enkratnih učinkov in

že pod enim odstotkom. Trendi v obrestnih

plačila obresti pa naj bi tako imenovani pri-

merah so predvsem posledica aktivne po-

marni primanjkljaj znašal le še 0,1 odstotka

litike ECB, ki veča količino primarnega

BDP. Za obresti naj bi leta 2014 odšteli 1,2

denarja z namenom spodbujanja realnega

milijarde evrov, kar je 300 milijonov evrov

gospodarstva.

Samozaposleni

94.752

–0,1

s. p.

58.108

5,3

osebe, ki opravljajo pokl. dej.

6.243

0,4

kmetje

30.401

–9,2

B. Registrirani brezposelni

120.109

0,2

1.540,25 €

0,9 %

9,18 €

Povprečna mesečna bruto plača

Realna rast bruto plače

Bruto plača na plačano uro

1.005,64 €

0,6 %

Povprečna mesečna neto plača

Realna rast neto plače

Uvoz blaga 2014

9,7 % olja iz nafte ali bituminoznih mat.

6,3 % osebni avtomobili

3,3 % zdravila za prodajo na drobno

2,3 %

1,8 %

deli in pribor za motorna vozila

naftni plini, plinasti ogljikovodiki

22+78+A 82+18+A 2+98+A 5+95+A 21,6 %

82,2 %

1,8 %

5,3 %

Dolg države (2008)

Dolg države (2014)

Primanjkljaj države (2008)

Primanjkljaj države (2014)

Gospodarska zbornica Slovenije in njen prvi mož Samo Hribar Milič sta izpostavljena številnim izzivom, pritiskom in kritikam. Pritiski se rojevajo iz zelo raznolikih interesov in prihajajo iz različnih okolij in družbenih segmentov. Velika in strateška podjetja pričakujejo, da bo še učinkoviteje zaščitila njihove interese, mala in mikro pričakujejo še več po možnosti brezplačnih storitev in povsem operativne pomoči, vlade so ji druga za drugo očitale, da je preveč ostra v kritiki gospodarske politike in prerazporejanja sredstev v korist javnemu sektorju, sindikati jo napadajo, da ne razume delavcev, nekateri regionalni gospodarski vplivneži ji zamerijo, da je preveč »nacionalna«, drugi, da je premalo solidarna s tistimi, ki imajo težave. A kljub vsem turbulencam je GZS ostala pomemben družbeni igralec in ji je uspelo na dnevni red postaviti številna prava vprašanja in pri nekaterih tudi doseči premike. Kakšna je torej podoba Slovenije, gospodarstva in zbornice skozi oči njenega predsednika? Z njim se je pogovarjal Igor Savič.

Samo Hribar Milič

V Urban Štebljaj

GG Intervju:

GG Intervju: Samo Hribar Milič

Glas gospodarstva: Začniva z vprašanjem, ki si ga postavijo v marsikaterem podjetju. Kaj podjetja dobijo od zbornice, kako naj jo razumejo? GG: Gospodarska rast v Sloveniji zdaj po-

stva. Podjetja so pri svojem poslovanju zelo

staja robustna, ali to pomeni, da smo s

izpostavljena konkurenci, zato je tako po-

krizo že opravili?

membno, kakšni so pogoji poslovanja. Na-

SHM: Gospodarska rast je posledica izvo-

loga zbornice je, da prek nje podjetja skupaj

zne moči slovenskega gospodarstva in po-

organizirano opozarjajo na probleme, pred-

spešenega črpanja evropskih sredstev. In

vsem pa, da se dobesedno bojujejo za boljše

priznati je treba, da so se mednarodne oko-

pogoje poslovanja. Skratka, smo v prvi vrsti

liščine nasploh precej izboljšale, še posebej

gospodarski lobi, katerega naloga je, da se

pa za Slovenijo. Politična stabilnost, ki smo

Na začetku devetdese-

pogoji izboljšujejo oziroma da se vsaj ne po-

ji bili priča v preteklih osmih mesecih, je

tih je bil svetovalec za

slabšajo bolj, kot je nujno treba.

pomembno vplivala na povečanje ugleda

podjetništvo, pred tem

Slovenije in med drugim tudi na izboljšanje

pa vodja oddelka za

GG: Ampak podjetja morajo biti že precej

naše bonitete in znižanje obrestnih mer.

zaposlovanje in poklicno

ozaveščena, da prav razumejo to vlogo,

Vendar pa domače naloge še nismo naredili

usmerjanje na Zavodu

ki je včasih oddaljena od njihovih vsako-

in ni nujno, da bomo rast in stabilnost ob-

za zaposlovanje Slove-

dnevnih težav in vprašanj.

držali.

nije. V tem času je bil

SHM: Mikro podjetja tega seveda res naj-

PRED GZS

V Urban Štebljaj

Samo Hribar Milič: Mi smo glas gospodar-

tudi svetovalec mnogim

večkrat ne vidijo, medtem ko se v srednje

GG: Zakaj?

podjetjem ter predava-

velikih podjetjih zavedajo, da bi bilo brez

SHM: Izpeljati moramo poenostavitev, de-

telj podjetništva na Gea

nas, to je gospodarske zbornice kot celote,

birokratizacijo poslovnega okolja, opraviti

Collegeu v Ljubljani.

ampak bi jo morali izkoristiti za hitrejše

re so ovire in kako jih odstraniti, in ne naza-

postavimo povsem na novo. Temu se seve-

veliko težje.

reformo javnega sektorja in zagotoviti učin-

Svojo poklicno kariero je

reagiranje na spremembe v mednarodnem

dnje, našli smo tudi vire za nove investicije.

da upira cel aparat.

kovitejšo pravno državo. Sliši se preprosto,

začel v osemdesetih kot

poslovnem okolju.

GG: Ali so za zbornico in njeno vlogo bolj-

vendar pa se že sedem let srečujemo z neu-

odgovorni urednik Radia

GG: Ampak verjetno se težava začne

Država, vsaka država, ima omejeno količino

ši krizni časi ali obdobje debelih krav?

spešnimi poskusi, kako to zagotoviti.

Študent ter nadaljeval

GG: Tega, da na primer potrebujemo

potem, ko se o teh temah začnete po-

BDP in se seveda odloča, kako ga bo razde-

na Radiu Glas Ljubljane,

nova delovna mesta, najbrž nihče ne za-

govarjati s tistimi, ki naj bi ustvarili

lila. Ali ga bo dala več za socialo, ali ga bo

SHM: Za zbornico razmere niso nikoli

Ne nazadnje je tu tudi vprašanje denarja.

tako dobre, da ne bi mogle biti še boljše.

GG: Kakšna je vloga gospodarstva pri tem?

kjer je bil sprva novinar,

nika na načelni ravni. V čem je razlika

»sistemske in druge pogoje« za to, da se

dala več za razvoj, ali ga bo dala več za nekaj

To pomeni, da tudi v obdobju največje ko-

SHM: Vsak med nami lahko s spoštovanjem

potem pa pomočnik

zbornične zahteve in zborničnih opo-

lahko takšne usmeritve uresničijo. Kje

tretjega, za investicije. In pri tem problemu

njunkture bijemo plat zvona, saj nekateri

zakonov, dobrih praks, z inovativnostjo,

direktorja.

zoril v zvezi s priložnostjo za ustvarja-

pravzaprav zbornica vidi težave, da se

se je država v zadnjih letih, ker tudi ni ime-

poslujejo tudi na trgih, kjer so okoliščine še

pripomore k boljšemu položaju podjetja in

nje delovnih mest v primerjavi z nekimi

razvojne ideje po hitrejšem postopku

la pravih načrtov, ki bi jim verjela, odločala

boljše kot pri nas. Podjetja danes tekmujejo

izboljšanju razmer v državi. A kot sem od-

drugimi načelnimi strinjanji, da res po-

ne uresničijo?

v glavnem za vzdrževanje socialne stabil-

globalno s tistimi, ki imajo najboljše pogo-

govoril pred kratkim enemu izmed naših

trebujemo nova delovna mesta?

SHM: Po mojem mnenju je nekaj težav. Prva

nosti, javna poraba se je v zadnjem obdobju

je. Se pa z globino krize ali pa zaostrenimi

ministrov, ki mi je očital, da mi vedno ne-

SHM: Lani smo v zbornici pripravili kon-

je, da smo se v zadnjem letu, v zadnjem ob-

precej povečala, BDP pa se je zmanjšal in za-

razmerami spreminja poudarek, ki ga ima

kaj predlagamo državi, zakaj sami česa ne

kreten predlog, program 100 tisoč novih

dobju, ko bi najbolj potrebovali pametno

radi tega torej ni bilo niti virov, s katerimi bi

zbornica: bolj ko so razmere zaostrene, kar

naredimo. Saj gospodarstvo samo danes

delovnih mest – še enkrat poudarjam, gre

dolgoročno vladanje v državi, ukvarjali s po-

lahko začeli velike projekte.

zadeva konkurenčnost, večja je usmerje-

ustvari 37 milijard evrov bruto domačega

za konkreten predlog, ki je nastajal leto dni

gostimi, prepogostimi primerjavami vlad in

nost v izboljševanje regulatornih pogojev

proizvoda, 27 milijard izvoza, to ne pade z

– od tega je več kot 70 tisoč delovnih mest

tiste vlade, ki so prihajale, so se komaj dobro

GG: Zbornica je v zadnjem času uporabi-

poslovanja, torej gre dobesedno bolj za lo-

neba. Če pa bi vlade opravile svoje, potem

začasnih, investicij, 50 tisoč pa trajnih. Gre

lotile vprašanj in izzivov in so že šle.

la drugačne oblike pritiska. Eden od bolj

biranje; v obdobju, ko je konjunktura, pa se

bi se BDP in izvoz še povečala, ustvarili bi

za projekte na področju infrastrukture,

Naslednja težava, zaradi katere se ne

odmevnih je odstop od socialnega spora-

zbornice, tudi naša zbornica, bolj ukvarjajo

nova delovna mesta in na koncu bi več ka-

izvoza, podjetništva, novih tehnologij in

uresničijo, je, da spremembe zahtevajo, da

zuma. Nekatere je presenetil, sprožil tudi

z odpiranjem vrat podjetjem na nove trge,

pnilo tudi v javne blagajne. Zato opozarja-

tako naprej in za vsako od teh področij smo

se spremenimo tudi mi. Da je nekaj treba

kar nekaj očitkov zbornici, zato me zani-

da se jim povečajo poslovne priložnosti.

mo, da se ne gre hvaliti s trenutno rastjo,

predvideli nosilce, ugotovili smo tudi, kate-

prekiniti, da je nekaj celo odveč in da nekaj

ma, kakšen je vaš komentar dogodkov.

GG Intervju: Samo Hribar Milič

tujih trgih. Pri nas so bile delegacije iz Kitaj-

SHM: Na eni strani bo morala biti zbornica

ske, Srbije, Francije, Turčije ... Skoraj da ni

še močnejši lobist, na drugi strani pa zago-

2007–2011:

bilo države v zadnjem obdobju, za katero ni-

tavljati tudi konkretne storitve. Čeprav se

Bil je generalni direktor Gospodarske

smo organizirali nekega dogodka in ugotovi-

predvsem srednje velika in velika podjetja

zbornice Slovenije.

PRELOMNICE 2002–2003:

2004–2006:

2006–2007:

Bil je direktor v agenciji Pristop,

Kot generalni sekretar Združenja

Bil je začasni predsednik GZS.

eni izmed vodilnih piarovskih in

delodajalcev Slovenije je bil aktivno

li, da je zanjo izjemno veliko zanimanja. Vsa-

zavedajo, da potrebujejo predvsem dobre-

oglaševalskih agencij v Sloveniji.

vključen v socialni dialog in kolektivna

ko leto organiziramo več kot sto dogodkov, ki

ga zastopnika interesov, opažamo, da vse

pogajanja.

so namenjeni povečevanju dvostranskega so-

več podjetij pričakuje konkretne rezultate,

delovanja s posameznimi državami. Nekateri

konkretne koristi, ki jih je ne nazadnje mo-

trgi, za katere smo mislili, da je mogoče manj

goče tudi izmeriti. In ne gre le za možnost

interesa med člani zbornice, so se pokazali za

ugodnejšega svetovanja, izobraževanja,

zelo zanimive.

promocije, temveč za konkretne prihranke,

Kar me hrabri, je spoznanje, da je vse več

ki jih ima posamezno podjetje od zbornič-

v odnosu do ministrstev?

slovenskih podjetij začelo poslovati na glo-

nih aktivnosti. Vse bolj bo zbornica izposta-

prijetno, če bi v razmerah, kakršne so bile,

SHM: Z gospodarskim ministrom smo

balnem trgu, da ga vse bolje obvladujejo in da

vljena tudi zaradi načetega ugleda mene-

vztrajali pri socialnem sporazumu. Mi smo

skoraj vsak teden skupaj, ker je vsak teden

je tudi vse več povezovanja za nastopanje na

džerjev in podjetnikov in zato bo morala še

od njega odstopili v hipu, ko je vlada, name-

kakšna problematika, kjer predstavimo raz-

tujih trgih.

odločneje zahtevati transparentnost v po-

sto da bi zarezala v javnem sektorju, zagrozi-

mere in potem tudi predloge. Z nekaterimi

la z novimi davki in prispevki gospodarstvu.

ministrstvi pa imamo pa zelo slabe izku-

GG: Ali na tem področju pripravljate še kaj

Položaj smo najprej poskušali omiliti. Ker ni

šnje, preprosto ignorirajo nas ali pa nas po-

novega?

ga sistema različni pogledi na prihodnost

bilo posluha, smo najprej izstopili iz social-

stavljajo ob bok drugim, sicer pomembnim,

SHM: Ravno v teh dneh pripravljamo tako

zbornice. Ali okrepiti povezovalno vlogo

nega dialoga, in ko tudi po tem dogodku ni

vendar pa, upoštevajoč obseg članstva, ki

imenovano platformo za grozde, ki bodo po-

skupne zbornice ali pa reorganizirati zbor-

bilo posluha, smo organizirali stavko v Lju-

ga imajo, obrobnim organizacijam. Zato

vezano nastopali na tujih trgih. Podjetja se

nico v zvezo samostojnih zbornic z bolj

bljani skupaj z nekaterimi sindikati, ki so se

nas na nekaterih področjih v bližnji priho-

zavedajo, da povezana lahko bolje uresničijo

šibko skupno zbornico. Prvi, ki so za zdaj

zavedali, da dodatno obremenjevanje go-

dnosti čaka bolj trdo zagovarjanje stališč in

svoje ambicije. Žal je tako, da smo mi v resnici

v veliki večini, zagovarjajo močno skupno

spodarstva pomeni tudi napad na delovna

verjetno bodo na koncu za kakšnega mini-

relativno majhni in da za marsikaterega kup-

zbornico, pričakujejo še močnejšo vlogo

mesta. Posledica je bila, da so na koncu večji

stra ali ministrico neprijetne posledice.

ca nismo zanimivi, ker so količine, ki jih po-

zbornice v slovenskem prostoru. Drugi pa

samezna podjetja lahko dobavijo, premajhne.

zagovarjajo decentralizirano zbornico, kjer

SHM: Mislim, da smo ravnali korektno in

GG: Kakšna je metoda delovanja zbornice

tudi konstruktivno. Počutil bi se zelo ne-

Če kdo misli, da smo zaradi gospodarske rasti že iz krize, se moti, to je prezgodaj govoriti.

slovanju in boljše delovanje pravne države.

del teh dodatnih obremenitev umaknili. A

Poleg tega so tudi znotraj zbornične-

bo poudarek na posamičnih interesih raz-

potem smo ocenjevali, kaj je na mizi v soci-

GG: Ste lahko kaj bolj konkretni?

alnem sporazumu, in žal ugotovili, da je spo-

SHM: Da, v tem trenutku smo najbolj kritič-

GG: Prej ste že omenili, da GZS predvsem

ličnih, tako regionalnih kot panožnih go-

razum postal nekonkreten in nezavezujoč,

ni do strategije pametne specializacije, ki

za srednja in manjša podjetja pripravlja

spodarskih skupin. Sam vidim prihodnost

spoštuje, med drugim tudi z določenim po-

in ga je vsaka stran lahko interpretirala po

nastaja na popolnoma neprimeren način.

tudi številne druge storitve. Katero sto-

zbornice le v naraščanju njene moči in vpli-

ročanjem in transparentnim poslovanjem.

svoje. Skratka, daleč od tega, kar smo mi že

Gre za že tretji ali celo četrti koncept strate-

ritev, za katero menite, da je res dobra in

va, česar pa z decentralizacijo ne moremo

Skratka, primorska gospodarska zbornica

pred letom dni skupaj z drugimi delodajal-

gije in nastaja v akademskih krogih. Strate-

koristna, a je podjetja ne poznajo dovolj

pričakovati. V okviru večje povezanosti pa

pod vodstvom Možeta krši temeljno načelo

skimi organizacijami postavili – da bi soci-

gija pametne specializacije je dokument, v

dobro, bi poudarili?

še vedno avtonomijo posameznih zbornič-

pravne države, da je lastnina temeljna civil-

alni sporazum predstavljal izhod iz krize. V

katerem se bo država odločila, na katerega

SHM: Podjetja vse pogosteje organizirajo

nih delov pri zastopanju parcialnih intere-

na pravica

gospodarstvu so bili z njim zelo nezadovolj-

vlečnega konja bo stavila, če povem bolj s

obiske naših strokovnjakov za posamezna

sov.

ni, naši organi so ga soglasno zavrnili. Skrbi

prispodobo. Kaj bo tisto, kar bo Slovenijo

me, ker v vladi hvalijo sprejetje sporazuma,

poganjalo leta 2020 in kako bomo do tja pri-

ki ga ni podpisala GZS, ki zastopa 60 odstot-

šli. In če mislijo, da bodo strategijo določali

kov slovenskega gospodarstva in 80 odstot-

akademiki, in to brez gospodarstvenikov,

kov slovenskega izvoza.

mislim, da je to zelo naivna poteza, ki bo na koncu pripeljala do tega, da bomo še en lepo

GG: Koliko so podjetja prihranila s tem,

napisan dokument poslali v Bruselj, vendar

ko ste preprečili dodatne obremenitve?

ga v gospodarstvu nihče ne bo razumel.

SHM: Približno 30 milijonov v tistem tre-

Počutil bi se zelo neprijetno, če bi v razmerah, kakršne so bile, vztrajali pri socialnem sporazumu.

strokovna področja. Predvsem na področju

so pa v lasti GZS in prav on je zavezan, da to

Imamo pa precej večjo težavo, ki pa je v ozadju tega zapleta, in sicer, da primorska

kolektivnih pogodb, mednarodnih pogodb

GG: Kako pa pojasnjujete konflikt s pri-

zbornica dela slabo. To potrjuje predvsem

pogodbenega prava, ko gre za problematiko,

morsko gospodarsko zbornico v Kopru?

izjemno velik osip članstva in malo aktiv-

povezano z implementacijo pravil in direktiv,

SHM: Ne gre za konflikt, za nikakršno vse-

nosti, ki bi bile pripravljene za to, da bi se

povezanih z okoljevarstvenimi dovoljenji in

binsko razhajanje, temveč za zelo elemen-

uresničevali interese primorskih podjetij.

predpisi in podobno. Ali pa tudi, kako sode-

tarno kršenje statuta in pogodbe s strani

lovati s posameznimi državami, kako nave-

zbornice v Kopru. Od njih ne dobivamo

GG: Eno od aktualnih vprašanj v Sloveniji

zati stike, izkoristiti mrežo, ki jim je na voljo

nikakršnih informacij o članstvu in plača-

je tudi lastništvo podjetij in privatizacija.

znotraj GZS, v katerih sodelujejo podjetniki,

ni članarini, kar določa pogodba, nimamo

Slovenija precej izstopa po deležu podje-

ki delujejo na posameznih trgih zato, da po-

informacij o prostorih, koliko je najetih,

tij v državni lasti. Je to dejavnik, ki vpliva

samezno podjetje hitreje pride do informacij,

ali za najeme obstoji kakšna pogodba, saj

na možnosti za uspeh Slovenije v priho-

kako lahko na trgu posluje.

sta na lokaciji 400 kvadratnih metrov dva

dnosti?

zaposlena, niti nimamo ključev od teh pro-

SHM: No, mi smo ravno v teh dneh skupaj

nutku. S tem smo ohranili veliko delovnih

GG: V okviru internacionalizacije kot

mest in pogoje poslovanja, ki podjetjem

enega izmed zelo pomembnih področij,

omogočajo znosno poslovanje. Vendar,

katera aktivnost GZS ali katera delega-

kljub podpisu socialnega sporazuma v zra-

cija, povezana s tem področjem, vas je v

ku visi grožnja novih obdavčitev na podro-

zadnjih dveh letih najbolj presenetila ali

GG: Lahko pogledate v prihodnost in po-

storov, ki so v lasti GZS, in ne nazadnje mi

z evropsko komisijo pripravili mednaro-

čju energentov, zdravstva, trošarin in po-

navdušila?

skušate napovedati, kako se bo razvijal

zanje tudi odgovarjamo. Ko smo hoteli te

dno konferenco o lastniški strukturi in

dobno. V okolju prevladuje miselnost, da se

SHM: Pravzaprav nobena sama po sebi. Smo

zbornični sistem, kako se bo razvijala

osnovne podatke in resurse pridobiti, je

uspešnosti gospodarstva. Mednarodne

nič ne more spremeniti in da je za vzdrževa-

pa na zbornici organizirali vrsto takšnih do-

predvsem Gospodarska zbornica Sloveni-

začel direktor Može iz Kopra prek javnosti

raziskave, tako tiste, narejene znotraj med-

nje razmerij dovoljeno povečevati obreme-

godkov, ki so pokazali, da je v Sloveniji zelo

je? Se bodo zgodile še kakšne spremembe,

razlagati, da prostori pripadajo koprskemu

narodnih institucij, kot tudi naše domače

nitve gospodarstva.

veliko ambicioznosti, ko gre za delovanje na

kje vidite zgodbo?

gospodarstvu itd. Seveda pripadajo, ampak

potrjujejo oceno, da je državna lastnina v

46 GG Intervju: Samo Hribar Milič

Minister me je spraševal, zakaj zmeraj samo njim v vladi nalagamo, kaj naj naredijo. Pa sem mu odgovoril, da gospodarstvo že samo nekaj dela, ne nazadnje imajo tudi zato plačo, ki ni slaba. resnici sinonim za slabše pogoje poslovanja. S tem se

SHM: No, preseneti me, ko prvič slišim zanj, ker ga do

seveda opravičujem tistim, ki kljub temu dosegajo tudi

takrat, ko se je pojavilo med kandidati, še nisem niti

v segmentu z državno lastnino dobre ali celo nadpov-

obiskal niti srečal niti slišal zanj. To pomeni, da gre za

prečne rezultate, vendar so v manjšini. Velika večina

podjetja, ki na slovenskem trgu v svojo promocijo ne

izgube, netransparentnosti, tudi nezakonitosti so se

vlagajo veliko, ali pa nič, ki večino svojih poslov speljejo

dogajale v zvezi s podjetji, ki so v državni lasti, ne na-

na tujih trgih.

NOVO ZA PODJETNIKE 2 MOBILNI ŠTEVILKI Z 1 NAROČNINO ŽE OD

3395€* NA MESEC

zadnje – tudi vse napačne strateške odločitve so bile pospremljene z neposrednim sodelovanjem ali pa vsaj s

GG: Verjetno je prav, da domača javnost ve, da ima

podporo državnih podjetij.

Slovenija pravzaprav veliko takih podjetij? SHM: Včasih vzbuja skrb, s kakšnim nezaupanjem

GG: Zelo odmeven letni zbornični dogodek je Vrh

slovenska javnost komentira poslovne rezultate, tudi

velikega gospodarstva? Lahko že napoveste, kaj bo

takrat, ko gre za promocijo dobrih. Zaradi slabih podje-

letos tema?

tniških zgodb, tajkunov in netransparentnega poslova-

SHM: Da. Zaskrbljeni smo zaradi odsotnosti razvojnih

nja so res po nepotrebnem dobili črno piko vsi v gospo-

strategij v Sloveniji. Kako bomo znižali brezposelnost,

darstvu. V resnici pa imamo številna odlična podjetja,

ohranili delovna mesta, povečali dodano vrednost,

ki niso le uspešna, temveč so tudi izjemno družbeno

konkurenčnost. V svetu se spremembe dogajajo vse hi-

odgovorna. Žal pa predvsem v medijih vseskozi dajejo

treje in vse bolj načrtovano. V Nemčiji že nekaj let razvi-

prednost slabim praksam.

Minute v vsa SLO omrežja

tirale tako imenovano Industrijo 4.0. Pri nas se strateški

GG: Zbornica je pred volitvami novih organov, skup-

premisleki in strategije pripravljajo v kabinetih zunaj

ščine, nadzornega odbora tudi predsednika in di-

Sporočila SMS/MMS

gospodarstva. Zato smo že začeli pripravljati program

rektorja, ki sta zdaj ena funkcija.

Slovenija 5.0. Dokončno naj bi ga sprejeli na jesenskem

SHM: Vsake volitve so priložnost za to, da se organiza-

Vrhu gospodarstva, cilj pa je, da dobimo neke vrste

cija poglobi sama vase in potem odskoči naprej. Želim

manifest slovenskega gospodarstva, ne le industrije.

si, da bi v vse organe na vseh področjih prišlo tudi kar

V sodelovanju z vrhunskimi gospodarstveniki in stro-

nekaj novih podjetnikov, menedžerjev z novimi ideja-

kovnjaki želimo pripraviti izhodišča razvojnega pro-

mi in z novo energijo.

jajo programe, uvajajo spremembe, ki bodo implemen-

grama, ki bo ambiciozen, ga bo mogoče izpeljati in tudi

Kar se tiče pa predsednika in generalnega direktor-

meriti, če ga uresničujemo, in ki bo tudi zaradi tega, ker

ja ... Upam in bom naredil vse, da bomo imeli, tako je

bo pripravljen nadpolitično in strokovno, predstavljal

tudi drugje po EU, neprofesionalnega predsednika, ki

ne le splošno usmeritev, temveč tudi zavezo prehitro

bo ob svojem delu kot uspešen in ugleden menedžer

menjajočim se vladam v Sloveniji. Naj v tem kontekstu

lahko delal tudi kot predsednik Gospodarske zbornice.

povem, da je že prav karcinogeno, ko hitro menjajoče

Mislim, da bi bil to za zbornico precej velik napredek.

se vlade predhodnih strategij in analiz ne upoštevajo,

Združljivost obeh funkcij zbornice v preteklem obdo-

ampak vedno začnejo graditi razvojne programe pov-

bju ni okrepila.

sem na novo. GG: Pred kratkim ste podelili gospodarske oskarje, nagrade za posebne dosežke gospodarstvenikov, ki verjetno vsako leto koga presenetijo s tem, kdo se pojavi med dobitniki. Ali tudi vas kdaj katero podjetje presneti?

Prenos podatkov

NEOMEJENO NEOMEJENO 3 GB

Tudi podjetniki lahko združite dve številki v eno naročnino in prihranite ter izkoristite neomejene klice, sporočila in kar 3 GB prenosa podatkov za dva uporabnika v mobilnem paketu Poslovni Neomejeni C. Za odlično LTE/4G izkušnjo preverite tudi ponudbo mobitelov po akcijskih cenah na obroke. Oba uporabnika pa lahko brezskrbno komunicirata tudi v tujini s plačilom po porabi oz. največ 2,90 €* na dan.

Zgodbe, ki jih je vredno ustvarjati. www.telekom.si/podjetniki

*Naročniško razmerje Druga številka je dodatno podrejeno naročniško razmerje, ki ga lahko sklenejo le naročniki paketa Poslovni Neomejeni C kot pravne osebe. Z vklopom podrejenega naročniškega razmerja Druga številka prejmejo naročniki dodatno kartico SIM, ki uporablja zakupljene količine nosilnega naročniškega razmerja paketa Poslovni Neomejeni C. Poslovni Neomejeni C z mesečno naročnino 29,95 EUR oz. 23,95 EUR za naročnike storitev SiOL vključuje neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja, neomejene SMS-/MMS-e ter 3 GB prenosa podatkov. Znižana mesečna naročnina za paket 23,95 EUR pa velja, če so naročniki tega paketa istočasno tudi novi ali obstoječi naročniki storitev SiOL in imajo skupni račun. V primeru prekinitve storitve SiOL ali skupnega računa se naročnikom za paket zaračuna polna mesečna naročnina. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Storitve, ki so opravljene po porabljenih zakupljenih količinah, se zaračunajo po ceniku nosilnega razmerja. Ob vklopu podrejenega naročniškega razmerja Druga številka se nosilnemu naročniškemu razmerju zaračuna dodatek k mesečni naročnini v višini 10 EUR. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel v naveden paket pa se zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Naročniku se v času gostovanja v državah EU-območja obračuna dejanska uporaba storitev po veljavnem ceniku izbranega operaterja, vendar ne več kot 2,90 EUR na dan. Po dosegu omenjenega zneska je nadaljnja uporaba storitev brezplačna do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu in namenjena običajni rabi storitev. Nadaljnja uporaba prenosa podatkov vsebuje omejitev dnevne uporabe v višini 1 GB, torej do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu. V primeru, da bo naročnik dosegel količino 1 GB, bo Telekom Slovenije naročnika obvestil o doseženi količini in mu zmanjšal hitrost uporabe prenosa podatkov na 64 kB/s. Z naslednjim dnem se vzpostavi začetno stanje. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja, neomejena sporočila SMS/MMS v vsa slovenska omrežja in uporaba storitev v državah EU-območja so namenjeni običajni rabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala mobilnemu omrežju Telekoma Slovenije ali mobilnemu omrežju v državah EU-območja, npr. namerna preobremenitev omrežja; onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom; uporaba storitve v komercialne namene; preprodaja storitve tretjim osebam; uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje sporočil SMS/MMS brez človekovega posredovanja ipd. niso dovoljeni. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve s takšnimi klici oz. sporočili SMS/MMS. Za obračun odhodnih klicev, ki so opravljeni iz omrežij držav EU-območja v države EU-območja in v Slovenijo, velja začetni 30-sekundni interval, ki mu sledi sekundni interval (30/1). Za ostale odhodne klice velja 60-sekundni interval (60/60). Klici na komercialne in premijske številke v tujini se zaračunavajo po ceni 6,10 EUR/minuto. Odhodni videoklici se zaračunavajo po enakih cenah kot odhodni govorni klici v tujini. Storitve, ki jih naročnik navedenega paketa opravi v tujini izven območja EU, se zaračunajo po Ceniku gostovanja v tujini. Za dodatne informacije o prodajni ponudbi paketa Druga številka, paketa Poslovni Neomejeni C, obračunskem intervalu, omejitvah vklopa storitev, pogojih nakupa naprav in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto, pišite na poslovni@telekom.si ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.

48 Primerjava enostavnosti poslovanja v Rusiji po indeksu Svetovne banke

Go International

Legenda leto 2014 leto 2013

• •

Države so razvrščene od 1–189: 1 – država z najbolj enostavnim poslovnim okoljem, 189 – država z najmanj enostavnim poslovnim okoljem.

180 160 gospodarskih gibanj posameznih organizacij se zelo razlikujejo, kar kaže tudi spodnja tabela. Gospodarske sankcije prav tako omeju-

Oteženo poslovanje slovenskih podjetij v Rusiji

jejo solventnost in likvidnost ruskega ban-

Rusko gospodarstvo sta v letu 2014 močno prizadela nizka cena nafte in gospodarske sankcije zahodnih držav. To so močno občutila tudi slovenska podjetja. Prihodnost je tako negotova in polna tveganj. Piše Gregor Umek, Center za mednarodno poslovanje pri GZS.

občutno poenostavila ustanovitev podjetja

čnega sistema in povzročajo umik tujega kapitala iz ruskega gospodarstva, kar povzroča splošno paniko med investitorji in ob navedbi vseh zgoraj navedenih okoliščin še drastičen upad rublja, ki je v letu 2014 izgubil že polovico vrednosti. Zaostrene makroekonomske razmere po meritvah indeksa enostavnosti poslovaSB) niso otežile poslovanja malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) v Rusiji. Država je bila na skupnem seznamu indeksa SB v letu 2014 celo bolje uvrščena kot leta 2013 (glej graf na str. 49). Rusija je leta 2014 glede na leto 2013 po indeksu SB

boljšanje lahko pripišemo odpravi zahteve po depozitu ustanovitvenega kapitala pred registracijo podjetja, zahteve po obvestitvi davčnih organov o odprtju bančnega računa, dovoljenj vladnih agencij pri postopku odobritve posameznih projektov in skrajšanju časa, potrebnega za registracijo nove zgradbe. Rusija je leta 2014 glede na leto 2013 najbolj poslabšala uvrstitev na področju pri-

dobivanja posojil, kar ni presenetljivo glede na likvidnostne težave ruskih bank.

na vzdržnost ruskih javnih financ, saj prihodki od prodaje nafte in plina ustvarijo polovico ruskega BDP. Ob

ORGANIZACIJA

MEDNARODNI DENARNI SKLAD

COFACE

upoštevanju, da se je cena

Kazalec/leto

2014*

2015*

2014*

2015*

soda nafte od začetka do kon-

Rast BDP (v %)

0,6

–3,0

0,2

0,5

Inflacija (letno povprečje v %)

10,0

12,0

7,4

7,3

je Rusija lani beležila 1,6-odstotni prora-

Proračunski saldo (v % BDP)

–1,6

–2,3

–0,9

–1,1

čunski primanjkljaj. Gospodarske sankcije

Saldo plačilne bilance (v % BDP)

2,7

2,9

2,7

3,1

Javni dolg (v % BDP)

11,6

12,7

15,7

16,5

ca leta 2014 spustila s 110 na 60 ameriških dolarjev, ni presenetljivo, da

povzročajo omejitev financiranja investicij iz naslova tujih valut, kar povzroča zmanjšanje gospodarske aktivnosti; organizacija Coface za leto 2015 napoveduje zmanjšanje gospodarske rasti za tri odstotke. Napovedi

*ocena/napoved

120 100 80 60 40 20

nja Svetovne banke (v nadaljevanju indeksa

in pridobitev gradbenega dovoljenja. To iz-

ena nafte odločilno vpliva

140

Vir: Coface, Economic Studies, 2015; MDS, Regional Economic Outlook 2015

Enostavnost ustanavljanja podjetja

Pridobitev gradbenega dovoljenja

Pridobitev električnega priključka

Registracija nepremičnin

Pridobivanje sredstev za poslovanje

Vir: prirejeno po Svetovni banki (World Bank), Doing Business, 2015

Zaščita manjšinskih vlagateljev

Plačevanje davkov

Mednarodno trgovanje

Sodno reševanje sporov

Reševanje insolventnih postopkov

Skupni rang

50 Go International

Primerjava enostavnosti poslovanja po indeksu Svetovne banke za leto 2014

Legenda Rusija Slovenija Povprečje držav OECD

• • •

Države so razvrščene od 1–189: 1 – država z najbolj enostavnim poslovnim okoljem, 189 – država z najmanj enostavnim poslovnim okoljem.

180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

Enostavnost ustanavljanja podjetja

Pridobitev gradbenega dovoljenja

Pridobitev električnega priključka

Registracija nepremičnin

Pridobivanje sredstev za poslovanje

Zaščita manjšinskih vlagateljev

Plačevanje davkov

Mednarodno trgovanje

Sodno reševanje sporov

Reševanje insolventnih postopkov

Skupni rang

Vir: prirejeno po Svetovni banki (World Bank), Doing Business, 2015

Kljub boljši uvrstitvi Rusije po indeksu SB

Slovenski podjetniki se srečujejo tudi z

v letu 2014 se rusko gospodarstvo spopada z

vse večjimi težavami zaradi plačilne nedisci-

globoko zakoreninjenimi izzivi, ki zmanjšu-

pline ruskih partnerjev, kar je tudi razlog, da

jejo konkurenčnost države: pomanjkanjem

pogosteje zahtevajo avans plačila. Po drugi

neodvisnosti sodstva, šibkim zasebnim go-

strani so se spet začele določene ruske in-

spodarstvom, korupcijo, visokimi davčnimi

vesticije, ki so bile v preteklosti zamrznjene.

stopnjami, slabšim dostopom do financira-

Podjetniki se strinjajo, da je kljub krizi treba

nja in neučinkovito državno administracijo.

vztrajati na ruskem trgu, saj si s tem prido-

Rusija se je na sedmih od desetih podro-

bijo dolgoročno zaupanje ruskih partnerjev.

čij, ki prispevajo k enostavnosti poslovanja

Pomembna je tudi lokalna navzočnost, saj

po indeksu SB, izkazala slabše od Slovenije

imajo podjetja s tem možnost sodelovanja na

(glej graf na str. 50). Rusija ima v primerjavi s

javnih razpisih in so upravičena do določe-

Slovenijo enostavnejše postopke registracije

nih naložbenih spodbud. V Rusiji je mogoče

nepremičnin, enostavnejši dostop do posojil

zaznati čedalje večji pomen lokalizacije proi-

in štirikrat krajše sodne postopke. Slovensko

zvodnje, sodelovanja z domačimi proizvajal-

poslovno okolje je bilo torej lani prijaznejše

ci in postopno preusmeritev sodelovanja na

do MSP kot rusko, vendar še daleč za povpre-

države, ki proti Rusiji niso uvedle sankcij.

čjem držav OECD.

Slovenska podjetja v Rusiji so prepriča-

Slovenska podjetja, ki poslujejo na ru-

na, da bodo pri izgledih za prihodnost veli-

skem trgu, so močno občutila upad rublja,

ko vlogo odigrali naslednji dejavniki: cena

saj svoje izdelke prodajajo v evrih in so ti lah-

nafte, ki bo ključno vplivala na državno in

ko tudi do trikrat dražji kot pri ruskih kon-

zasebno porabo, intenzivnost in izvajanje

kurentih; pri tem si pomagajo z instrumenti

ruskih investicij, ki naj bi z letom 2016 moč-

zavarovanja valutnih tveganj pri SID banki in

no upadle, ter nadaljnji razvoj dogodkov v

poslovnih bankah.

Ukrajini.

w VIRI Coface. (2015). Economic Studies and Country Risks Assessments. Najdeno 15. marca 2015 na spletnem naslovu: http://www.coface.com/Economic-Studies-and-Country-Risks. International Monetary Fund. (2015). World Economic Outlook Database. Najdeno 15. marca 2015 na spletnem naslovu: http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/index.aspx. The World Bank. (2014). Doing Business 2014, Economy profile: Russian Federation. Najdeno 15. marca 2015 na spletnem naslovu: http://www. doingbusiness.org/~/media/giawb/doing%20business/documents/profiles/country/RUS.pdf. The World Bank. (2015). Doing Business 2015. Najdeno 15. marca 2015 na spletnem naslovu: http://www.doingbusiness.org/~/media/GIAWB/ Doing%20Business/Documents/Annual-Reports/ English/DB15-Full-Report.pdf. World Economic Forum. (2015). The Global Competitiveness Report 2014–2015. Najdeno 15. marca 2015 na spletnem naslovu: http://www3. weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2014-15.pdf.

GZS Stališče

Go International

Nafta je poceni, a previdno

Ante Milevoj Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS

Slovenska podjetja potrebujejo močno, uspešno in učinkovito gospodarsko diplomacijo, ki bo pri svojem delovanju imela vgrajen sistemski pristop: opredeljene cilje, strategijo, ukrepe, orodja in sredstva.

V Urban Štebljaj

milijonov evrov naj bi imela cenejša nafta učinka na slovensko gospodarstvo.

Slovenija ima od izjemnega upada cene nafte za 1,4 odstotka bruto družbenega proizvoda pozitivnih učinkov ali okoli pol milijarde evrov, ugotavlja finančni časnik Wall Street Journal. Slovensko gospodarstvo nima od nižjih cen nafte samo precej koristi, ampak tudi kar nekaj nevšečnosti. Piše Marko Štor.

V tem smislu mora biti glavna dnevna naloga vsakega ekonomskega svetnika (še bolje bi bilo trgovinskega predstavnika) v tujini kontakt, in to uporaben kontakt, ki bo pripeljal do pogodbe. Da pa bo do te prišel, ga je treba izobraziti, določiti prioritete, orodja in načine delovanja. Hkrati je treba reorganizirati centralo, ki bo svojega trgovinskega predstavnika dnevno spremljala, z njim komunicirala in ga usmerjala.

(Ne)učinkovita gospodarska diplomacija

520

Potreben je tudi spremenjen pogled na področje dejavnosti, treba je iti iz večinskega makro pogleda v večinski mikro pogled. Super je vedeti, koliko je BDP v BiH ali v Nemčiji, kakšna je blagovna menjava, kakšni so novi zakonski

ena surove nafte se je po izrazitem nihanju v prvih treh letih gospodarske krize (2008–2010) ustalila med 90 in 110 ameriškimi dolarji za sod. To sorazmerno mirno obdobje, ko se je cena spreminjala predvsem zaradi

akti, ki vplivajo na poslovanje podjetij, ali pa

enkratnih geopolitičnih situa-

katere so koristne spletne strani na posameznih

cij (napetosti na Bližnjem vzhodu, orkani v

trgih. Pa so to res najpomembnejše informacije,

Mehiškem zalivu in podobno) je trajalo vse

ki jo podjetje, ki se obrne na tovrstno podporno

do lanskega oktobra, ko je cena začela str-

organizacijo, pričakuje? V večini primerov želi

mo padati. V februarju je sod nafte dosegel

uporaben stik, ki ga bo pripeljal do posla. Dobra

najnižjo ceno od začetka krize – 45 dolarjev,

gospodarska diplomacija se od povprečne raz-

analitiki pa napovedujejo, da bi se kratko-

jalke zaradi dražje proizvodnje začele delati

V javnosti se v zadnjem obdobju precej govori o tem, kako uspešno in

likuje ravno v tem, koliko kakovosten kontakt

ročno cena lahko spustila vse do 40 dolar-

izgubo že pri 60 dolarjih, pa lahko države

učinkovito gospodarsko diplomacijo ima Slovenija. To isto je mogoče

pripelje svojemu uporabniku ter koliko dolgo je

jev za sod.

Bližnjega vzhoda dobičke kujejo še pri ceni

slišati tudi iz vrst same gospodarske diplomacije. Precej samozavestno

z njim v vseh fazah obdelave kontakta.

Precej nižja cena te gotovo najpomemb-

27 dolarjev za sod (v Savdski Arabiji naj bi

in sploh ne napačno do tistega trenutka, ko je treba ta dva pojma tudi

Kje so meje tistega, kar lahko stori gospodar-

nejše gospodarske surovine je posledica več

strošek črpanja nafte znašal pet dolarjev

bolj natančno opredeliti. Glede na to, da uporabniki storitev gospo-

ska diplomacija? Tam, kjer jih bo država začrta-

vzrokov. Analitiki najpogosteje omenjajo

na sod). Dodatno na nižjo ceno nafte vpliva

darske diplomacije v veliki večini svoje učinke in rezultate poslovanja

la. Zdi se, da jih v tem trenutku želi čim bolj ozko

nove metode pridobivanja, ki zaradi precej

manjše povpraševanje po tej surovini. Kitaj-

merijo skozi bilance svojih podjetij, je najbrž na mestu razmišljanje, da

v smislu storitev podpornega okolja in čim širše

nizkih proizvodnih stroškov omogočajo

ska, na primer, je lani uvozila slabih sedem

tudi gospodarska diplomacija kot podpora tem ciljem svojih uporabni-

v smislu držav, ki jih bo obdelovala. Na prime-

naftnim podjetjem tudi pri nižjih cenah lepe

odstotkov manj nafte, vse več porabnikov pa

kov počne (vsaj približno) enako.

rih mnogih držav in regij je razvidno, da so meje

dobičke. Večje države proizvajalke, zdru-

poskuša svojo odvisnost od nafte zmanjšati

Zdi se pa, da edino konsistenco gospodarska diplomacija vzdržuje

zelo široko in konkretno zastavljene pri opre-

žene v organizaciji OPEC, so pred leti ceno

z usmerjanjem k bolj zelenim virom energije

na področju mešanih komisij za mednarodno gospodarsko sodelova-

delitvi storitev in čim bolj ozko v smislu držav,

nafte uravnavale s spreminjanjem dnevnih

ter z učinkovito rabo te.

nje na eni strani in gospodarskih delegacij na drugi strani. Pri prvih

ki jih aktivno obdelujejo. Svet gre hitro naprej.

kvot načrpane nafte, zdaj pa se za ta ukrep

Slovensko gospodarstvo ima od nižjih cen

orodje ni vnaprej za odmet in služi svojemu namenu na trgih vzhodno

Slovenija se na tem področju prepočasi prilaga-

že dolgo niso odločile. Njihov cilj je še doda-

nafte precej koristi. Zaradi cenejših vhodnih

od nas. Pri drugem orodju velja približno enako. Vendar, ali je to za-

ja vedno novim izzivom.

tno znižati ceno nafte, pri čemer bi propadel

surovin so na boljšem proizvodna podjetja,

marsikateri konkurent na trgu. Medtem ko

sploh tista energetsko intenzivna. Cenejši

Komentar v celoti lahko preberete na

naj bi Rusija, ZDA, Venezuela, predvsem pa

je tudi transport oziroma logistika. Pri go-

http://blog.gzs.si.

Kanada, Norveška in druge manjše proizva-

rivu veliko privarčujejo letalski prevozniki.

dosten razlog, da jih gospodarska diplomacija vidi kot svoj »core business«? Kje so vsa tista slovenska podjetja, ki ne potrebujejo ne enega ne drugega, pa vendar potrebujejo podporo pri vstopu na tuje trge?

Go International

O ZAVAROVATI POSLOVANJE Admiral Markets, podjetje za opravljanje storitev s finančnimi instrumenti, svetuje: »Če podjetje predvideva, da mu letni strošek za energent pomeni denimo 10 tisoč evrov, odpre trgovalni račun z enakim ali manjšim zneskom

9,46

evrov naj bi znašal strošek pridobivanja surove nafte v Savdski Arabiji.

milijard dolarjev prihodkov manj na leto ima zaradi nižje cene nafte Rusija.

dolarja je znašala cena nafte brent med azijsko krizo leta 1998.

in hkrati odda nalog z odprto nakupno

Tanja Skaza, Plastika Skaza

pozicijo. Na trgu (bencinskem servisu, blagovni borzi) bi ob višji ceni za energent sicer plačali več, a na trgovalni

Cena nafte vpliva predvsem na cene osnovnih nezahtevnih reprodukcijskih materialov. Manjša gibanja cen obvladujemo sami, pri večjih nihanjih pa rešitve iščemo skupaj s kupci.

platformi prav toliko zaslužili. Gledano v celoti, bi se izognili večjemu tveganju in s tem večjim nepredvidenim stroškom. Tako podjetja zavarujejo svoje poslovanje (hedging).«

V Adrii Airways glede na strošek goriva tudi

Na Banki Slovenije ocenjujejo, da se bodo

– sankcije zaradi vojne v Ukrajini so to še po-

Upad kupne moči in višine sredstev, ki

nih nezahtevnih reprodukcijskih materia-

oblikujejo cene letalskih vozovnic. »Ob zvi-

koristi od cenejše nafte letos izrazile v 0,5

slabšale – gospodarsko na robu zloma. Kot so

jih prebivalci v Rusiji lahko namenijo za

lov. Manjša gibanja cen obvladujemo sami,

ševanju cen se k ceni letalske vozovnice do-

odstotne točke višji gospodarski rasti, kar za

nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi

nakup potrošniških dobrin, opažajo tudi

pri večjih nihanjih pa rešitve iščemo skupaj

daja tako imenovano doplačilo za gorivo v

Slovenijo pomeni okoli 200 milijonov evrov

Krke, tovarne zdravil, »so proračunski izdatki

v velenjskem Gorenju. Težko pa ocenijo

s kupci.«

obliki takse, v nasprotnem primeru seveda

koristi. To sicer naj ne bi vplivalo na konku-

izvoznic nafte v veliki meri odvisni prav od

enoznačni vpliv cene nafte, saj, kot pravi-

Podjetja, ki proizvajajo oziroma doba-

pomeni, da se dodatek zmanjšuje, posledič-

renčnost naših podjetij, saj so tudi podjetja

gibanja cene nafte. V primeru znižanja cen

jo, »nizka cena nafte pozitivno vpliva na

vljajo končnim kupcem, torej porabnikom,

no se nižajo cene letalskih vozovnic,« pravi-

iz drugih evropskih držav, s katerimi naša

nafte se pojavijo pritiski na omejevanje pro-

kupno moč v državah, ki so neto uvoznice

kot recimo Petrol, pa nihanja cen zavarujejo

jo pri naši letalski družbi.

podjetja največkrat tekmujejo, deležna ce-

računskih izdatkov in v okviru teh tudi izdat-

nafte (denimo v Nemčiji), v državah neto

tudi na finančnih trgih. »Skupina Petrol se

nejše nafte.

kov za zdravila, na izplačila pokojnin (posle-

izvoznicah nafte pa je vpliv ravno obraten«.

pred cenovnimi tveganji varuje še z uskla-

Nižje račune za bencin plačujejo tudi avtoprevozniki. Vendar še zdaleč ne toliko, za

Cenejša nafta pa slovenskim podjetjem ne

dično padec kupne moči) in podobno. To ima

Čeprav večina analitikov, med njimi

jevanjem nabavnih in prodajnih formul cen

kolikor je upadla cena nafte. Država namreč

prinaša le koristi, temveč tudi nevšečnosti.

negativen vpliv tudi na prodajo zdravil.« V

tudi tisti iz naših večjih podjetij, ki imajo

derivatov. V določenih primerih zato cene

s svojo trošarinsko politiko večji del prihran-

Te najbolj občutijo tista podjetja, ki velik de-

Krki so lani v Rusijo prodali za 282 milijonov

svoje analitske oddelke, ne pričakuje rasti

naftnih proizvodov zavaruje na trgu OTC s

ka zaradi cenejše nafte usmeri v proračun.

lež svojih proizvodov prodajo v države, ki jim

evrov izdelkov, kar je bilo pet odstotkov manj

cen nafte v kratko- oziroma srednjeročnem

cenovno blagovnimi swapi. Petrolovi par-

Cena nafte se je od lanskega oktobra znižala

nižja cena nafte pomeni ogromno gospodar-

kot leta 2013. Navezanost na en sam trg je lah-

obdobju, pa velja biti na večje spremembe

tnerji na tem področju so multinacionalne

za več kot polovico, bencin pa se je v istem

sko škodo. V prvi vrsti je to Rusija, ki je zaradi

ko v takih primerih nevarna, zato uspešna

pripravljen. V Plastiki Skaza pravijo, »da

finančne organizacije in banke ter večje naf-

obdobju pocenil le za 15 odstotkov.

precej manjših prihodkov od prodaje nafte

podjetja tveganja razpršijo tudi geografsko.

cena nafte vpliva predvsem na cene osnov-

tne korporacije,« so zapisali v Petrolu.

Cena surove nafte (v USD/sod) Vir: IndexMundi

120 100 80 60 40 20 0

apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2013 2013 2013 2013 2012 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2015 2015

Go International

V Milano!

VKLJUČITEV GOSPODARSTVA IN PONUDBA POSLOVNIH PRILOŽNOSTI

Čez dober mesec se bo v Milanu začel največji dogodek na svetu – Expo. Svetovna razstava Expo Milano 2015 bo potekala od 1. maja do 31. oktobra. Med 144 državami, ki predstavljajo 94 odstotkov vse svetovne populacije, se bo s samostojnim paviljonom predstavila tudi Slovenija. Piše Mojca Osojnik, Služba za strateško komuniciranje pri GZS.

A) PARTNERSTVO – PROMOCIJSKI PAKETI SPIRIT je do 15. marca zbiral prijave »poslovnih partnerjev« s področja različnih gospodarskih dejavnosti, ki se bodo na Expu lahko predstavili na več načinov.

B) B2B platforma www.expobusinessmatching.com EXPO BUSINESS MATCHING ali Poslovno povezovalna platforma bo tako italijanskim kot slovenskim in vsem drugim podjetjem ponudila e-sistem objave ponudbe/povpraševanja in iskanje partnerjev med vsemi v platformo vnesenimi podjetji s končnim rezultatom in predlogom najmanj treh sestankov za posamezno podjetje. Platforma je že na razpolago podjetjem za vnos predstavitve.

ema tokratne svetovne razstave je »hrana« s podtemami, kot so: trajnost, zeleno, ekološke inovacije, ekologija, zdrav življenjski slog in drugo. Svetovno razstavo bo obiskalo več kot 20 milijonov obiskovalcev, od tega

vsak četrti Italijan.

PREDLOG TERMINA

Expo v osnovi pomeni predstavitev držav v okviru določene teme, ki je v svetov-

SEKTOR

20. marec

nem merilu aktualna v času, ko svetovna razstava poteka. Glede na to, da Expo tokrat

OPIS EXPO Gate: predstavitev Slovenije na Expu, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

april (Ljubljana)

vsi

EXPO DAY na GZS – predstavitev aktivnosti ob Expu slovenski poslovni javnosti

12. maj

lesnopre-delovalna ind.

Predstavitev rezultatov mednarodnega projekta »Renew School« z delavnico o prenovi in gradnji šol in vrtcev (avstrijski paviljon) – avstrijska, slovenska in italijanska podjetja, sodelujoča pri projektu

19. junij

živilsko-predelovalna ind.

Nacionalni dan: obisk vladne delegacije – dr. Miro Cerar in minister Dejan Židan s poslovno delegacijo GD ob obisku ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Dejana Židana – širša prehrambna industrija – B2B sestanki s proizvajalci moke, trgovci, trgovskimi agenti; predstavitev in razstava slovenskih pekovskih izdelkov »Tedna kruha«

junij

bio-ekonomija

GD Bio-ekonomija: predstavitev priložnosti in razvojnih trendov na področju biopolimerov (povezanih z okoljem, prehrano, materiali ….) – B2B sestanki z mednarodno udeležbo podjetij: cilj je vzpostavitev novih razvojnih partnerstev ter mednarodnih verig vrednosti

2. teden julija

lesno–predelovalna ind.

GD lesnopredelovalnih podjetij s področij: a) gradnja in obnova hiš in javnih objektov, b) pohištveniki, c) oblikovalci, Povezovanje z italijanskimi arhitekti, italijanskimi izvajalci javnih naročil, občinami, javnimi investitorji …

september

GD: IT E-government rešitve slovenskih IT-podjetij z B2B sestanki. Povezovanje z italijanskimi IT-podjetji za skupna partnerstva

poteka v Italiji, ki je za Slovenijo izjemnega pomena v gospodarskem smislu, bodo poudarjene tudi ali predvsem aktivnosti za utrditev in krepitev gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama in tudi širše. Nosilec predstavitve Slovenije na sve-

Paviljon je narejen iz naravnih materialov

venija se bo predstavila prek petih vsebin:

tovni razstavi je SPIRIT Slovenija. Vlada je

– lesa in stekla, zasnovali pa so ga pri SoNo

soline, čebele, termalne & mineralne vode,

potrdila nastop Slovenije z uporabo držav-

arhitekti, zgradil pa Lumar IG.

pohodništvo & kolesarjenje in projekt mer-

ne znamke »I feel Slovenia« ter z uporabo

Zgodba »5 zrn ajde za ohranitev ZELE-

uveljavljenega slogana »I feel Slovenia, Gre-

NE, AKTIVNE in ZDRAVE Slovenije« bo

Od maja do oktobra bodo potekale pred-

en. Active. Healthy.« Slovenija se bo na sve-

obiskovalcem slovenskega paviljona pred-

stavitve posameznih slovenskih regij kot

tovni razstavi Expo Milano 2015 predstavila

stavljena interaktivno in z multimedijskimi

destinacijskih in investicijskih potencialov

s samostojnim paviljonom, velikim 800

elementi. Z obiskom slovenskega paviljona

s turističnega in kulturnega področja. Pred-

kvadratnih metrov in postavljenim v sredi-

želimo spodbuditi k zavedanju, da lahko

videno je sodelovanje lokalnih institucij in

šču dogajanja. Slovenski paviljon ima pira-

z majhnimi koraki tudi sami naredite ne-

tudi gospodarstva, na primer območnih

midalno obliko postavljeno na geometrij-

kaj dobrega zase, za Slovenijo, za planet.

zbornic.

sko razgibani površini, kar zrcali reliefno

Za to boste nagrajeni s petimi zrni ajde, ki

razgibanost slovenskega ozemlja – preha-

simbolno ponazarjajo pet čutil iz slogana

janje alpskega hribovja, panonskih ravnic

državne znamke »Čutim Slovenijo». Ajda,

ter sredozemskega gričevja v obdelovalne

ki je sicer tradicionalno prisotna v sloven-

jo pokličete na 01/58 98 101 ali ji pišete na mojca.

površine, pod katerimi se skriva izjemen

skem prostoru, je nadvse zdrava poljščina,

osojnik@gzs.si. Več informacij dobite tudi na spletnih

podzemni labirint kraških jam in kapnikov.

koristna za človeka, kmeta in čebele. Slo-

straneh www.gzs.si/expo in www.exposlovenia.si.

jenje črnega ogljika.

september 4.–6. oktober

živilsko- predelovalna ind.

ECOTROPHELIA 2015 – sodelovanje na evropskem tekmovanju ekoinovativnih živilskih izdelkov

1. polovica oktobra

Vsi sektorji

Dan Inovativna Slovenija – predstavitev inovacij, zanimivih za področje Expa in B2B sestanki

15.–16. oktober

živilsko-predelovalna ind.

Ob Svetovnem dnevu hrane bo v Milanu potekalo srečanje evropskih pekov. Postavitev razstave slovenskih pekovskih izdelkov »Tedna kruha« in B2B srečanja z EU-trgovci

Dodatne informacije o EXPU in sodelovanju na njem dobite pri Mojci Osojnik. Lahko

ACS – follow-up Fiata

V Žare Modlic

POSEBNO POROČILO

str. 58–85

Gospodarski oskarji. Že 47. podelitev.

Sedem podjetij, osem nagrajencev. Nagrade za tiste, ki v našem gospodarstvu znajo, si upajo in zaupajo. Dogodek, na katerem je imel glavno vlogo pogum. V Cankarjevem domu v Ljubljani smo podelili najprestižnejša in najstarejša priznanja za dosežke v gospodarstvu v Sloveniji. Poročilo je pripravil in se z nagrajenci pogovarjal Jak Vrečar.

str. 60

Večer zmagovalcev

str. 62

Zdaj je čas za pogum

str. 64

»Dosegli ste izjemne rezultate!«

str. 68

Preskakujejo ovire

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Večer zmagovalcev

»Na kaj najprej pomislite ob omembi poguma?« je bilo vprašanje, ki ga je postavila voditeljica prireditve, pevka Severa Gjurin. Povabljenci v Cankarjevem domu so prikimavali, se smehljali, v temi kar malce skrivali čustva ter ploskali ob besedah nagrajencev in podeljevalcev nagrad ter ob podobah, ki so se vrstile na zaslonih velikega odra. V zgodovini je bilo ogromno na videz malih korakov, ki so se izkazali za velike pogume. Takšna dejanja krojijo svet, vplivajo na življenja vseh nas. Zato potrebujemo velike pogume, odvisni smo od njih, saj premikajo meje, spreminjajo razmišljanje in upravljajo odnose. Rosa Parks, Dalajlama, David proti Goljatu, Felix Baumgartner, Edward Snowden, Chelsea Manning, Malala, Tomaž Humar, Nelson Mandela. »Vsakdo je lahko pogumen vsak dan,« je bilo eno od sporočil. Prvi koraki dojenčka, ko se boji novega padca na ritko, pa prvo učenje vožnje s kolesom. Prvi ne staršem in prve samostojne izbire. Prvi šolski dan, prva

Janez Škrabec, Riko

kontrolka, prvo držanje za roke in prvi poljub. Odloči-

»Vsakdo, ki je

zagovarjanje svojega prav, zamenjava delovnega ali ži-

šljeno in hkrati ambiciozno, s spoštovanjem do trga in

vzel usodo v

pogumu so spregovorili – in izvabili iskren smeh občin-

tekmecev ter s hkratnim zavedanjem, kako kakovostni

svoje roke in

stva – tudi tisti najbolj iskreni govorniki, otroci.

Agito, GEN energija, Keko - Oprema, Kolektor, Pla-

se ne zanaša

krat v Cankarjevem domu res ni manjkalo. S primeri je

stika Skaza, Radgonske gorice, Tehnos. To so podjetja, iz

na državo in

začela kar simpatična voditeljica, ki ji je ob uvodnem

mno), Anton Konda in Jože Štupar, Stojan Petrič, Tanja

druge, ampak

je prvič v tej vlogi in da jo je temu primerno tudi malo

Skaza, Borut Cvetkovič in Anton Kisovar, ki jih v inter-

resnično dela

strah. Eden trenutkov, v katerih je bilo najbolj jasno, da

zase in za dru-

je sledil že ob prvi podelitvi kipca. Predsednik strokov-

Predsednik republike, predsednik vlade, predsednik GZS ter vrsta gospodarstvenikov in drugih povabljencev so zaploskali odličnim, tistim, ki so tudi v težkih razmerah zadnjih let delali dobro. Ne le dobro, odlično. Premi-

so njihovi izdelki ter kako izjemno je njihovo znanje.

katerih prihajajo letošnji nagrajenci: Mišo Brus (posthu-

Veliko dobrih misli, glasno ploskanje, čustveni trenutki: letošnja podelitev nagrad GZS, katere rdeča nit je bil pogum, je bila nekaj posebnega.

vjujih podrobneje predstavljamo tudi v tej številki Glasa gospodarstva. »Slovencem želimo pokazati, da imamo tudi pri nas podjetja, ki so odlična in se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati. Gre za organizacije, ki jih odlikuje

tev za poroko, srečanje s taščo, prihod v novo službo, vljenjskega okolja. »Ne« cigaretam, »da« drugačnosti. O

Dokazov, koliko poguma srečujemo vsak dan, to-

nagovoru občinstvo namenilo aplavz za priznanje, da

so pogum in čustva neločljivo povezani tudi s poslom,

ge, ima ogro-

ne komisije GZS Janez Škrabec ga je namreč izročil vdo-

mno poguma.«

Agito Miša Brusa. Anka Brus, ki moževo pot nadaljuje

vi veliko prezgodaj preminulega ustanovitelja podjetja

resta lahko skupaj

dobra klima v podjetju, so družbeno odgovorne in te-

tudi v podjetju, je le stežka premagovala čustva, ko je ob

poslovna odličnost

sno sodelujejo z lokalnimi okolji, v katerih delujejo,« je

predstavitvi podjetja, ekipe in fotografijah izgubljenega

in glamur? Si lahko

v svojem nagovoru med drugim poudaril predsednik

življenjskega sopotnika prišla na oder, a njeno sporoči-

podjetniki privošči-

GZS Samo Hribar Milič.

lo sodelavcem je bilo nedvoumno: nagrado so si zaslužili vsi in uspešno pot bodo nadaljevali.

jo aplavze v soju žarometov? Je v današnjem ekonom-

Glasno ploskanje je bilo namenjeno tistim, ki si upa-

skem svetu, polnem številk, prostor za čustva? Odgo-

jo naprej, in pogum je bil zato tudi rdeča nit večera. V

Pogumnih Slovencev ne manjka. Ne le v poslu, tudi

vore – vse po vrsti pritrdilne – smo dobili na podelitvi

njem tako kot v sodobnem poslu, še posebej v gospo-

drugje se znamo soočiti s strahom, in to je uspelo or-

letošnjih nagrad, postavljenih na oder največje dvorane

darskem položaju in času, kakršnima smo priča, ni bilo

ganizacijski ekipi dogodka najbolje prikazati s premi-

največjega slovenskega kulturnega hrama.

prostora za lažni blišč in velike besede brez kritja, zato

šljeno in dobro izbiro gostov oziroma podeljevalcev na

»Prireditev presežkov«, »gospodarski oskarji za naj-

pa so bili na piedestal – tako kot kipci za nagrajence na

odru. Stane Krajnc, oče skakanja s padalom »base« pri

boljše«, »čustveni in hkrati bleščeči dve uri« … To je le ne-

odru – postavljeni pogumni. Mali in veliki, poslovni,

nas ter mož, ki je največji skok izvedel, ko se je podal v

kaj besed v nizu pohval, izrečenih v Linhartovi dvorani ter

prostovoljni, vsakdanji, tisti, ki rešujejo življenja, in

samostojen posel izdelave pripomočkov za adrenalin-

na druženju v preddverju Cankarjevega doma po letošnji

tisti, ki nas spravljajo v smeh. Pa srčni pogum, pogum

ske športe, se je v vlogi podeljevalca spustil kar s stropa

podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije.

najmlajših in pogum, ob katerem večini vzame sapo.

dvorane. Kirurg, dr. Blaž Trotovšek, vodja zdravniške

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

ekipe, ki je uspešno izvedla prvo sočasno presaditev ledvic in jeter, je segel v srce navzočim s svojo izpovedjo

Nagrade GZS

Vojmir Urlep, Lek

o pogumu zdravnika in pacienta ter s priznanjem, da se

»Pogum po-

čustvom pri delu ne more izogniti.

meni slediti

Prav posebno mesto je pripadlo tudi tistim, katerih pogum vedno opazimo takrat, ko potrebujemo njihovo

razumu, razum

pomoč, in na katere vedno računamo: gasilcem. Ko je

pa pomeni,

kot podeljevalec nastopil Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije, občinstvo ni slutilo, da bodo oder že

da je dobro

nekaj trenutkov pozneje dobesedno preplavili gasilci:

prisluhniti tudi

prostovoljke in prostovoljci, poklicni reševalci za najtežje primere ter gasilska mladost iz podmladkov organiza-

pogumu.«

cije. Glasno odobravanje se še ni do konca poleglo, ko je v dvorani zavladala tema. Za nekaj minut je bil svet navzočih tak, kot je vsakdanjik še enega pogumnega podeljevalca, Boštjana Štefaniča. Kljub slepoti ta ni priznaval ovir in je stopil na svojo pot ter se podal v podjetništvo s svojim računovodskim podjetjem Eviras. Več kot ščepec dobre volje je v večer vnesel Lado Bizovičar, mož brez dlake na jeziku, ki si tudi v podjetniškem okolju ni pustil dvakrat reči in je svoj nagovor v

Andrej Gradišnik, Metal Ravne

»Zelo preprosto: pogumno je

vlogi podeljevalca kipca izkoristil za nekaj šal na račun

tisto podjetje, ki

povabljencev v prvi vrsti (če se sprašujete – da, upali so

si upa narediti

se nasmejati na svoj račun), za konec pa je, ob priročno prikrojenem scenariju, poskrbel še predsednik republi-

tisto, česar si

ke. Borut Pahor je poudaril, da je o pogumu, ki ga potre-

drugi ne.«

bujemo, spregovoril tudi v poslanici ob koncu minulega

Zdaj je čas za pogum Častni govornik na podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, o pogumu in optimizmu za prihodnost.

nik. »Pogum namreč pomeni premagovanje lastnega strahu,« je poudaril pogum tistih, ki so se spoprijeli s svojimi strahovi in izzivi ter jih tudi uspešno premagali. »Zagotovo bodo tudi iz sedanje krize kot zmagovalci na gospodarskem področju izšli predvsem tisti, katerih poslovni modeli bodo temeljili na ustvarjalnosti in natančno zastavljenih idejah in ciljih, pri čemer pa seveda za uresničitev idej praviloma ne gre tudi brez zavzetega dela,« je dejal predsednik vlade. Pri tem je poudaril, da moramo biti tudi v prihodnje v gospodarstvu optimistični, in navedel tudi dejstva, ki govorijo temu v prid. Evropska komisija je v poglobljenem pregledu gospodarskega stanja držav članic

leta. Čestital je nagrajencem in jim vsem zaželel obilo

EU ugotovila, da se Slovenija ne srečuje več

poslovnega uspeha, svoj nagovor pa sklenil z mislijo, da

s čezmernim makroekonomskim neravno-

sreča spremlja pogumne. Slovenski podjetniki in podjetja si v razmerah, ki so vse prej kot lahke, pohvale za dobre rezultate prav gotovo zaslužijo. Vsekakor pa s podelitvijo kipcev ni konec zgodbe o pogumu.

vesjem, Statistični urad RS pa je dal prve

Bojan Horvat, Energija plus

neuradne ocene, da je imela Slovenija v pre-

»Pogum vidim

kar je ena največjih rasti gospodarske aktiv-

teklem letu 2,6-odstotno gospodarsko rast, nosti med državami članicami EU in najve-

v pravočasnih

»Priznanja za izjemne gospodarske dosežke

odločitvah, za

upravičeno imenujemo gospodarski oskar-

Tri največje bonitetne agencije nas uvrščajo v krog držav z nizkim tveganjem in

šnjih nagrajencev, Stojan Petrič, do lanskega leta prvi mož

katere potem

ji,« je v uvodu svojega nagovora zbranim v Cankarjevem domu poudaril predsednik

stabilnimi izgledi, je poudaril predsednik

Kolektorja. Sporočila, ki bi bilo bolj primerno za konec, si

tudi prevzame-

vlade. »Nadvse pomembno in prav je, da

vlade ter dodal, da se zahtevana donosnost

mo odgovor-

tudi na ta način posvečamo pozornost po-

slovenskih 10-letnih obveznic vztrajno niža

zitivnim zgodbam o uspehu,« je poudaril

in dosega najnižje vrednosti od vstopa Slo-

jen kljub morebitne-

nost. Seveda pa

in še posebej pohvalil tiste, ki jim je uspelo

venije v območje evra. Tako se tudi razme-

tega ne smemo

delati dobro tudi v časih, v katerih so go-

re na trgu dela stabilizirajo in izboljšujejo,

mu strahu. Še vedno

spodarski tokovi pogosto nepredvidljivi.

v zadnjem četrtletju lani se je zvišala pov-

enačiti s skoki

Pogum je vrlina, ki se v takem obdobju še

prečna bruto plača na zaposlenega. Prvič

v neznano, ne

posebej izrazi, je svoje prepričanje izrazil

po začetku krize se je povečala domača po-

dr. Cerar.

»Albert Einstein je rekel, da ne gleda v preteklost, temveč v prihodnost, kajti tam bo preživel nadaljevanje svojega življenja,« je v svoji zahvali na odru povedal eden leto-

ne bi mogli izbrati: nagrade GZS so priznanje za uspešno delo doslej, hkrati pa za vse nagrajence in druga podjetja v Sloveniji tudi spodbuda za nadaljnje korake. Pogum je za zmagovalce in Slovenija potrebuje zmagovalce. Tudi letošnja generacija nagrajencev si je zato zaslužila večer v Cankarjevem domu, vsako čestitko in vsak aplavz posebej. »Danes si čestitamo, jutri gremo naprej,« se je slišalo po končanju uradnega dela. Res je: že danes je za vse nas nov dan in z njim je tu nova priložnost, da naredimo korak naprej in spišemo nove dobre zgodbe slovenskega gospodarstva.

V Žare Modlic

POSEBNO POROČILO

da bi prej analizirali položaj.«

čja rast, ki jo beležimo od začetka krize.

Simon Vrhunec, UKC Ljubljana

»Pogum je korak, stor-

je dovolj premišljen,

Ključni za uspešno delo v prihodnosti bodo izpolnjeni osnovni pogoji – politična stabilnost, učinkovita in delujoča pravna država ter stabilno, predvidljivo in privlačno poslovno okolje. Vlada tako za izboljšanje zakonodajne-

da stopnja tveganja

ga in poslovnega okolja pripravlja ukrepe,

raba, spodbujena predvsem z okrepljeno

ni prevelika, vedno

stajanje, rast in razvoj podjetij in s tem večja

»Kaj je pogum? Ljudje ga pogosto zmo-

investicijsko dejavnostjo, je dodal premier. Ob tem pa je poudaril, da nas pozitivni tren-

pa mora biti v okviru

konkurenčnost gospodarstva.

tno enačijo z neobičajnimi in drznimi dejanji.« A to ne drži zmeraj, je opozoril govor-

di ne smejo uspavati.

zakonitosti.«

pov ter dejavnosti, usmerjenih v krepitev

katerih skupni cilj so boljše možnosti za na-

Dr. Cerar je poudaril tudi nekaj ukre-

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

in p oglabljanje enotnega trga EU, poenostavitev oziroma odpravo zakonodajnih in drugih administrativnih ovir, s katerimi se podjetja srečujejo pri nastajanju in delovanju, ter ukrepov proti nepoštenim poslovnim praksam, kot je novela zakona o gospodarskih družbah. Vlada bo deregulirala poklice in dejavnosti tam, kjer za to ni javnega interesa, prav tako bo krepila varstvo potrošnikov in utrjevala zaupanje, kar lahko posredno ugodno vpliva na gospodarsko rast. Ob tem bo zagotovila storitveno podporno okolje za podjetništvo, kot so vnovična zagotovitev storitev točk VEM za pomoč pri nastajanju, rasti in razvoju podjetij, storitve univerzitetnih inkubatorjev za pomoč mladim pri uresničevanju podjetniške ideje in druge storitve, ki so enako pomembne kot različne oblike finančne podpore. Vlada bo prav tako izboljšala dostop do virov financiranja, pri čemer bo zagotovila dodatna sredstva za zagotovitev ugodnih,

Nagrade GZS

»Dosegli ste izjemne rezultate!«

ki, gradbeniki, gasilci ... Vsa Slovenija, še

spoštovanje. Nagrajeni so bili za rezultate,

jejo dobra klima,

posebej pa vodilni politiki, so že nekajkrat

ki so jih dosegli predvsem v preteklih petih

družbena odgovor-

v zgodovini z izjemnim pogumom in mo-

letih. Ta so bila v Sloveniji izjemna – nad-

nost in tesno sode-

drostjo sprejeli usodne politične odločitve,

povprečne obrestne mere, pomanjkanje

lovanje z lokalnimi

ki so nas pripeljale do samostojne, sodobne

likvidnih sredstev, zmanjševanje potro-

in demokratične države,« je povedal pred-

šnje, dragi energenti in surovine, majhna

sednik GZS.

gospodarska rast, nadpovprečno visoki v takih razmerah uspešen, tako kot so leto-

zdelo nesmiselno in neuresničljivo, je da-

pogumno. Ves svet se spreminja, razvoj in

šnji nagrajenci, je res poseben. Pameten,

nes že prevladujoči trend. Kako se v takih

inovacije so imanentna lastnost podjetij

hiter in predvsem pogumen. Kapo dol! Do-

razmerah odločati? Nekateri menedžerji in

po vsem svetu, in če nismo dovolj hitri in

kler jih imamo, lahko gojimo optimizem,«

podjetniki sprejemajo odločitve hitro, dru-

pametni, se to lahko hitro spremeni, saj

je povzel skupne lastnosti nagrajencev ter

gi zelo preudarno, vsi skupaj pa poudarjajo,

vsako leto začenjamo z ničle. Od države pa

izrazil upanje, da bodo nagrade dobrim

da je pomemben predvsem pogum.

pričakujemo spremembe, boljše razmere

podjetjem tudi v prihodnje pripomogle

za poslovanje, da bomo še boljši, je še opo-

k ustvarjanju kulture, ki bo promovirala

zoril Hribar Milič.

odličnost in zdravo tekmovalnost.

nas odločajo drugi? »Menim, da je Sloveni-

je dejal premier. Posebna pozornost bo namenjena tudi ukrepom za dvig konkurenčnosti slovenskega turizma in povečanje obsega turistične dejavnosti, s poudarkom na trajnostnem razvoju. Ena izmed prioritet bo tudi spodbujanje internacionalizacije, za kar je že v usklajevanju Program spodbujanja internacionalizacije 2015–2020, kjer bo podpora usmerjena predvsem v razvoj, izvajanje in prenovo poslovnih modelov, podporo poslovnim in regionalnim partnerstvom za krepitev sodelovanja v regionalnih verigah vrednosti, vzpostavitvi in delovanju sistema »vse na enem mestu« za domače izvoznike in tuje vlagatelje ter iskanje novih mednarodnih tržnih priložnosti. »V pomoč pri dosegu teh ciljev bo na novo vzpostavljena projektna pisarna, ki V Žare Modlic

od konca januarja bedi nad razvojem stra-

davki, neučinkovita birokracija … »Kdor je

gospodarstvo je izjemno aktivno in tudi

sami ali pa raje prepustimo, da namesto

ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest,

Kako pa je v gospodarstvu? Slovensko

Hribar Milič. Kar se je še pred nedavnim

Ga imamo v Sloveniji dovolj? Smo o

tudi na spodbujanje investicij, rast podjetij

je povedal predsednik vlade.

ne le naše čestitke, temveč tudi iskreno

dobitniki, odliku-

pomembnih stvareh sposobni odločati

potrebnih sredstev za delovanje podjetij in

spodarski, socialni in okoljski stabilnosti,«

spodarske in podjetniške dosežke zaslužijo

pogum izkazujejo znanstveniki, kulturni-

družbe je hitrost sprememb, poudarja

bodo pozitivno vplivali na zagotavljanje

kot tiste, ki bodo prispevali k trajnostni go-

ja dežela pogumnih ljudi. Ne le športniki,

prihajajo letošnji

Temeljna značilnost sodobne globalne

predvsem povratnih virov financiranja, ki

teških projektov, ki jih je vlada prepoznala

odjetja, iz katerih

okolji, v katerih delujejo.

»Z nagrado želimo nagrajencem izkazati priznanje, hkrati pa pokazati Slovencem, da imamo tudi pri nas podjetja, ki so odlična in se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati,« je povedal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Posebej je poudaril, da si kot vsako leto tudi letošnji nagrajenci GZS za izjemne go-

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Utrinki z odra

Glavni pokrovitelj

Priznanja so šla v prave roke. Nagrajenci in podeljevalci v Cankarjevem domu.

1 – Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor: »Veliko govorimo

Zahvaljujemo se pokroviteljem 47. podelitve Nagrad GZS

Zlati pokrovitelji

o pogumu, ampak recimo še kaj o sreči:

sreča spremlja pogumne.«

Srebrni pokrovitelj

Glavni pokrovitelj pogostitve

2 – Pevka Severa Gjurin se je prvič preskusila v vlogi voditeljice. Simpatično tremo ob začetku ji je pomagalo pregnati tudi občinstvo.

Bronasti partnerji

3 – Janez Škrabec, tudi letos predsednik komisije za izbiro nagrajencev, je predal nagrado GZS Anki Brus iz podjetja Agito. 4 – Oče adrenalinskih skokov Stane

Krajnc se je spustil na oder kar s stropa ter podelil nagrado Borutu Cvetkoviču iz Radgonskih goric.

Mali pokrovitelj 5 – Kirurg Blaž Trotovšek je s svojimi besedami segel v srce prisotnim v dvorani. Na sliki med predajo priznanja Antonu Kisovarju (Tehnos). 6 – Boštjan Štefanič, pogumni slepi podjetnik, je bil svoje čase skoraj sosed še enega prejemnika, Martina Novšaka iz GEN energije. 7 – Lado Bizovičar, kot vedno brez dlake na jeziku, je kot podeljevalec spravil v še boljšo voljo tudi Stojana Petriča iz Kolektorja.

Pokrovitelji pogostitve

Pokrovitelj tiska

Pokrovitelj spletne aplikacije

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije

dr. Blaž Trotovšek, kirurg

Vodja skupine ljudi, vselej pripravljenih priskočiti za pomoč, tudi ko je nevarnost največja.

Zdravnik, ki je lani skupaj z ekipo trinajstih strokovnjakov v zapletenem posegu izvedel prvo hkratno presaditev ledvic in jeter pri nas.

»Spoštovanje nevarnosti je prvi pogoj za učinkovito delo. Gasilec, ki ne pozna strahu, lahko postane nevaren samemu sebi. Strah da, panika ne. Če nisi usposobljen, lahko hitro postaneš predmet reševanja, namesto da bi reševal. Ko prvič pomagaš nekomu ali celo rešiš življenje, se verjetno zgodi neopisljiv učinek, ki je neke vrste droga, da. In lahko vam povem iz izkušnje, da nič ni primerljivo z občutkom notranjega zadovoljstva, ki ga doživiš, ko pomagaš sočloveku. Tega z denarjem ne moreš

Preskakujejo ovire Morda še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije nismo potrebovali toliko pogumnih ljudi in podjetij kot danes. Naredijo lahko korak naprej in namesto iskanja izgovorov in kazanja na ovire razmišljajo o tem, kako jih preskočiti. Če je pogum po definiciji pripravljenost storiti kaj navkljub težavam, je strah tisto, pred čimer se ni treba ustaviti. Pravi zmagovalci bodo našli v tem izziv in ga premagali.

kupiti.«

»Kirurg mora biti najprej človek, potem zelo dober zdravnik in šele nato kirurg. Serijska samozavest je sestavni del kirurškega življenja. Samozavest, da imaš izkušnje in znanje, ki jih znaš uporabiti ob pravem trenutku in na pravem kraju ... Odgovornost je velika, vendar pa je veliko večji od morebitnega strahu zdravnika strah, ki ga občuti bolnik. Svoj poklic imam rad in je poseben, ker morda oseba na drugi strani nikomur drugemu ne reče tako iskreno besede hvala, ko ji pomagaš.«

palice

190 LET ODLIČNOSTI ogum. Pomislimo najprej za hip na smučarsko šampionko Tino Maze. Tako preprosto

cevi

se zdi vse, ko se Črnjanka na pobočju spusti s starta. Videti je, da je med vožnjo veliko

bolj strah nas, njene navijače, kot njo samo. Tina, olimpijska in svetovna prvakinja, rekorderka svetovnega pokala, je že pred leti dokazala, da je dobra in da lahko pride na vrh. Ampak pravi pogum je morala pokazati v

profili

obdobju, v katerem ni dosegala ciljev, ki si jih je zadala. Morda bi bilo po sezonah brez stopničk preprosteje vreči puško v koruzo. Ampak spoprijela se je s strahom, da ji ne bi več uspelo, in se vrnila na vrh: ni ga prepustila drugim. Lahko bi že kdaj rekla, da ima dovolj, a je vedno

folije

znova našla motiv in pogum za novo tekmo, za nov boj s tekmicami in za novo dokazovanje, da si še vedno zasluži zlato.

valjani izdelki

Nagrade GZS

POSEŽEMO LAHKO NA VRH SVETA

Si upamo stopiti čez meje? Ne le geografske, ampak tiste, ki si jih postavljamo kar sami? Dobri si upajo stopiti naprej, čeprav je poslovni svet nepredvidljiv, še tako uspešna podjetja pa so izpostavljena številnim zunanjim dejavnikom. V takih razmerah gredo naprej tisti, ki imajo ne le znanje, ampak tudi pogum.

Za višjo pokojnino je modro imeti višje cilje

vo no

POSEBNO POROČILO

Boštjan Štefanič, direktor podjetja Eviras

Pa Slovenci, smo pogumen narod? Iskreno: tudi v najbolj rožnatih predstavah in (samo)opisih po navadi najprej uporabimo pridevnike priden, skromen ali pa majhen. Ampak velikost ni vedno povezana s pogumom in, še pomembneje, tudi ni povezana z uspehom, ki je posledica poguma. Zgodbe o novodobnih Davidih

Za hip zaprimo oči. Svet je povsem drugačen, ko ga ne vidimo. Prvi slepi računovodja pri nas spremlja svet vselej drugače. Iskal je službo, a je celo večnost ni dobil. Nikomur ni želel biti v breme, zato je zbral pogum.

»V sebi moram poiskati in zbrati pogum za

v boju proti navidezno premočnim Goljatom najdemo

stvari, ki se večini zdijo povsem preproste

vsepovsod.

in samoumevne. Prepričan sem, da me bo-

V 21. stoletju in še posebej v zadnjih letih so velike zgodbe v gospodarstvu in podjetništvu prav tiste, kako

ste razumeli, če vam povem, da mi je bilo

z idejo, znanjem in pogumom premagati navidezno

velikokrat težko. Pogosto me je bilo strah,

majhnost, pa naj gre pri tem za izhodišče po številu zaposlenih, finančno (ne)moč ali druge resurse, ki so na

tudi ko sem se odločil, da ustanovim svoje

voljo. S sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami se

podjetje – računovodski butik prihodnosti.

ideje, ki nastajajo v glavah drznih, širijo veliko hitreje. Združevanje velikih globalnih sistemov in inovativni

Pa vendar vem, da je moč poguma in volje

začetki na platformah, kakršna je Kickstarter, imajo

tista, ki ustvarja svetlo prihodnost.«

skupni imenovalec: pogum. Meje se podirajo in trgi postajajo večji. Za nekatere je to nevarnost, za druge priložnost, da dokažejo, da so kos izzivom in imajo pogum. Tudi slovensko gospodarstvo je v preteklosti že dokazovalo, kaj zmore, pa nato v mnogih delih s krizo zdrsnilo na rob svoje proge tako kot Tina Maze, s katero smo začeli. Prav današnja Tina v marsičem simbolizira tisto, kar potrebujejo slovenska podjetja. Samo s trdim delom in pogumom se lahko vrnejo med najboljše ter pridejo zmagovito na cilj. Dokaze, da se to da, imamo. Na naslednjih straneh preberite pogovore s pogumnimi, prejemniki nagrad GZS. V prihodnosti pa bomo potrebovali pogum vsi skupaj. V gospodarstvu za dobre, pogumne ideje in premišljene načrte, kako jih uresničiti. Na drugih podro-

Stane Krajnc, začetnik skakanja BASE, podjetnik

Zmajar, padalec s stotinami skokov iz letal in nato z naravnih odskočišč, oče skokov BASE pri nas – in podjetnik. Svoj življenjski užitek je prenesel v podjetništvo in se lotil izdelave specializiranih padal ter oblek za letenje. Njegovo podjetje Atair opremlja najpogumnejše letalce v zraku, novodobne Ikarje, ki ne poznajo besede strah in živijo za nove izzive.

»Letenje in skoki pri človeku izostrijo

čjih za to, da bomo gospodarstvu dali nujno potrebno

določene občutke, posameznik pa se ob

in zasluženo podporo ter podlago za rast. Potrebujemo

tovrstnih preizkušnjah tudi lažje spopada

dobra, uspešna, drzna podjetja. Preberite si zgodbe letošnjih nagrajencev, zgodbe o tem, da se tudi v Sloveniji

z vsakodnevnimi izzivi. Življenje tudi zato

da narediti veliko. Znamo, zmoremo in upamo si. Naj

bolj ceni. Vsak uspešno izveden skok pa je

nam bodo zgodbe zmagovalcev vsem v navdih in spodbudo za naprej.

vreden svojega tveganja.«

Sklad življenjskega cikla Skladi življenjskega cikla so oblika varčevanja za dodatno pokojnino. Omogočajo vam, da si v različnih življenjskih obdobjih zagotovite optimalen način varčevanja in s tem najbolje oplemenitite sredstva ter si zagotovite višji življenjski standard po upokojitvi. Postopek sklenitve je hiter in preprost, varčevanje pa vam znižuje dohodnino.

www.modra-zavarovalnica.si

Pokličite 080 2345

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Znanje za največje izzive Lastna vrhunska programska oprema, najpogosteje izdelana po meri naročnika, produkti za upravljanje človeških virov in identitet, platforme za vodenje projektov in korporativne portale, rešitve za industrijo, javne in finančne ustanove ter gospodarstvo: Agito, podjetje, ki ga je leta 2003 začel graditi veliko prezgodaj preminuli Mišo Brus, je danes s svojo rastočo ekipo in projekti, ki jih izvaja za najzahtevnejše naročnike po svetu, dokaz, da imamo tudi v Sloveniji vrhunski potencial in da imamo podjetja, v katerih znajo ta potencial izkoristiti. Ob nagradi GZS je o Agitu spregovorila Anka Brus, v.d. direktorja.

Nagrade GZS

GG: V Agitu ste pred dnevi praznovali dvanajsti rojstni

MENTORJU, SODELAVCU, PRIJATELJU V SLOVO

dan. Kakšno je bilo podjetje tedaj, na začetku? AB: Ko ga je moj mož leta 2003 ustanovil, sta bila Agito dva

So vodje in so rojeni vodje. Mišo Brus je bil rojen vodja, neustrašen ter hkrati dosleden in premišljen direktor, ki je z ustanovitvijo podjetja Agito uresničil svoje sanje. Bil je odličen mentor in učitelj za življenje, ki je od svojih zaposlenih vedno pričakoval perfekcijo na vseh ravneh. Bil je tudi prijatelj, vrata njegove pisarne so bila vedno odprta za nas. Postavil je temelje uspešnega podjetja in nam omogočil, da še naprej uresničujemo njegove sanje in vizijo.

človeka, danes pa nas je skupaj okrog sedemdeset. Resnično lahko rečem, da je imel le svoje znanje in nekaj osebnih priporočil. Enemu dobro izpeljanemu projektu je sledil drugi, drugemu tretji in tako naprej. Leta 2007 sem se tudi sama pridružila ekipi. Pridobili smo nekaj prvih večjih podjetij v tujini, v Liechtensteinu, potem v Nemčiji, Savdski Arabiji … Razvijali smo se res organsko, iz leta v leto. Dobivali smo čedalje več projektov, se podajali na nova področja, razvijali nove produkte in tehnološke rešitve. Vedno smo iskali nove izzive in to nam je tudi v času krize zelo koristilo.

Mišo, v nas si pustil globoko sled in zelo te pogrešamo. Vedno se te bomo spominjali.

GG: Ste bili vajeni boja in vam podjetništvu nenaklo-

Tvoji Agitovci

njeni časi zato niso prišli do živega? AB: Vsekakor nam ni nihče nikoli ničesar podaril. Poleg tega, da smo se ves čas ozirali za novimi priložnostmi, smo se prav tako vedno trudili, da smo razpršili tveganja. Nismo želeli biti odvisni od enega samega velikega partnerja, na primer multinacionalke Hilti, ali produkta, tudi če se je kdaj zdelo, da bi od tega lahko dobro živeli. Filozofija podjetja je bila in ostaja enaka, vedno si želimo naprej, želimo si

V Žare Modlic

POSEBNO POROČILO

GG: Imate visoko specializirane kadre in vse več zaposlenih. Slovenija, če uporabimo politično korekten izraz, ni znana ravno kot država, v kateri bi bila obdavčitev dela najnižja. Ste v Agitu kdaj razmišljali, da bi se

ponuditi več in bolje. GG: Koraki podjetja se zdijo trezni in premišljeni.

moramo hitro, pripraviti predloge, ponudbe, predstavitve.

preselili drugam?

Doslej smo očitno delali dobro in prepričali marsikoga.

AB: Očitno smo še vedno navezani na dom. Zgradili smo

AB: Naš posel nikakor ni zagotovljen za dolga leta naprej,

res dobro ekipo in ta se še dopolnjuje. Težko bi bilo preseliti

največkrat gre za projektna dela, za katera vemo, da se bodo

GG: Med vašimi partnerji so podjetja od zahodne Evro-

Agito, kakršen je danes. Tudi o kakšni podružnici v tujini

prej ko slej končala. Ne moremo vedno načrtovati, koliko

pe do arabskih držav, vodilna podjetja v svojih pano-

smo že kdaj razmišljali, pošiljamo ekipe k partnerjem po

dela bomo imeli v kakšnem obdobju, čeprav si za to, da ga

gah.

vsem svetu, ampak za zdaj lahko vsakdanje delo opravlja-

dobimo, resnično zelo prizadevamo. Lahko pa ves čas vla-

AB:Da, delamo tudi za res velike globalne sisteme, med

mo od tu. Seveda pa bi bili veseli, če bi bila obdavčitev uspe-

gamo v razvoj in s tem skrbimo za svojo konkurenčnost.

našimi največjimi projekti je trenutno recimo delo za eno

šnih podjetij pri nas prijaznejša. Včasih gledamo izpiske, na

Smo storitveno podjetje in jasno je, da zato vlagamo v ljudi,

največjih farmacevtskih podjetij na svetu. Ne govorim le o

primer pri izplačilih nagrad za dobro delo, primerjamo bru-

v zaposlene. Tu se trudimo biti vedno v koraku s časom ali

državi ali dveh, kjer bi delali zanj, ampak o celotni skupini.

to in neto zneske ter se spogledujemo in si mislimo svoje …

celo pred njim.

Res se spopademo tudi z največjimi izzivi in lahko rečem, da smo jim kos.

GG: Ena prvih stvari, ki jih opazimo v vaših prostorih, je razpoloženje med zaposlenimi. Čuti se, da se v Agitu

GG: Agito je zadnja leta prejel vrsto priznanj, med drugim ste eden najbolj priznanih Microsoftovih partner-

GG: Kako zahtevno je potem načrtovanje kadrov?

dela intenzivno, hkrati pa je ozračje še vedno sprošče-

jev ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Tuji trgi so za vas

AB: S posebnimi orodji redno ocenjujemo, koliko stro-

no.

vse pomembnejši.

kovnjakov bomo potrebovali za kakšen projekt. Seveda se

AB: Ne vem, ali lahko sploh dovolj poudarim, kako po-

AB: Nagrade je lepo sprejemati in vsekakor so priznanje

zgodi, da je treba delati včasih zelo veliko, drugič pa je dela

membni so odnosi med nami. Prepričani smo, da ljudje, ki

za dobro delo. Vsekakor pa je za nas najpomembneje, da

malo manj. Tak čas potem izkoristimo za to, da naredimo

so odlični v svojem poklicu, dosežejo najboljše rezultate, če

nam zaupajo pridobljeni partnerji in da ne le z referenca-

kakšen notranji projekt ali izboljšavo, produkt ali kom-

imajo tudi podobne vrednote. V Agitu se trudimo komu-

mi in produkti, ampak tudi s predlogi, kaj bi lahko naredili

ponento, pridobivamo nova znanja. Delo razporejamo in

nicirati čim bolj odprto. Spoštujemo se, sodelujemo in si

skupaj, prepričamo nove kliente. Za uspeh v tujini podjetje

načrtujemo čim skrbneje. Glede na to, da med drugim po-

pomagamo. Vemo, kako se lahko motiviramo, kaj nas žene

potrebuje marsikaj. Znanje, pogum, biti mora v pravem

nujamo tudi orodja za upravljanje kadrov in upravljanje

naprej, ampak tega se ne da opisati le s procedurami. Tako

trenutku na pravem kraju. Pri nas bi morda lahko uporabili

projektov, kovačeva kobila tu na srečo ni bosa. Tudi to je

ekipo moraš preprosto ustvariti in zanjo skrbeti. Ponosni

tudi izraz »kontrolirana sreča«. Mi vemo, kaj lahko ponu-

ena od naših prednosti: o tistem, kar razvijamo in ponuja-

smo, da nam je od tistih začetkov leta 2003 uspelo zgradi-

dimo, in vedno se trudimo biti najboljši, ampak na koncu

mo, znamo tudi zelo dobro svetovati in imamo izkušnje iz

ti tak Agito, kakršnega poznajo naši zaposleni, partnerji in

se mora partner na drugi strani odločiti za nas. Odzvati se

prve roke.

drugi danes.

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Posel je kot smučarski kros

po zaslugi tradicije. Kupci so nas pač poznali in kupovali

naše izdelke, morda se je komu tedaj zdelo, da nam niti ni treba delati veliko več. Ampak v Radgonskih goricah smo

Toliko odstotkov znaša tržni delež Radgonskih goric v Sloveniji pri penečih se vinih.

se že tedaj zavedali, da ne smemo spati na lovorikah in da samo z dolgo zgodovino in s prepoznavnostjo, četudi z dobrimi izdelki, ne bomo mogli dosegati uspehov v nedogled. Zato smo gledali naprej in zato smo lahko previdno popeljali podjetje tudi čez najbolj kritično obdobje. Nam se danes zato recimo ni treba ukvarjati z dvomi o likvidnosti in s podobnimi težavami. GG: Doma imate že leta velik tržni delež. Tu prostora za

5.000.000

BC: Najlažje je reči: »Šli bomo v tujino.« Ampak za to potre-

Toliko evrov so Radgonske gorice vložile v polnilno linijo, opremo in prostore v zadnjih treh letih.

buješ dobro strategijo. Tudi mi smo »šli ven«. Preverili smo zelo različne trge, si uspešno odprli vrata na primer v Mehiki. Predstavili smo se tudi na Kitajskem, ampak tam smo hitro ugotovili, da potencial obstaja, a je hkrati povsem negotovo, ali bomo lahko uspešno prodajali tudi čez nekaj let. Naš jasni in izvozno primarni cilj v tem trenutku je zato postati vodilni regijski – pri tem mislim na nekdanji jugoslovanski trg – proizvajalec in prodajalec penečih se vin. Na teh trgih lahko zagotavljamo kakovost in količine. Poznamo lokalne razmere, V Žare Modlic

Radgonske gorice so že dolgo sinonim za slovenske penine, z njihovo »srebrno« in »zlato« proslavljajo svoje in skupne mejnike generacije Slovencev. A to še ni dovolj za poslovni uspeh podjetja, je prepričan Borut Cvetkovič, direktor podjetja, ki je tudi v letu 2014 dosegalo dobre rezultate.

širitev ni neomejeno. Kam se še lahko usmerite?

odpiramo svoja podjetja. Prav pred kratkim smo postavili Radgonske gorice na poslovni zemljevid še v tretji državi v regiji. To je naša izvozna prioriteta, tega se zavedamo in držimo. Ampak tudi domačega trga niti za hip ne zanemarjamo. Če primerjamo aktualno porabo oziroma prodane količine penin kot našega najbolj prepoznavnega izdelka v Sloveniji s številkami pred, na primer, petnajstimi leti, vidimo, da je

GG: Na snemanje za podelitev nagrad GZS ste prišli ne-

veliko, niti za hip se ne moremo sprostiti in si privoščiti lago-

GG: Je v tradicionalnem podjetju težje delati večje kora-

posredno s smučarskih pobočij in s seboj prinesli smu-

dne vožnje. Pa še ena podobnost je, tudi v Radgonskih gori-

ke? Kako se je odzvalo okolje?

čarske rokavice. Kaj vas v športu najbolj navdušuje?

cah smo odvisni od a.

BC: Na začetku je bilo seveda tudi nekaj dvomov, ampak ve-

BC: Šport je del mojega življenja in prenašam ga tudi na dru-

činoma je bil odziv na drugačne, drznejše poteze, za katere

žino, na hčeri in ženo. Je priložnost za razbremenitev in izlo-

GG: Kako obvladujete taka tveganja?

smo se odločali, dober. Govorim tako o odzivu okolja kot

čanje slabe energije, pa tudi kakšna dobra ideja pade včasih

BC: Imamo več kot 160 let tradicije, vsekakor tudi ogromno

tudi odzivu v podjetju. Ne pravijo kar tako, da nova metla

prav med telesno vadbo. Počnem vse mogoče, ukvarjam se s

znanja. Nimamo vpliva na to, koliko sonca bo posijalo na

pometa drugače, ampak glede na že omenjeno dolgo zgodo-

številnimi športi, s prijatelji si sem ter tja postavimo tudi ka-

naše vinograde, ampak tudi če razmere kakšno leto niso

vinsko pot hiše smo pri nas vedno zelo pazili na to, da vezi s

kšen ekstremen cilj, na primer kolesarski. Še vedno me čaka

optimalne, to ne ogrozi našega poslovanja. Hkrati pa smo

preteklostjo nismo pretrgali na silo. Zgodovina je naša moč,

tudi velik adrenalinski izziv, skok s padalom v tandemu. Lo-

usmerjeni v prihodnost, zavedamo se, kako pomembno je

ampak le v kombinaciji z inovativnostjo, vizijo, drznostjo.

predvidevati spremembe, se nanje pravočasno odzivati,

Ustvarili smo delovno okolje, v katerem vsakdo poskuša

včasih pa jih tudi narekovati.

iskati nove ideje, išče znanja in spremlja dogajanje na trgih.

til se ga bom, ampak nekaj kock še ni postavljenih na pravo mesto za to. GG: Lahko poiščeva vzporednico oziroma športno disciplino, ki ji je vaše delo najbolj podobno? BC: Morda našo vsakdanjost najlažje primerjam s smučarskim krosom svetovnega prvaka Filipa Flisarja. V poslu imamo prav tako nepredvidljive izzive in ovire. Naše poslovanje je naša proga, na kateri se moramo odzivati hitro in z ramo ob rami tekmovati s tekmeci. Ti so vedno v bližini, stikov je

GLAVNI CILJ »Naš primarni cilj je postati vodilni regijski — pri tem mislim na nekdanji jugoslovanski trg — proizvajalec in prodajalec penečih se vin.«

Vedno si prizadevamo delovati kot ekipa. GG: Malo pred izbruhom gospodarske krize se je za Radgonske gorice začelo novo poglavje.

GG: Uporabiva ilustracijo iz vaše panoge: časi zadnja

BC: Drži. Leta 2006 se je spremenila lastniška sestava pod-

leta niso ravno taki, da bi podjetja na veliko odpirala

jetja, naredili smo tudi precejšnjo generacijsko menjavo in

steklenice in nazdravljala. Ampak vi imate razloge za

odgovornost smo prevzeli mlajši. Takrat smo si tudi začrtali

zadovoljstvo.

pot naprej in si postavili jasne cilje. Naši aduti so odtlej še bolj

BC: Rekel bi, da smo v prvih letih po začetem novem poglav-

izrazito energija, ambicija in seveda tudi pogum.

ju, vsaj tja do krize leta 2008, precej dobro poslovali že samo

priložnosti in možnosti tudi tukaj še veliko. GG: Proizvajalcev penin je tudi pri nas vse več. Kako oce-

STRAH POMAGA »Strahovi so lahko koristni, če jih ni preveč. V vsakem je kanček resnice, vsak prinaša tudi izziv. Pomagajo nam, da ne pozabimo na okolje in na omejitve, ampak cilj je, da jih spoznamo, proučimo in premagamo.«

njujete svojo konkurenco? BC: Za nas je, najširše gledano, konkurent tako rekoč vsak, ki napolni steklenico s penečim se vinom. Ampak tega nikakor ne jemljemo negativno. Kot prvi »peninar« v Sloveniji smo seveda mi tista tarča, ki jo imajo pred očmi drugi. Poskušajo nas doseči in preseči, predvsem našo srebrno penino, ki je najbolj razširjena. Naši izdelki so dobri, hkrati pa seveda tudi mi iščemo nove ideje, vpeljujemo nove artikle in se trudimo ostati tam, kjer smo že leta: vsaj korak pred tekmeci. GG: Lahko končava z obveznim kozarčkom? Katera je vaša najljubša kapljica? BC: Iz naše kleti, seveda: zlata penina brut.

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

PRIDNI

Podjetje Tehnos z lastnim in s kooperacijskim programom vsako leto povečuje prodajo, veliko večino prihodkov pa ustvari na tujih trgih. Kmetijske stroje ter izdelke iz kovin, plastike in gume iz Žalca pošiljajo na trge v 28 držav, od Avstrije, Nemčije, Poljske do Kanade, Japonske in Kitajske. So zanesljiv dolgoročni partner globalnih velikanov iz avtomobilske in letalske industrije ter proizvodnje bele tehnike. Še vedno so družinsko podjetje, ki ostaja vpeto v lokalno okolje. Direktor Anton Kisovar se zaveda, kako pomembni so v poslu ne le podjetniška žilica in trdo delo, temveč tudi pogum, srce in dobri sodelavci.

že zelo dolgo. Na kateri točki je bilo potrebnega največ poguma, kje ste naredili največji korak? AK: Pogum potrebujemo ves čas, ampak ena od prelomnic se je za nas gotovo zgodila pred dvema desetletjema. Takrat smo se v družini soglasno odločili za nakup 3.700 kvadratnih metrov poslovnih prostorov podjetja, ki je šlo v stečaj. Zgodil se je premik iz obrtniškega v podjetniško

letih bo vstopila tudi naslednja generacija, ki že pomaga in

poslovanje, kar ni bilo enostavno. Obseg proizvodnje, ši-

si že pridobiva izkušnje. Vsi smo del ekipe, tako moja družina

rina produktne palete, posojilne in druge obveznosti, ki

kot zaposleni v podjetju. Vsi moramo loviti veter v jadra, če

so prišle s tem korakom, so bili dejavniki, zaradi katerih

želimo, da gre naša barka v pravo smer s pravo hitrostjo.

je Tehnos takrat postal ambicioznejši, večji in tudi uspeGG: Zdi se, da je odnos z zaposlenimi za vas zelo pomem-

šnejši.

ben. GG: Proizvajate izdelke za partnerje ter izdelke lastne

AK: Vsekakor, saj sem sam le en člen in ne morem brez sode-

blagovne znamke. Kaj so vaše največje prednosti?

lavcev. Moja nagrada je v veliki meri tudi njihovo delo. Brez

AK: Smo stabilno podjetje, ker od začetka gradimo na tr-

timskega dela ni uspeha. Morda vam bom našo povezanost

dnih temeljih, razpolagamo z lastnimi sredstvi in z doma-

najlažje opisal z naslednjim primerom. Ko sem praznoval

čim znanjem. Konstantno vlagamo v opremo in prostore,

okroglo obletnico, sem si belil glavo z vprašanjem, kako jo

naši izdelki pa so proizvod lastnega razvoja, zato rešitve

proslaviti in koga povabiti. Odločil sem se ter poleg prijate-

pogostokrat zaradi varnosti patentiramo. Razvojni oddelek je danes tudi občutno izkušenejši ter številčnejši, kot je bil pred leti, kar nam omogoča dobre tehnične rešitve.

V Žare Modlic

Vedno greš lažje naprej kot nazaj

O razmerah v Sloveniji: »Omogočite nam konkurenčno okolje, potem pa nas pustite pri miru, da lahko delamo. Slovenci smo vendarle priden narod.«

GG: Tehnos ni mlado podjetje, pravzaprav ste v poslu

ljev in sorodnikov povabil vse naše zaposlene z njihovimi partnerji, od prvega do zadnjega oziroma vse, ki sooblikujejo moj vsakdan. Izkazalo se je, da je bila to prava odločitev in imeli smo se odlično vse do jutranjih ur. Vsekakor bomo

GG: Kje ustvarite največ prihodkov?

to še ponovili in sedaj imamo za takšno praznovanje tehten

AK: Predvsem smo vezani na izvoz. Z razvojem in uvelja-

AK: Seveda je tudi nas kdaj strah. Ne želimo postati manj

vitvijo izdelkov, ki jih tržimo pod lastno blagovno znamko

konkurenčni ali celo nekonkurenčni zaradi neustreznih

Tehnos, iz leta v leto povečujemo prodajo. Približno dve

razmer v Sloveniji, slabših pogojev pri energetski oskrbi,

GG: To so majhne radosti, ki jih prinaša delo v poveza-

tretjini oziroma natančno 66 odstotkov vseh izdelkov nepo-

neprimerne ali predrage komunalne infrastrukture ter vi-

nih ekipah.

sredno izvozimo, posredno izvozimo še dodatnih 27 odstot-

sokih obremenitev pri stroških delovne sile. Zelo na kratko

AK: Natanko tako. Eno od vodil pri našem delu je: »Dan je

kov izdelkov, na domačem trgu pa jih ostane slabih sedem

bi rekel: omogočite nam konkurenčno okolje, potem pa nas

odstotkov. V zadnjem času uspešno prodiramo na vzhodne

pustite pri miru, da lahko delamo. Slovenci smo vendarle

trge in tudi rezultati so že vidni.

priden narod.

GG: Ste zadovoljni z doseženim?

GG: Še vedno ste družinsko podjetje. Klasičnega delov-

AK: Logično je, da si vselej želimo še več in da ne smemo

nega časa potem najbrž ne poznate?

obstati, temveč moramo naprej. Dosegamo kratkoročne in

AK: Poglejte, ko poslušam razprave o tem, ali privatizirati

dolgoročne cilje, smo zadovoljni s svojim položajem na trgu.

slovenska podjetja ali ne, vedno zagovarjam isto mnenje. Ni

V preteklem letu smo prodajo izdelkov lastne znamke pove-

pomembno, čigav je kapital, ampak lastnik mora biti vpet v

čali za več kot tretjino in uspelo nam je, da smo se uveljavili

okolje. Na daljavo je težko delati dobro, med poslovnim ter

v zgornjem srednjem cenovnem razredu, kar nam omogoča

osebnim interesom ne sme biti ovir in s poslom moraš žive-

tudi nadaljnji razvoj. Ko primerjamo kazalnike poslovanja

ti. Vedno so in bodo težave, rešujejo pa jih le ljudje, pripadni

v panogi in se primerjamo z drugimi, ugotovimo, da smo

podjetju.

uspešni. Seveda pa se ne nameravamo ustaviti.

V Tehnosu in v družini smo že davno sprejeli podjetništvo kot način življenja. Naše delo se začne navsezgodaj

GG: V številnih slovenskih podjetjih odkrito povedo, da

in pogosto smo vpeti v delo do večernih ur. Povsem prosti

naše domače gospodarsko okolje ni najbolj spodbudno.

vikendi so prej izjema kot pravilo. Na začetku je bila zraven

Kakšne izkušnje imate v Tehnosu?

moja mati, vseskozi je v Tehnosu tudi žena. V prihodnjih

razlog.

18 Toliko odstotkov zaposlenih v Tehnosu ima višjo ali visoko izobrazbo. Pridobljeno znanje vgrajujejo v kooperacijski in lastni program, kar zagotavlja stabilnost in rast podjetja.

lep, če je v njem lepih vsaj nekaj minut, ki nas razveselijo in napolnijo z energijo.« Dokler najdeš drobne radosti in dokler veš, zakaj delaš, se dajo premagati skoraj vse ovire. Le ustavljati, ali ozirati preveč nazaj, se ne smeš. GG: Med fotografiranjem ste povedali, da ste bili v mladosti alpinist. Izhaja vaša filozofija tudi iz tega? AK: Vsekakor. Zato mi toliko pomeni tudi kip alpinista, darilo, ki sem ga prejel za abrahama. Res je veliko simbolike in povezav med alpinizmom in poslom. Lahko bi rekel, da je vse nekakšno tveganje, ki zahteva pogum, treznost in srčnost. V mladosti so mi gore dale ogromno življenjskih izkušenj. Vedno greš lažje naprej kot nazaj in to je prvo pravilo. Vem, kaj pomeni vztrajnost, kako pomembno je, da imaš vselej izdelan natančen načrt, a se znaš hkrati tudi odzvati, če je treba prvotno zamisel v hipu spremeniti, ker se na glavo postavi okolje okrog tebe. Še vedno živim po istih načelih, tako v poslu kot zasebno.

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Trg se ne konča pred domačim pragom V Žužemberku izdelujejo opremo za večslojne pasivne keramične komponente za svetovni trg. Širšemu krogu znamka Keko - Equipment ne pomeni veliko, med poznavalci pa je znana po vrhunskem razvojnem oddelku ter kakovosti izdelave. O uspehu na nišnem trgu, na katerem evropskih podjetij skorajda ni več, govorita direktor Anton Konda in tehnični direktor Jože Štupar.

Nagrade GZS

GG: Začnemo kar s temo letošnjih nagrad, s pogumom?

JŠ: Delamo stroje za proizvodnjo. Največji koncerni jih sicer

Vaše podjetje uspešno nastopa na svetovnem trgu in pot

znajo narediti zase, na trgu pa tovrstnih izdelkov ni veliko.

do tja je bila najbrž vse prej kot preprosta.

Prej smo govorili o pogumu. Pri nas danes ne govorimo o hi-

JŠ: Danes je od tega že kar dolgo, ampak veliko in pogumno

pnih dejanjih, mi se ne pripravljamo na kak pogumen skok v

dejanje je bila že sama ustanovitev podjetja. Izkušenj imamo

novo, neznano. Smo pa pogumni, ker vztrajamo, ker si upa-

več kot petintrideset let, ampak pred dobrimi dvajsetimi

mo ponuditi velike projekte, ker si upamo sprejeti največje

smo se znašli na razpotju. Na temeljih nekdanjega obrata

izzive in jih uresničiti.

Iskre je zrasel Keko - Oprema, od leta 1995 se na svetovnih trgih pojavljamo z lastno znamko Keko - Equipment. Danes

AK: Še enkrat bom poudaril samozavest. Nič slabši nismo

vidimo, da je bila to pravilna odločitev in naša pot je uspe-

od Američanov, Nemcev, Japoncev, Tajvancev ali Kitajcev.

šna, ampak na začetku za to ni bilo nobenega zagotovila. Da,

Naša prednost je, da smo res prilagodljivi in da lahko vsak

takrat smo potrebovali pogum, veliko poguma.

izdelek naredimo po meri naročnika. Pri nas mu ponudimo znanje in podporo na vsakem koraku razvoja, produkcije in

AK: Vstop na svetovni trg je bil res velik korak. Ni majhna

vzdrževanja. Pomagamo mu z idejami, upoštevamo želje in

stvar, da si dejansko odpreš vrata in greš daleč stran, se sre-

do zadnje podrobnosti prilagodimo končni izdelek natanko

čaš s potencialnimi kupci in jih prepričaš, da si zanje najbolj-

za tisto, kar kupec potrebuje. In seveda mu potem zagotovi-

ša izbira.

mo tudi primerno podporo za delovanje.

GG: Kdaj dvomite o svojem delu, se pojavi tudi strah?

GG: Stoodstotni morate biti ves čas, tako pri podpori že

AK: Mislim, da je treba ločiti zunanje in notranje dejavnike.

pridobljenim partnerjem kot pri iskanju novih.

Na prve ne moremo vedno vplivati, a jih seveda ves čas spre-

AK: Na lovorikah ne smeš nikoli zaspati. Naj si rečemo, da

mljamo in analiziramo. Pri drugih moramo odgovore poi-

imamo dovolj, da nam gre kar dobro in se ne bomo več tako

skati sami. Lahko ujamemo roke in pravočasno izpolnimo

naprezali? Ne gre. Razvoj, nove ideje, novi kupci, to je naša

svoje obveznosti do partnerjev? Bomo naredili vse tako, kot

pot, na kateri se ne želimo ustaviti. Delamo dobro in načrtov

smo načrtovali?

nam še ne bo zmanjkalo. Poleg ekonomskih razlogov so tu vsekakor tudi drugi. Čutimo odgovornost do lokalnega oko-

JŠ: Trenutno imamo kar nekaj projektov, vezanih na ruski

lja, na primer.

trg, in jasno je, da so se razmere tam precej spremenile. Kako se spopadamo s težavami? Tako, da se prilagajamo trgu,

JŠ: Malo se bom pošalil, ampak saj veste, da je v vsaki šali

kupcem, da izkoriščamo svoje znanje, kadre in smo še naprej

zrno resnice. Keko je podjetje, ki je zelo močno vpeto v lo-

inovativni.

kalno okolje. Delamo na globalnem trgu, ampak naš dom je Slovenija, Žužemberk. Dobra, odlična ekipa smo, skupaj se

AK: In samozavestni, tega ne pozabiva. Ko enkrat ugotoviš,

razvijamo, najdemo si delo in imamo delovna mesta. Da bi

da si lahko enakovreden svetovnim tekmecem in jih lahko

midva vse skupaj prodala? Kupec bi se najbrž našel, ampak

tudi prehitiš, je vse veliko lažje.

potem bi si morala poiskati nov dom kje drugje, ker ne bi bila več zaželena.

V Žare Modlic

POSEBNO POROČILO

SAMOZAVEST »Smo samozavestni. Ko enkrat ugotoviš, da si lahko enakovreden svetovnim tekmecem in jih lahko tudi prehitiš, je vse veliko lažje.«

GG: V časih, ko je največji strah številnih, da dela ne bodo

s katerimi se – iskreno povedano – sam ne ukvarjam prav z veseljem ... AK: … v zameno pa dobim z Jožetom vrhunskega strokovnjaka v svetovnem merilu na področju, ki ga pokrivamo. GG: In kaj počnete, ko ne delate v podjetju? AK: Naši dnevi so velikokrat zelo stresni. Hodim, kolesarim, igram golf, čeprav nisem nikakršen šampion in tudi ne bom. Gre za sprostitev, včasih res potrebujem nekaj, pri čemer lahko povsem odmislim drugo delo. Če nisem osredotočen na igro, letijo žogice na vse konce, le tja jih ne spravim, kamor

dobili, je pri vas drugače. Imate polne roke dela, pravite,

GG: Opazimo lahko zanimivo dinamiko med vama.

da morate zelo dobro organizirati delo, da izpolnite na-

Skupaj delata že več deset let in o upokojitvi očitno še ne

ročila. Kako ste prišli do tega položaja na trgu?

razmišljata?

JŠ: Naš trg je zelo specifičen, precej zaprt je. Elektronske in-

AK: Res sva del iste ekipe že petintrideset let. Jože je bil v

dustrije v Evropi skoraj ni več oziroma izginja, ker se pač že

podjetju še nekaj let prej, ampak dolga, dolga doba je za

leta seli v Azijo. Mi smo ostali doma, ugotovili smo, da znamo

nama. Očitno sva prava kombinacija, drugače gotovo ne bi

dovolj in da lahko gremo naprej. Analizirali smo konkuren-

zdržala skupaj in tudi rezultati ne bi bili dobri.

co, našli svoje področje in prepričali partnerje. Ti vidijo naše izdelke in reference ter nam zato tudi zaupajo nove projekte.

JŠ: Včasih kje zanemarjajo tradicijo, pri nas pa so izkušnje

AK: Pomembno za uspeh je, vsaj pri nas, da spoznaš, da se

in dobri odnosi temelj. Nama gre očitno dobro. Ne moreš

trg ne začne in konča pred vrati, dvajset kilometrov severno

gledati drugega toliko časa, če se z njim ne razumeš. Tu ne

ali južno od sedeža podjetja. Smo specifični, ampak narediti

gre le za Antona, gre za širšo ekipo. Midva pa se res dobro do-

znamo veliko in delamo zelo dobro.

polnjujeva. Njemu ležijo organizacijske, vodstvene naloge,

SLOVENIJA, NAŠ DOM »Delamo na globalnem trgu, ampak naš dom je Slovenija, Žužemberk. Dobra, odlična ekipa smo, skupaj se razvijamo, najdemo si delo in imamo delovna mesta.«

si želim. Zgodi se, da odigram nekaj lukenj in šele potem ugotovim, da nisem pri stvari z glavo. To je dober preizkus in hkrati znamenje, da se moram, po domače rečeno, izključiti. JŠ: Vidite, jaz pa odklop najdem na motorju. V mladosti je bila to želja, v srednjih letih pa sem si končno lahko privoščil, da je postalo takšno potepanje moj konjiček. Na dveh kolesih je stvar povsem enaka kot na zelenici za golf, čeprav je okolje drugačno. Od prvega ovinka moram biti osredotočen na cesto, ne pa na druge stvari, ki se mi sicer pletejo po glavi. Odkrivam nove kotičke, uživam in si prevetrim misli. Pogosto se potepava skupaj z ženo. Kot se spodobi, je ona potem tista, ki narekuje hitrost in me podreza pod rebri, če grem prehitro. Tako kot v življenju, ne?

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Energetika ni lepotno tekmovanje

prepričevali, da bomo elektrarno zaprli v nekaj letih. Ampak

6600

zdaj je od tega že skoraj četrt stoletja, NEK pa obratuje boljše in je resnično izredno pomemben za Slovenijo.

Toliko gigavatnih ur električne energije na leto proizvedejo v skupini GEN ali več kot 40 % vse električne energije, proizvedene v Sloveniji.

Načrte za prihodnost moramo delati realno, s trdnimi številkami in s pravimi strokovnimi ocenami. Morda se zdi to zelo tehničen odgovor, ampak v tem, da damo izračune na mizo in jih zagovarjamo, je zelo veliko poguma. Da smo se po več kot treh desetletjih zelo uspešnega delovanja in po pozitivnih ekonomskih in tehnoloških rezultatih mednarodnih študij skupaj s hrvaškimi partnerji v letu 2014, ki je bilo po proizvodnji energije rekordno, dogovorili o podaljšanju delovanja jedrske elektrarne do leta 2043, se mi zdi najpogumnejše dejanje v zadnjem času. Prepričan sem, da je to dobro tako za našo družbo kot za uporabnike.

Krmarjenje med poslovno uspešnostjo, cenovno vzdržnostjo in skrbjo za okolje na Slovenskem, zelo specifičnem trgu z energenti, pridobivanje energije iz javnosti bolj in manj všečnih virov ter, uporabimo prispodobo, pogosto naelektren odnos s politiko: za podjetjem GEN energija in direktorjem Martinom Novšakom je še eno razgibano – in uspešno leto.

GG: Po kakšnih cenah bomo plačevali elektriko v priV Žare Modlic

hodnje? MN: Slovenija je zelo zanimiv energetski trg. Močno smo povezani z drugimi državami, proizvodnja presega porabo in trg je odprt. Cene se močno razlikujejo, nemške ali avstrijske recimo niso primerljive s tistimi v srednjeevropskih državah ali v nekdanji Jugoslaviji. Viri energije so raznoliki, pod črto GG: Kakšno pot bi morali izbrati po vašem mnenju?

pa je vsem skupno to, da je sama energija razmeroma poce-

MN: Danes moramo gledati deset, dvajset ali pa petde-

ni, dajatve, ki so vezane nanjo in so del končne cene, pa so

set let naprej. Bo Slovenija zdržala s fosilnimi gorivi, bo

visoke. Poskrbeti moramo za to, da bodo končni uporabniki,

ustvarjala več energije iz sonca, lahko z vetrnimi elek-

pri tem mislim na vse, od gospodinjstev do gospodarstva,

trarnami dobimo kaj več? Ali pa bomo nosili največji del

imeli zagotovljene ustrezne količine energije po primernih

GG: Začneva z vprašanjem iz našega studia? Na foto-

formacije, jih analiziram. Skupaj s sodelavci si postavljam

bremena z nuklearko? To ni lepotno tekmovanje, to niso

cenah. To pomeni, da bomo morali poiskati točko, pri kateri

grafiranje in snemanje ste prinesli maketo starodav-

vprašanja, najdem odgovore in uresničim načrte. Skrat-

odgovori za naklonjenost občinstva na kakšnem nepo-

končna cena ne bo previsoka, hkrati pa bo omogočala proi-

ne jadrnice. Zakaj?

ka, izzivi so koristni in obvladljivi. Z aktivno vlogo in iska-

membnem tekmovanju, to so zelo resne teme.

zvajalcem energije investicije in druge koristne daljnosežne

MN: Model čudovite trijambornice je bil pozorno darilo

njem optimalnih možnosti jih spreminjamo v priložnosti. GG: Bodo akterji skupaj zbrali dovolj poguma?

sodelavcev. Časa imam sicer zadnja leta kronično premalo, ampak nekega dne, ko sem ravno izgubljal živce

GG: Vaše podjetje, GEN energija, ni odvisno le od kr-

MN: Veste, kako so rekli včasih? Če ne prej, začne pamet

ob ogledu neke pogovorne oddaje na televiziji, mi je žena

marja in posadke, ampak tudi od okolja. Čeri je naj-

delovati takrat, ko zmanjka kruha. Pravzaprav mislim, da

rekla, naj vendar neham in se lotim sestavljanja. Super

brž več, kot bi si želeli. V preteklosti ste že izrekli kar

nasvet. Nisem le sestavil velike makete, ampak sem se po-

nekaj kritik na račun države. Ima ta res premalo po-

globil tudi v zgodovino tovrstnih ladij ter v zgodbe o nji-

guma in postavlja ovire, namesto da bi jih odstranje-

hovih plovbah. Mornarji, ki so pluli po svetovnih morjih,

vala?

so bili zelo pogumni.

MN: Mislim, da bi lahko včasih res naredila več. Pred kratkim, ob štirideseti obletnici postavitve temeljnega kamna

GG: Najdeva kakšno stično točko s poslom?

za Nuklearno elektrarno Krško, smo si ogledovali doku-

MN: Vsaka gospodarska družba, še posebej tako velika,

mente iz tistega časa. Dobil sem občutek, da so se takrat

kakor je naša, je svojevrstna ladja. Naloge so razdeljene,

odgovorni odločali drugače, bolj pogumno kakor danes.

tudi naša ladja ima določeno smer, posadko in krmarja. In

Tehnološko je šlo za velik korak, ne samo za novo obliko

tudi mi plujemo po različnih vodah. Ene poznamo, druge

pridobivanja energije, ampak tudi za dolgoročne učinke

še odkrivamo.

na gospodarstvo. Danes je pri odločanju precej več drugih dejavnikov. Predvsem politiki pogosto izbirajo odgovore,

GG: Vas je teh novih poti kdaj strah?

ki se jim zdijo bolj všečni. Kaj menijo strokovnjaki in ka-

MN: Strah se mi zdi v poslu malo premočna beseda. Raje

kšni so dejanski učinki, zanje ni vedno najpomembnejše,

uporabljam izraz izziv. O izzivih pridobivam potrebne in-

in to se mi ne zdi dobro.

IZZIV, NE STRAH »Strah je v poslu malo premočna beseda. Raje uporabljam izraz izziv. O izzivih pridobivam potrebne informacije, jih analiziram. Skupaj s sodelavci si postavljam vprašanja, najdem odgovore in uresničim načrte.«

nam drugega ne bo preostalo, da bomo le ugotovili, kaj je za nas koristno. Slovenija nima konstantnih vetrov, kakršni so recimo na Baltiku, in računati, da bomo postavili vrsto »vetrnic«, ni realno. V dobre vetrne elektrarne je treba vlagati veliko znanja, tehnike, materiala, preden začnejo sploh delovati. Tudi za fotovoltaiko ni primerna kar vsa naša država. Velike subvencije v tovrstne oblike pridobivanja energije, tudi če so trenutno pogosto omenjane v medijih in se zdijo »prijazne«, potem tudi niso smiselne. Vsaj ekonomsko se to ne splača. GG: Se vam zdi, da je tudi zato kritik na račun jedrske elektrarne manj? MN: Po osamosvojitvi je prišlo obdobje, ko je bilo dvomov o NEK kar nenadoma precej več kakor prej. Krško je postalo v javnosti problem in tudi mene so v tistih časih n ekateri

POGLED NAPREJ »Gledati moramo deset, dvajset ali petdeset let naprej. Bo Slovenija zdržala s fosilnimi gorivi, bo ustvarjala več energije iz sonca, lahko z vetrnimi elektrarnami dobimo kaj več? Ali pa bomo nosili največji del bremena z nuklearko? To ni lepotno tekmovanje.«

odločitve. GG: Spregovoriva še malo o vas kot o krmarju jadrnice z začetka intervjuja. O pogumu sva že govorila. Človek dobi v pogovoru z vami občutek, da vam ga ne manjka, hkrati pa se zdi, da ste zelo trezni, preudarni. MN: Mislim, da so lastnosti v poslu in zasebno podobne, tudi pri meni je tako. Nehvaležno je, če se moraš opisati sam. Ampak recimo, da sem vztrajen in premišljen. Vsak izziv pretehtam, ga analiziram. Predvsem pa se poskušam vselej pogovoriti z najboljšimi strokovnjaki, kar jih lahko najdem za področje, ki se ga lotim. GG: Kakšni izzivi vas še čakajo zasebno? Še ena jadrnica? MN: Ne, ne, dovolj je bila ena. Si pa želim spoznati veliko neznanko, imenovano Rusija. Imam občutek, da se v šolah o tej državi učimo malo. Ampak ta prostranstva, ti ogromni naravni viri so nekaj, kar v meni prebuja radovednost. Morda pa kdaj najdem čas za raziskovanje.

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Multinacionalka iz Idrije

želja milijarda prihodka za podjetja v skupini. Podjetje je v globalnem pomenu profesionalno ne le po izdelkih in proizvodnji, ampak tudi po organizacijski in poslovni kulturi. GG: S Kolektorjem ste naredili dolgo pot. Bi lahko v tej zgodbi opozorili na kakšen posebej pogumen korak? SP: Veliko dejanj na naši poti je bilo povezanih s pogumom in z drznostjo. A moram se vrniti na konec leta

Skupina Kolektor se je z visoko specializirano proizvodnjo z leti kakovostnega dela razvila v podjetje, ki na najzahtevnejših trgih ne le nastopa, ampak je tam tudi vodilno. Del poti iz Slovenije v svet je bil v podjetju dolga leta tudi Stojan Petrič. Lani se je upokojil in se po dvajsetih letih umaknil s položaja predsednika uprave na točki, ko je, kot ponosno pove, Kolektor zelo uspešen.

upravičeno. Zato sem zahteval, naj ta del vrne slovenskim lastnikom. V prvem trenutku se je to mnogim zdela predrzna, morda komu celo nora zahteva. Ampak vztrajal sem. Primer je šel na arbitražo v Zürich. Tam se je po mesecih pregledovanja, dokazovanja in usklajevanja izkaza-

20 Skupina Kolektor ima zunaj Slovenije 20 podjetij v 12 državah.

ti, ampak gre za kratkovidno ali škodljivo odločitev, pri kateri so v ozadju drugačni interesi, potem so posledice pogosto zelo hude. Take zadeve ne škodijo le podjetjem, ampak celotnemu gospodarstvu, ker omajajo gospodarstvo, bančni sistem, načnejo zaupanje v institucije. O pogumu v podjetju lahko govorimo, ko se za neki korak, kakršenkoli že je, odgovorno odločijo lastniki in menedžment. Če pa nekdo v imenu podjetja nekaj odloča, pa steje stvari za organe pregona, žal.

razvoj Kolektorja. Poteza, ko v imenu podjetja pelješ ve-

Potrebujemo jasno vizijo in ljudi s kompetencami.

činskega lastnika na arbitražo, je morda videti nenava-

Sam sem vedno trdil, da morajo biti ne le v podjetjih, am-

dna, lahko se zdi tudi trdoglav korak, toda prinesel ni le

pak tudi v vladi ljudje, ki razumejo posel. Prednost bi dal

lastniških sprememb, ampak tudi dodatno spoštovanje

tistim, ki so vodili podjetja ali jih vodijo, ne teoretikom.

podjetja. Drugače so nas začeli gledati v Evropi, pa tudi

Več menedžerjev, manj profesorjev, če poenostavim. In

sami Američani so nam ob dokončnem slovesu od Ko-

da, časi so taki, da nas lahko le pogumni koraki pripelje-

lektorja pred dobrim desetletjem priznali drznost.

jo iz krize. Priložnost in vso potrebno podporo moramo

V Žare Modlic

tudi dati tistim, ki znajo delati dobro in si to tudi upajo. GG: Vas je bilo kdaj strah? GG: Vi ste priložnost drugim že dali: umaknili ste se

SP: Stvari bi se lahko razpletle drugače, tudi zame osebno. Ampak ko nanese beseda na strah, najraje odgovo-

zadnje leto najuspešnejše v obdobju mojega vodenja.

podjetjem in ko sem sam naletel na kakšno oviro, sem

par. Kakšna zgodba vas povezuje z njim?

Vsi kazalci kažejo, da je bilo podjetje tudi v letu 2014, če

vedno poskusil priti zadevi do dna in jo čim bolje razu-

SP: S tem loparjem imava dolgo zgodovino, gre za mo-

se lahko izrazim v športnem žargonu, v odlični formi.

meti.

tega časa ste ga tudi vodili, in poslovili ste se na vrhu.

tih sem prevečkrat opazoval dejanja in ljudi, ki so pogum

ampak ta odstotek je bil velikega pomena za nadaljnji

ki vam pomeni nekaj posebnega, prinesli teniški lo-

GG: Štiri desetletja ste bili v Kolektorju, polovico

imamo znanje in zmoremo? Seveda. Ampak v zadnjih le-

za to ne odgovarja, to ni nikakršen pogum. To so pogo-

je bilo vselej moje vodilo. Ko smo se znašli pred izzivi s

kšna napoved poti, ki smo jo prehodili s podjetjem.

zelo jasno mejo, kaj to sploh je. Da si upamo, ker vemo, da

lo, da sem imel prav. Šlo je za slab odstotek lastništva,

SP: Z velikim ponosom lahko povem, da je bilo prav to

gospodarstvenikom in drugim tekmecem, so bile neka-

SP: Pogum je kakovost, prednost. Ampak potegnimo

ločitev ni pogum, utemeljen z dovolj trdnimi argumen-

GG: Na fotografiranje ob pogovoru ste kot predmet,

sikaterem turnirju, in zmage, ki sva jih dosegla proti

nas, ni rožnat. So to pravi časi za pogum?

vil, da je imelo ameriško podjetje, ki je bilo tedaj med

treba ničesar bati. Stvari moramo samo razumeti.« To

sem postal direktor Kolektorja, me je spremljal na mar-

GG: Gospodarski položaj, globalno in še posebej pri

nič skupnega. Če podlaga za bolj tvegano poslovno od-

in da do dela v narekovajih svojega deleža sploh ni bilo

»Vsi kazalci kažejo, da je bilo podjetje tudi v letu 2014, če se lahko izrazim v športnem žargonu, v odlični formi.«

izbral iste poti, ne bi šel tako neposredno proti cilju.

zamenjali z neetičnostjo. Ti dve stvari seveda nimata

jenka za fiziko in kemijo, je rekla: »V življenju se nam ni

da imava v marsičem podobno zgodbo. Od leta 1994, ko

videl kakšno nevarnost več za podjetje ali zase in ne bi

podjetja. Pri pregledovanju dokumentacije sem ugotolastniki Kolektorja, več pravic, kot mu jih je pripadalo,

ODLIČNA FORMA

Toliko milijonov evrov znaša skupni izvoz ali 63 % prihodkov.

točki, naredil kake pogumni korak manj. Morda bi res

1995, torej v čas kmalu po tem, ko sem prevzel vodenje

rim s citatom. Marie Curie, znamenita Nobelova nagra-

del, od katerega se ne ločim že dvajset let. Lahko rečem,

280

Prodaja, prihodki, EBITDA, katerikoli kriterij pogledamo, vidimo, da se je Kolektor še dvigal.

GG: Bi na splošno rekli, da so bile Kolektorjeve poteze drzne?

GG: Jemljete to tudi za osebni uspeh?

SP: Pogum je lastnost, ki je prirojena. Vsekakor je tudi

SP: Da, zelo sem ponosen na Kolektor, na vse naše zapo-

od vodstva odvisno, kakšne poteze vleče. V poslu potre-

slene. Lahko rečem, da smo od tistega zdaj že daljnega

buješ pogum enako kot pamet, treznost in sposobnost

časa, ko sem se mu pridružil, postali prava mala multi-

predvidevanja. Po bitki je vsakdo general in danes lah-

nacionalka. Kolektor ima podjetja po svetu, več tisoč

ko rečem, da sem se večinoma odločal kar pravilno. Ne

zaposlenih, v ne tako dolgoročnih ciljih za leto 2022 je

morem pa trditi, da ne bi danes, če bi se znašel na enaki

KAJ NI POGUM »O pogumu v podjetju lahko govorimo, ko se za neki korak, kakršenkoli že je, odgovorno odločijo lastniki in menedžment. Če pa nekdo v imenu podjetja nekaj odloča, a za to ne odgovarja, to ni nikakršen pogum.«

s položaja predsednika uprave Kolektorja, čeprav je mogoče čutiti, da imate energijo za nadaljevanje zgodbe. SP: Odkrito priznam, da sem moral zbrati veliko poguma. Prepričan sem, da bi lahko delal še naprej in vodil podjetje recimo še pet let. Ampak napovedal sem, da se bom po petinšestdesetem letu umaknil. Poti nazaj ni. Naj bi prišel in rekel: »Poglejte, premislil sem si.« Kakšen zgled pa bi s tem dal drugim? Na začetku sem omenil naše standarde, skladne na primer s tistimi v Nemčiji. Tam je samoumevno, da se menedžer pri določeni starosti umakne. Držal sem besedo in mislim, da je tudi to dobra poteza za Kolektor. Ponosen sem na podjetje, ki sem ga pomagal zgraditi, in tudi na kadre, ki smo jih v teh mojih letih izbrali, izobrazili in jim dali priložnost. Štejem si v čast, da sem jih lahko vodil, in prepričan sem, da bo Kolektor rasel tudi v prihodnje.

POSEBNO POROČILO

Nagrade GZS

Pogumno iz območja udobja Kaj naredi podjetje, če zaradi spremenjenih razmer na trgu čez noč ostane brez pomembnega dela posla? Premišljeno, a drzno in samozavestno izbere novo pot, zapre usta dvomljivcem in se usmeri proti vrhu. S Tanjo Skaza, direktorico podjetja Plastika Skaza, smo spregovorili o pogumu, nekonservativnem razmišljanju in postavljanju ob bok svetovnim velikanom. V Žare Modlic

spodbudo za razmislek in razvoj.« Ampak ko ste podjetje pred nekaj leti povsem prestrukturirali, ni šlo le za udobje, ampak najbrž tudi za preživetje. Koliko poguma ste potrebovali za korak v novo in po svoje tudi neznano? TS: Ko je prišla kriza, so nas vsi opozarjali, naj racionaliziramo poslovanje, naj se ustavimo in ne razmišljamo o širjenju, o rasti. Ampak mi smo čutili, da je čas za nas pravi. »Ne bomo skromni, ker vemo, da veliko znamo in da lahko veliko naredimo,« smo si rekli. Začeli smo si postavljati vprašanja, želeli smo izvedeti, kaj potrebuje kupec in kaj dobrega mu lahko ponudimo. Vprašali smo se, ali smo se pripravljeni povsem spremeniti, in ko smo si odgovorili pritrdilno, smo zavihali rokave.

OPOZORILOM NAVKLJUB »Ko je prišla kriza, so nam rekli, naj se ustavimo. Ampak mi smo čutili, da čas za nas je pravi. 'Ne bomo skromni, ker vemo, da veliko znamo in da lahko veliko naredimo,' smo si rekli.«

opazila naša strast. Z linijo izdelkov naše znamke Cuisine smo na trgu res še novinci, ampak po kakovosti lahko konkuriramo globalnim velikanom. Primerjati se želimo z znamkami, kakršni sta Koziol ali Joseph and Joseph, pokrivati želimo ne dvajset, ampak morda tudi petdeset držav in več. S Plastiko Skaza pa si želimo, da partnerji še bolj spoznajo naše znanje, razvoj in tehnologijo ter ugotovijo, da lahko skupaj naredimo res veliko, ponudimo na trgu vrhunske izdelke. Želimo si, da bi naši partnerji še bolje spoznali naše znanje, razvoj in tehnologijo ter ugotovili, da lahko skupaj naredimo res veliko, ponudimo na trgu vrhunske izdelke. GG: Rekli ste, da mora biti posel tudi strast. Plastika Skaza je še vedno družinsko podjetje, ali sploh lahko

GG: Take korake je težko narediti čez noč. Ampak

potegnete mejo med delom in zasebnim življenjem?

časa niste imeli na pretek.

TS: Če si kot podjetnik zadovoljen zasebno in imaš ve-

TS: Težko je obrniti stvari na glavo, če je v glavah zako-

dno zdrave temelje za pogum, lahko svoje osebnostne la-

reninjen ustaljeni model razmišljanja. V podjetju je to proces, ki še vedno traja. Najtežje je spremeniti kulturo podjetja, prepričati zaposlene, da ti verjamejo in so pripravljeni stopiti s teboj na novo skupno pot. Ta korak je gonilo rasti. Ljudje, zaposleni so tisto, kar odloča o uspehu podjetja. Za nas je bil to velik izziv tedaj in je še vedno prioriteta danes. Sejemo skupaj, zato da lahko tudi žanjemo. GG: Kako daleč ste že prišli na začrtani poti? TS: Lahko bi rekli, da smo uspešni že danes, ampak naša zgodba se je resnično šele dobro začela. Smo zelo mlado

stnosti preneseš v delo. Če te podpira dobra ekipa, je vse

24/7

lažje. Doma potrebujem podporo družine, ko pridem na

»Delam lahko dobro, če vem, da mi zaupajo in da delijo moje ideje, vizijo, cilje. Kot menedžerka, kot mama in žena imam iste cilje štiriindvajset ur na dan.«

delovno mesto, pa svoje ekipe. Moja naloga je, da prepričam tiste, s katerimi lahko skupaj pišemo dobro in lepo zgodbo. Delam lahko dobro, če vem, da mi zaupajo in da delijo moje ideje, vizijo, cilje. Kot menedžerka, kot mama in žena imam iste cilje štiriindvajset ur na dan. Želim si uspeti in biti srečna na vseh področjih. GG: O izzivih v poslu sva že govorila. Kakšne izzive pa si postavljate zasebno? TS: Mislim, da je največji izziv za človeka njegova starše-

podjetje in imamo mlade blagovne znamke. Še pred tre-

vska vloga. Ali svoje otroke lahko vzgojimo v samostojne

mi, štirimi leti smo ime Plastika Skaza uporabljali le za

in razmišljajoče odrasle? Bodo znali izbrati pravo pot,

GG: Plastika Skaza je podjetje, ki je v poslovnih vo-

vaše poslovne rezultate in delovanje zdaj nagrajuje

ime podjetja, ni pa to bila znamka, ki bi nekaj pomenila

bodo odločali s svojo glavo, se bojevali in imeli posluh za

dah že dobrih petintrideset let. Ampak pravi razcvet

tudi žirija Gospodarske zbornice Slovenije.

kupcu. Zdaj šele prihaja čas, ko je treba energijo, znanje

druge? Zame je to največji izziv: da lahko dam svojima

doživljate prav v zadnjih letih.

TS: Ne bom pretiravala, če rečem, da je za nami zelo

in moč vložiti v razvoj in promocijo. Močne »brande«

sinovoma tisto, kar je prav, in da sem lahko taka mama,

TS: Drži, da že desetletja združujemo izkušnje, znanje,

adrenalinsko leto. Ampak prav to vznemirjenje, izzive,

ustvarjajo včasih tudi desetletja, mi pa si želimo biti

kakršno potrebujeta.

vrhunsko tehnologijo, skrb za zaposlene in odgovorno

novosti smo si tudi želeli. Ne želimo si ostajati na navide-

močni. Lahko slovensko znamko pripeljemo med sto

okoljevarstveno politiko. Smo specialisti za razvoj in bri-

zno varnem, udobnem področju. Želeli smo si pokazati

najmočnejših ali najprepoznavnejših v svetovnem me-

partnerjem in kupcem, kaj zmoremo. Prihodke smo v

rilu? Mogoče je naša kultura v Sloveniji pri tem res za

letu 2014 povečali za petino, na okrog trideset milijonov

kanček preveč konservativna, malo nas je strah, ko se je

Že toliko let zapored rast izvoza Plastike Skaza presega slovensko povprečje.

evrov. Postavili smo jasno strategijo do leta 2020 in na-

treba pokazati in pohvaliti. Mi želimo to spremeniti. Ni

slednje vprašanje je, kako bomo dosegli svoje cilje, in ne,

mi težko povedati, da imamo za podjetje visoke cilje.

zganje plastike ter predelavo plastičnih mas, hkrati pa smo uspešno, rastoče družinsko podjetje, ki z jasno vizijo in strategijo posega po novih izzivih prihodnosti. Naš cilj so vrhunski izdelki, napredni tehnološki postopki ter visoka uporaba ekoloških in biološko razgradljivih materialov. V zadnjih letih smo izbrali drugačno, drznejšo pot in prvi rezultati so že opazni. GG: Minulo leto je bilo za vas zelo uspešno. Prejeli ste zlato gazelo 2014 za najboljše hitro rastoče podjetje,

ali jih bomo dosegli. GG: Kaj so najpomembnejše lastnosti, ki jih potrebuGG: Pred našo kamero ste tik pred tem pogovorom

jete za to?

zanimivo opisali pogum in strah: »Če smo dovolj po-

TS: Zgodbo, ki jo pripoveduješ drugim, moraš živeti,

gumni, da se soočimo s strahom, smo lahko dobri in

v sebi moraš imeti pogum in strast. Želimo si priti med

uspešni. Strah nas premakne iz cone udobja, nam da

najboljše, želimo na vrh. Želimo si, da bi se v našem delu

89 Toliko odstotkov prihodkov ustvari Plastika Skaza kot dolgoročni strateški partner tujih podjetij.

GG: Na fotografiranju za Glas gospodarstva vas je spremljal slonček. Zakaj? TS: Pred leti, še v srednji šoli in pozneje med študijem, sem razlagala vsem, ki so me hoteli poslušati, da bom nekega dne nastopala pred množico ljudi. Ampak poguma nisem imela. Potem so mi prijateljice za rojstni dan prinesle slončka. »Imej ga za spomin in opomnik, da se boš zavedala, da si močna,« so mi rekle. Odtlej me spremlja pri vseh novih izzivih, daje mi moč in oporo ter me opominja na to, kako pomembni lastnosti sta drznost in vztrajnost.

Finance

Banka: partner, ne nasprotnik podjetja Odnos med podjetjem in banko ne more biti le odnos med kreditojemalcem in kreditodajalcem. V sodobnem okolju mora biti banka tudi ustrezen partner in sogovornik podjetja pri načrtovanju, utrjevanju in razvijanja posla. Piše Jak Vrečar.

Y tatistike, poslovni kazalniki in

KREDITIRANJE

tudi povsem praktične izku-

Banke bodo morale

šnje iz zadnjih let so vse prej

poiskati način, kako

kot ugodni. Ko beseda nanese

s sprejemljivim tve-

na poslovne načrte, do izraza

ganjem financirati

»posojilna rast« ni prav daleč.

posle gospodarskih

Obseg posojil podjetjem se je

družb.

od obdobja pred krizo, natančneje od leta 2008, s tedanjih okroglih 20 milijard evrov do lani zmanjšal skoraj natančno za polovico. Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo, je lani jeseni ob srečanju regionalnih predstavnikov centralnih bank s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada z vodilno temo, oživljanjem posojilne rasti, v Portorožu opozorila, da bodo morale banke poiskati način, kako s sprejemljivim tveganjem financirati posle gospodarskih družb. S to ugotovitvijo se v gospodarstvu vsekakor strinja velika večina, prepričana, da to ni nujno le za spodbuditev rasti, ampak marsikje tudi za to, da bodo lahko podjetja sploh normalno poslovala. Tudi Banka Slovenije je lani določila, da banke s prirastom depozitov ne smejo manjšati količine denarja, namenjenega za posojila, podobno stališče ima tudi ECB.

Finance

KREDITI

O BANKE O PODJETNIŠKIH IDEJAH

ZA PODJETJA IN PODJETNIKE

Dober poslovni projekt z zdravimi finančnimi parametri je vedno dobrodošel.

Krč naj bi po napovedih sicer počasi

cator, Pivovarno Laško, TPV Novo mesto in

cijah, vsaj po mnenju bančnikov torej ne

popustil, obseg posojil naj bi predvidoma

Trimo –, kot znaša njen v letu 2014 22-od-

drži. Vsekakor pa poudarjajo koristno opo-

prihodnje leto začel spet rasti. Podjetja pa

stotni tržni delež banke na področju kredi-

zorilo za podjetnike in podjetja ne glede na

seveda ne morejo vselej čakati in do svežega

tiranja gospodarstva.

velikost: podjetje se mora danes odločati o

denarja za investicije, obratna sredstva ali

V drugi slovenski banki, Abanki, oce-

investicijah še bolj premišljeno in z vso po-

druge potrebe morajo priti. Kako lahko pri

njujejo, da je naložbena dejavnost go-

trebno skrbnostjo, da prepreči tveganja, ki

tem pristopijo do bank in kaj jim te lahko

spodarstva še vedno zelo selektivna in

jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno. Ne

ponudijo?

usmerjena v krepitev obstoječe dejavnosti

za dobro bank, ampak predvsem za svoje

V naši največji banki NLB poudarjajo, da

podjetij. Podjetja si želijo predvsem refi-

dobro.

se je posojilna aktivnost v letu 2014 odraža-

nancirati obstoječe vire z novimi in cenov-

Analiziranje odnosa med podjetjem in

la v vseh segmentih gospodarstva, hkrati pa

no ugodnejšimi, pravijo. Abanka uspešno

banko le skozi prizmo financiranja pa vse-

poudarjajo, da obseg kreditiranja ni odvi-

sodeluje s SID banko in s Podjetniškim skla-

kakor tudi ni celostno. Da je na začetku po-

sen samo od banke, ampak tudi od obsega

dom, ki ponujata ugodnejše vire za namene

slovne poti razmeroma težko pridobiti kla-

kakovostnega povpraševanja po posojilih.

internacionalizacije poslovanja podjetij in

sično bančno financiranje, je jasno in vsaj

za namene investiranja.

danes precej nespremenljivo dejstvo. Manj

Dober poslovni projekt z zdravimi finančnimi parametri je vedno dobrodošel,

Tudi v Abanki pri odločanju o odobri-

pa je govora o tem, kako lahko banka svoje-

pravijo in zagotavljajo, da bo banka, kot že

tvi kredita poleg poslovnega sodelovanja

mu komitentu pomaga po številnih drugih

doslej, maksimalno zavzeto spremljala vse

podjetja in njegove bonitete upoštevajo še

poteh. Podjetja si želijo hitre in preproste

stranke, ne glede na velikost, torej od mikro

druge dejavnike. Med temi so tudi sedanji

ter s tem učinkovite storitve, pogosto pa po-

do velikih podjetij, in segment – zasebni

in pričakovani denarni tokovi podjetja,

trebujejo tudi strokovno pomoč ali nasvete.

ali javni sektor –, pri katerih bo pozitivno

načrti za poslovanje podjetja v prihodnje,

Na tem področju na primer v NLB pose-

ocenila zmožnosti družbe za ustvarjanje

morebitni že sklenjeni posli in druge meh-

bej opozarjajo na sektor malega gospodar-

zadostnega prihodnjega denarnega toka za

ke informacije, ki jih ima banka o podjetju.

stva. Za hitro, varno in udobno vsakdanje

poplačilo obveznosti.

Pri odobritvi dolgoročnih investicijskih

poslovanje ponujajo pravnim osebam, pod-

Pri tem poudarjajo, da ima NLB pri fi-

kreditov ima posebno težo poslovni načrt

jetnikom in zasebnikom nabor storitev v

nančnem prestrukturiranju slovenskega

in posledično tudi načrtovano poslovanje v

okviru tako imenovanega NLB Poslovnega

gospodarstva kot največja slovenska banka

prihodnosti.

paketa (ta vsebuje poleg poslovnega računa

vodilno vlogo in da kot koordinator oziro-

Mnenje dela (tudi poslovne) javnosti, da

tudi e-bančništvo, e-račune, poslovne kar-

ma agent vodi precej več prestrukturiranj

so se banke spremenile v trdnjave, utrjene

tice in drugo) ter pomoč v obliki »poslovne-

– posebej poudarjajo velike primere, Mer-

za neprepustnimi zidovi zahtev po garan-

ga skrbništva«.

Pomagamo vam narediti prave korake pri širjenju poslovanja. Vaše poslovne ideje lahko zaživijo hitreje z našimi ugodnimi krediti.

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

Promocijska vsebina

Finance

Kompas

POZORNO PRI NAČRTIH O investicijah se odločajte z vso potrebno skrbnostjo. Ne za dobro bank, ampak predvsem za svoje dobro.

TRADICIJA IN KAKOVOST

BAZA ZNANJ Podjetje mora od sodobne banke dobiti osebno obravnavo, podporo, informacije in strokovno svetovanje.

Prav poslovni skrbnik je tista oseba, ki

Podjetja od bank upravičeno pričakujejo

Pomemben del servisa, ki ga banke lah-

mnogim podjetnikom na začetku poti olaj-

tudi koristne informacije, dostop do uporab-

ko zagotovijo svojim strankam, je seveda

ša delo s številnimi brezplačnimi nasveti, z

nih baz znanj in novosti ter izobraževanja

tudi hiter in preprost dostop do pomemb-

dragocenimi izkušnjami in tudi medpod-

ali usposabljanja. V Abanki tako na primer

nih informacij in uporabnih znanj v elek-

jetniškim sodelovanjem. To je zlasti po-

za informiranost svojih poslovnih strank

tronski obliki. Poleg e-novic, namenjenih

membno pri najmanjših podjetnikih, saj se

skrbijo z rednimi letnimi seminarji in do-

strankam, so vse pogostejši tudi primeri, ko

ti praviloma popolnoma predajo svojemu

godki, primere dobrih praks pa podjetjem

jim banke omogočajo dostop do primerov

osnovnemu poslu. Tu pride pomoč banke

predstavljajo tudi s strokovnimi svetovanji

dobrih praks. V ta namen banke širijo nabor

seveda zelo prav.

za ožje skupine strank s specifičnimi, stro-

informacij, ki je na voljo na njihovih sple-

Pomen osebne obravnave poudarja-

kovno zahtevnimi bančnimi produkti, kot

tnih straneh, te pa iz strani, namenjenih le

jo tudi v Abanki, v kateri v ta namen vsaki

so instrumenti zavarovanja, zakladniški

osnovnim informacijam in dostopu do e-

stranki s poslovnim skrbnikom ponudijo

produkti ali finančne naložbe. Bančne sto-

-bančnih storitev, spreminjajo v portale, na

proaktiven in oseben pristop ter urejanje

ritve so v takih primerih še posebej koristne

katerih podjetniki lahko dobijo tudi objek-

bančnih produktov, ki ustrezajo njenim po-

že pri pripravi poslov s ciljem, da je nadaljnja

tivne, poglobljene in koristne informacije

trebam ter poslovanju.

izvedba posla za stranko čim manj tvegana

ne le za svoje finance, temveč tudi za širše

in čim bolj stroškovno racionalna.

poslovanje in delovanje.

Banka podpira podjetja s paleto storitev tudi pri njihovem poslovanju in uveljavlja-

Pri NLB ponujajo poseben dialog v okvi-

Na dlani je, da bo moral biti dialog med

nju tako na domačem kot tujih trgih. Poleg

ru Centra za inovativno podjetništvo, po-

podjetji in bankami v prihodnje še intenziv-

storitev elektronskega bančništva – te posta-

sebej koristnega na področju start-up pod-

nejši, bolj pogost in poglobljen, predvsem

jajo za veliko podjetij v današnjem času že

jetij ter socialnega podjetništva. Tu želijo

pa partnerski. Dobre banke, s katerimi

nuja in obveza – ponujajo med drugim tudi

vzpostaviti učinkovito podporno okolje, ki

bodo tudi podjetja lahko uspešno sodelo-

lasten sistem za poslovanje z e-računi zno-

bo imelo širši družbeni učinek na podobo

vala, bodo razumele potrebe podjetništva,

traj elektronske banke. Del ponudbe so seve-

podjetništva v Sloveniji. Ponujajo tudi brez-

odigrati bodo morale aktivno vlogo v poslo-

da tudi poslovne plačilne in kreditne kartice

plačni najem poslovnih prostorov, za kate-

vanju podjetij, jim ponuditi ustrezno – ne le

ter ponujanje storitev za negotovinsko po-

rega načrtujejo, da bo le prvi korak k soobli-

finančno – podporo ter pokazati svojo od-

slovanje in posledično večji obseg prodaje

kovanju podpornega okolja za rast in razvoj

govornost.

pri podjetjih, ki poslujejo s svojimi kupci.

malega gospodarstva.

»V Kompasu v popolnosti cenimo potnikove potrebe in želje po varnem ter popolnem oddihu, zato vedno pripravimo ponudbo po njegovih željah. Ob tem pa bi želeli poudariti, da več kot 97 odstotkov potnikov ocenjuje naše storitve kot odlične,« pravi Tatjana Juriševič.

Potrebe in želje potnikov so individualne, na sodobnem turističnem trgu pa so v ospredju kakovostni programi in izvedba. O prednostih podjetja Kompas in okusu slovenskih gostov smo se pogovarjali s predsednico uprave Tatjano Juriševič. Kompas ima v turizmu več kot 60-letno tradicijo. So izkušnje danes, ko je tako agencijske kot spletne ponudbe neprimerljivo več, še vedno prednost? Dolgoletne izkušnje in znanje so nas pripeljali do položaja vodilnega podjetja v regiji. Tako nam je uspelo pridobiti in dolga leta zadržati zaupanje potnikov za svoj široki spekter turističnih aranžmajev in celovite storitve. V Kompasu cenimo želje, pričakovanja potnikov in v nasprotju z internetnimi agencijami vsako potovanje izpeljemo z osebno noto in predanostjo. Kako konkurirate na trgu? Naš tim je visoko motiviran, profesionalen, odziven in specializiran, kar je v današnjih časih naj-

večja prednost. Vodilni smo pri promociji novih svetovnih turističnih destinacij, imamo sodobne in kreativne prodajne pristope ter prodajne poti, s svojimi katalogi pa postavljamo standard tako po vsebini kot po oblikovanju. Kompasove poslovalnice so opremljene kar najbolj sodobno. Vaša vizija je postati ena najpomembnejših evropskih »incoming« potovalnih agencij. S kakšno strategijo boste uresničevali ta cilj? Med Kompasove glavne produkte se uvrščajo krožna potovanja po eni ali več državah, vodene ture z zagotovljenimi odhodi, vse več pa je tudi motivacijskih potovanj in kongresov. Kompas uspešno razvija močno operativno mrežo, ki skrbi za optimalno izvedbo vseh potrebnih storitev na destinaciji. Izkušen tim strokovnjakov vsakodnevno skrbi za kakovostno pripravo, organizacijo in izvedbo turističnih storitev. Naša mreža podjetji v tujini je specializirana za incoming, dmc in outgoing, s širitvijo na trge Azije Peking, Seul, Kuala Lumpur - in Latinske Amerike pa se odpirajo številne nove priložnosti.

Kam so Slovenci najraje potovali v zadnjih letih? V Kompasu ponujamo zelo širok spekter potovanj in turističnih storitev. Kompasovi potniki se najpogosteje odločajo za počitnice na Jadranu in v Sredozemlju, križarjenja, smučanje, jezikovne šole v tujini, nakupe letalskih vozovnic, obiske sejmov ali pa za druge turistične storitve. Izjemno priljubljeni so družinski klubi, kjer pripravimo številne zanimive aktivnosti za vso družino. V sklopu potovanj velja poudariti vse evropske prestolnice ter svetovno priljubljene destinacije, kot so Kuba, Tajska, Kitajska, Indonezija, ZDA in številne druge. Kompasovi kupci najdejo v podjetju največjo prednost prav v tem, da lahko na enem mestu najdejo, raziščejo, primerjajo in seveda z gotovostjo uredijo vse potrebno za izvedbo počitnic in potovanj. Posebej ponosni smo na novosti, ki jih našim potnikom ponudimo vsako leto. Tako letos pričakujemo veliko zanimanja za programe v Skandinavijo, potepanje po Islandiji, kajtanje in teden joge na Lefkasu, za tedne stand up komedije na Kreti in Zakintosu. Za vse v zrelih letih pa smo pripravili Zlati klub na Zakintosu, kjer bomo skupaj odkrivali lepote otoka in preživeli prečudovite večere v prijetni družbi.

Promocijska vsebina

Fersped

ZANESLJIV LOGISTIČNI PARTNER DOMA IN NA TUJEM Fersped, d. o. o., Mednarodna špedicija je mednarodno logistično podjetje, ki v Sloveniji posluje že od leta 1968 in ima deset enot. Danes podjetje z dolgoletno tradicijo in izkušnjami na področju železniške, pomorske, cestne in letalske logistike deluje v skupini Slovenske železnice. »Doslej je podjetje prehodilo trnovo pot, od vzponov do padcev,« pravi direktor Tomaž Martin Jamnik in poudarja, da je Fersped trenutno še eno redkih slovenskih logističnih podjetij s širokim portfeljem logističnih storitev.

Inovativne jezikovne tehnologije in storitve Inovativne jezikovne in storitve za uresničevanje vašihtehnologije vizij za uresničevanje vaših vizij

Podjetje STAR prevajalske storitve praznuje 15. leto od svoje ustanovitve v Ljubljani in je eno od petdesetih podjetij mednarodne STAR.storitve praznuje 15. leto od svoje ustanovitve v Ljubljani in je eno od petdesetih podjetij Podjetje STARskupine prevajalske mednarodne Skupina STARskupine že 30 letSTAR. zagotavlja inovativne rešitve za učinkovito obvladovanje večjezičnih informacij po vsem svetu. ZSkupina globalno obdelavo informacij v realnem času uspešno združujemo vašo vizijo z večjezičnih vrhunsko tehnologijo glede na svetu. STAR že 30 let zagotavlja inovativne rešitve za učinkovito obvladovanje informacij po vsem potrebe vaših procesov. Za vas oblikujemo napredne rešitve, ki delujejo neodvisno od vašihtehnologijo organizacijskih struktur. Z globalno obdelavo informacij v realnem času uspešno združujemo vašo vizijo z vrhunsko glede na vaših procesov. Za vas oblikujemo napredne rešitve, delujejo neodvisno od vrednosti vaših organizacijskih struktur. Zpotrebe našimi celovitimi rešitvami dobite vso potrebno podporo za ki ustvarjanje dolgoročnih s svojimi inovacijami. Za vas oblikujemo procese, ki so avtomatizirani, česar sta olajšana njihova obvladljivost in Z našimi celovitimiinteligentne rešitvami dobite vso potrebno podporo zazaradi ustvarjanje dolgoročnih vrednosti s svojimi inovacijami. zagotavljanje kakovosti. Za vas oblikujemo inteligentne procese, ki so avtomatizirani, zaradi česar sta olajšana njihova obvladljivost in zagotavljanje Skupina STAR kakovosti. ima po vsem svetu ekipe strokovnjakov z več desetletnimi izkušnjami na mednarodnih in večjezičnih projektih, ki lahko v vsakem trenutku oblikujejo rešitev po meri za učinkovito vaših in procesov. Skupina STAR ima za povas vsem svetu ekipe strokovnjakov z več desetletnimi izkušnjami nadgradnjo na mednarodnih večjezičnih projektih, ki lahko za vas v vsakem trenutku oblikujejo rešitev po meri za učinkovito nadgradnjo vaših procesov.

STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana STAR Prušnikova prevajalske75, storitve d.o.o. Ljubljana 1210 Ljubljana-Šentvid Prušnikova 75, Tel.: 1 232 10 10 1210 +386 Ljubljana-Šentvid E-pošta: Tel.: +386ljubljana@star-group.net 1 232 10 10 www.star-ljubljana.si E-pošta: ljubljana@star-group.net www.star-ljubljana.si

STAR Group – Your single-source partner for corporate product communication STAR Group – Your single-source partner for corporate product communication

Za družbo je precej dinamično obdobje. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih, kako se je podjetje konsolidiralo? Res je za nami precej dinamično, predvsem pa težko obdobje. Po spremembi lastništva leta 2012, ko se je Fersped vrnil pod okrilje Slovenskih železnic, je sledilo finančno prestrukturiranje. To se je uspešno končalo konec leta 2013. Isto leto je bila izvedena tudi notranja reorganizacija, občutno pa se je zmanjšalo tudi število zaposlenih. V preteklih letih je namreč promet precej upadal. Leta 2013 se je upadanje naposled ustavilo in se lani obrnilo v rast. Lani se je družba tudi preoblikovala iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. Vse to, vključno s sinergijami, ki nastajajo znotraj skupine SŽ, zlasti s sestrsko družbo SŽ - Tovorni promet, je pozitivno odsevalo v omenjeni rasti in v tem, da se je po dolgem času poslovni rezultat nehal pisati v rdečih številkah.. Kakšni so Ferspedovi poslovni načrti za letos, kakšne cilje ste si postavili? Kot pozitivno usmerjen gospodarski subjekt smo si tudi mi za leto 2015 postavili kar optimistične cilje. Za doseganje teh bo nujno dejavno angažiranje vseh deležnikov v podjetju in skupini. Naši cilji so usmerjeni v nadaljnjo rast obsega poslo-

Fersped se že od leta 1997 kot eno prvih podjetij v logistični dejavnosti ponaša s certifikatom kakovosti ISO 9001. Med prvimi v Sloveniji je od Carinskega urada Ljubljana pridobil tudi status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO, kar poslovnim partnerjem prinaša ugodnosti pri carinskih kontrolah glede varstva in varnosti oziroma poenostavitev v skladu s carinskimi predpisi.

vanja, dobrih deset odstotkov v letu 2015, in rast prepoznavnosti podjetja kot zanesljivega ponudnika logističnih storitev, ki bo obstoječim in potencialnim strankam ponudilo zanesljive, hitre in pravočasne logistične storitve. Načrtujete kakšne investicije, morda širjenje obsega ponudbe? Večjih investicij v letu 2015 nismo predvideli. Bolj se nameravamo usmeriti v strokovnost in profesionalnost kadra v podjetju, saj smo prepričani, da nam bo to dolgoročno pripomoglo k uresničitvi načrtov, da postanemo prepoznaven in zanesljiv ponudnik logističnih storitev doma in v tujini. Zunaj države že danes ustvarimo večji del prihodka.

V segmentu storitve skladiščne dejavnosti, ki smo jo trgu ponudili pred letom in pol, nameravamo letos zaradi hitre rasti in povpraševanja strank povečati obseg ponudbe, zlasti z dodatnimi storitvami. Spogledujemo se tudi z možnostjo, da bi v segmentu intermodalnih železniških prevozov ter prevozov lesa trgu ponudili nekaj novega. Kakšna je vizija podjetja za prihajajoča leta – kam se želite poslovno postaviti recimo do leta 2020? Naša vizija je postati eden največjih logistov v Sloveniji in na območju JV Evrope. Strankam želimo ponujati zanesljive, hitre in pravočasne logistične rešitve.

Promocijska vsebina

Že petdeset let navdihujemo vaša doživetja.

OMV

KAKOVOST IN PONUDBA NA NAJVIŠJI RAVNI

V OMV Slovenija je Vanja Lombar prišla leta 2010, najprej je tri leta vodila oddelek kartične prodaje za regijo Adriatic, še dve leti pa oddelek maloprodaje na OMV Slovenija. Pred prevzemom direktorskega položaja je zastopala podjetje tudi kot prokuristka.

Ko življenje v gibanju postane način bivanja. Smo strokovnjaki za počitniška vozila. Razumemo svobodo, ki jo ponuja tovrstno

počitnikovanje ter občutek domačnosti in pomen dobro oblikovane zasnove. Ta miselnost se odraža v liniji izdelkov za sezono 2015. Med številnimi lahko izberete tistega, ki vam najbolj ustreza. Torej, kam se boste odpravili?

Avtodomi Adria

Mobilne hiše Adria

www.adria-mobil.com

www.adria-living.com

www.adria-mobil.com www.facebook.com/AdriaMobil ADRIA MOBIL, d.o.o., Straška cesta 50, 8000 Novo mesto, Slovenija

Počitniške prikolice Adria www.adria-mobil.com

Pridružite se naši naraščajoči skupnosti.

Vanja Lombar je od letošnjega februarja generalna direktorica OMV Slovenija. Po delu v drugih slovenskih in mednarodnih podjetjih ter pridobivanju izkušenj znotraj podjetja si zdaj prizadeva utrditi ter še povečati tržni delež in uspeh podjetja na slovenskem trgu. Kako bi ocenili trenutni položaj družbe na slovenskem trgu? OMV Slovenija zaseda pomemben položaj na slovenskem trgu naftnih derivatov. Dejavnost maloprodaje opravljamo na 106 bencinskih servisih, prisotni smo tudi na veleprodajnem trgu. Po tržnem deležu smo druga naftna družba na slovenskem trgu. Poleg pogonskih goriv, ki so po raziskavah med vozniki prepoznana kot najbolj kakovostna, gostom ponujamo še številne druge storitve, ki so bencinske servise spremenile v sodobna večfunkcionalna središča. Naj opozorim le na visokokakovostno ga-

stronomsko ponudbo VIVA, zelo kakovostne storitve v avtopralnicah Top Wash, storitve plačevanja položnic s konkurenčno provizijo, vplačevanje športnih stav, polnjenje urbane, prodajo vstopnic, paketne storitve ... Lani smo uvedli tudi klub zvestobe, OMV Smile & Drive, ki ima danes že več kot 240 tisoč zadovoljnih članov. Na področju veleprodaje naftnih derivatov ponujamo rešitve na ključ za poslovne uporabnike iz transporta in industrije. Domačim in mednarodnim prevoznim podjetjem ponujamo tudi OMV plačilno kartico s funkcijo Routex, ki omogoča brezgotovinsko plačilo goriva, cestnin, predornin, parkirnin po celotni Evropi. Kakšne cilje ste si postavili s sodelavci? Tudi v prihodnje se bomo osredotočali na zagotavljanje visoke stopnje zadovoljstva gostov bencinskih servisov, s tem da jim bomo ponudili izdelke in storitve na najvišji ravni. Z ekipo predanih sodelavcev si bomo še naprej prizadevali za poslovno odličnost na vseh področjih poslovanja in si s tem tlakovali pot za ohranitev

pomembnega položaja na slovenskem trgu naftnih derivatov. Seveda se bomo ozirali tudi za novimi poslovnimi priložnostmi. Pri vsem tem pa ne bomo pozabili, kako pomembno je ohranjanje pravih partnerstev z vsemi deležniki v našem poslovnem okolju. Kako je družba OMV Slovenija vpeta v lokalno okolje? V družbi smo močno osredotočeni na lokalno okolje, kjer poslujemo in ustvarjamo poslovne rezultate. Del ustvarjenih sredstev redno namenjamo raznim športnim in humanitarnim dejavnostim. Že deseto leto smo ponosni sponzor slovenskih smučarskih skakalcev in skakalk, lani smo postali tudi sponzor Ljubljanskega maratona. K družbeni odgovornosti smo zavezani z izvajanjem organiziranih projektov v sodelovanju s fundacijo Anina zvezdica ter Zvezo prijateljev mladine Slovenije, s katero prirejamo vsakoletni jesenski večdnevni tabor ter tako pomagamo predvsem otrokom iz socialno šibkejšega okolja.

Promocijska vsebina

96 Vitanest

Promocijska vsebina

Butan plin

NEKAJ JE V ZRAKU – NOVI LOSSNAY Prezračevanje z rekuperacijo toplote za zdravo bivanje v zaprtih prostorih. Kakovost zraka v izoliranih, zaprtih ali slabo prezračevanih prostorih je zelo pomembna za bivalno udobje. Slab in iztrošen zrak, v katerem je prevelika koncentracija ogljikovega dioksida in žlahtnih plinov, slabo vpliva na zdravje, počutje in produktivnost – oseba namreč potrebuje približno 400 litrov svežega zraka na uro. Preveč suhi prostori so idealni za razmnoževanje bakterij in virusov. Pri manj kot 50-od-

S HIBRIDNIMI REŠITVAMI DO PRIHRANKOV

stotni vlažnosti se stopnja njihovega preživetja zelo poveča, preveč vlažni prostori pa so idealno okolje za razmnoževanje plesni in pršic. Zato je treba vlažnost ohranjati na ustrezni ravni, ki preprečuje širjenje bakterij in virusov ter razvoj plesni in pršic. Rešitev je centralizirani sistem za prezračevanje z rekuperacijo toplote, ki ga je mogoče integrirati v sistem klimatizacije in nadzorovati z enim stenskim žičnim upravljalnikom s tedenskim časovnikom. Izmenjava toplote omogoča udobje poleti in pozimi, saj sistem Lossnay omogoča prenos energije iz izhodnega v vhodni zrak. Poleti se vhodni

zrak osuši in ohladi na temperaturo notranjega zraka, pozimi pa se navlaži in ogreje na temperaturo notranjega zraka. Obnavljanje zraka poteka pri sobni temperaturi, obodno oziroma tako imenovano by pass omrežje omogoča hlajenje brez stroškov (free cooling) v prehodnih sezonah. Proizvajalec Mitsubishi Electric je pripravil paleto devetih modelov serije LGH-RVX-E s pretokom zraka od 150 do 2000 kubičnih metrov na uro, zato se sistem lahko uporablja za vse vrste prostorov – pisarne, hiše, trgovine, restavracije, banke, telovadnice in druge prostore. Sistem lahko opremimo z visoko učinkovitimi filtri.

Občutna sprememba zraka v prostoru Ponujamo rešitve za lokalno in centralizirano prezračevanje z napravami za prezračevanje z rekuperacijo toplote.

www.vitanest.si UVOZ IN DISTRIBUCIJA KLIMATSKIH NAPRAV IN TOPLOTNIH ČRPALK VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

MODRA ŠTEVILKA

080 26 46 brezplačna telefonska številka za uporabnike

Cilj podjetja Butan plin je ponujati ključni vir energije za množico raznovrstnih uporabnikov. To je velika odgovornost, a tudi izziv, ki ga s ponosom sprejemajo, zato nenehno iščejo boljše načine, spremljajo razvoj tehnologij in razvijajo inovativne odgovore za vse ključne potrebe strank.

Podjetje Butan plin je že dobro desetletje del mednarodne energetske korporacije SHV Energy, ki povezuje približno 30 poslovnih enot po vsem svetu. Zaradi želje porabnikov po racionalni rabi in gibanja cen naftnih derivatov prihajajo na trg nove energetske rešitve, na te trende pa se v Butan plinu seveda tudi odzivajo. Kako, pojasnjuje generalni direktor podjetja Tomaž Grm. Kakšen je vaš položaj na trgu? Butan plin ima dolgo tradicijo v slovenskem prostoru. Najbrž nas uporabniki najbolj poznajo kot distributerja utekočinjenega naftnega plina (UNP) oziroma tistega, ki jih oskrbuje s plinom v Zelenih jeklenkah ter plinom za ogrevanje. Na nove zahteve trga smo se odzvali s ponudbo novih energetskih rešitev za čim bolj racionalno rabo energije ter optimiziranje stroškov. Pomemben je tudi vpliv na okolje, kar se kaže tudi

skozi evropske okoljske direktive. Utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin, ki smo ga lani prvič predstavili slovenskemu trgu, sta tu pomembni fosilni gorivi prihodnosti, ki ju je hkrati mogoče enostavno kombinirati z alternativnimi rešitvami. V vaši ponudbi najdemo tudi hibridne energetske rešitve, ki kombinirajo dva energetska vira ter tako zagotavljajo prihranke. Komu so namenjene? S hibridnimi rešitvami, ki navadno združujejo toplotno črpalko in dodaten energetski vir, na primer zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin ali kateri drug vir, zagotavljamo industriji in drugim večjim odjemalcem ter tudi večstanovanjskim objektom pomembne prihranke in znižanje stroškov energije. Z možnostjo tako imenovanega kontraktinga omogočamo uporabnikom investicijo v novo energetsko rešitev skoraj brez lastnih vloženih sredstev, saj te deloma ali v celoti prevzame Butan plin. Večjim porabnikom tople vode, kot so hoteli, kampi, bazeni, fitnesi, frizerski saloni, pralnice in drugi, pa

zagotavljamo zadostne količine tople vode, ki je pripravljena v trenutku in to na stopinjo natančno, s plinskimi pretočnimi grelci priznane japonske znamke Rinnai. Ponudbo smo razširili tudi za gospodinjske odjemalce, in sicer s toplotnimi črpalkami, sanitarni toplotnimi črpalkami, visoko učinkovitimi kondenzacijskimi kotli in kamini. Ste imetnik certifikata Družini prijazno podjetje. Kako še spodbujate zaposlene in ustvarjate primerno delovno ozračje? Zavedamo se, da odlično delovno okolje soustvarjamo vsi zaposleni. Butan plin smo ljudje, smo hiša prijazne energije. Pridobljen osnovni certifikat Družini prijazno podjetje nam je izziv, da sprejemamo in izvajamo aktivnosti, ki bodo omogočale lažje usklajevanje družinskega in poslovnega življenja. Prav tako že sedmič sodelujemo na izboru Zlata nit, ki nam omogoča vpogled v to, koliko smo uspešni in koliko se trud in prizadevanja obrestujejo na kadrovskem področju. Letos smo se znova uvrstili med finaliste v kategoriji srednje velikih podjetij. Tudi to je kompas, kam naprej.

Promocijska vsebina

Eko sklad

JAVNI POZIVI ZA DODELJEVANJE SPODBUD EKO SKLADA

Promocijska vsebina

Adriatic Slovenica

PRAVI RECEPT ZA-VAROVANO POSLOVANJE PODJETNIKOV

Za nemoteno delo in hitro rešitev zlasti vlog za pridobitev nepovratnih sredstev je treba pred kakršnimikoli posegi pravilno izpolniti vloge. Spremljajte pogoje lanskega javnega poziva, posvetujte se z dobavitelji in izvajalci, povprašajte energetske svetovalce v okviru mreže ENSVET. Obrestovalo se vam bo.

Eko sklad je dobil v letu 2015 nove naloge, kot določata novi Energetski zakon in pred kratkim sprejeta Uredba o zagotavljanju prihrankov energije. Določbe obeh aktov so osnova za pripravo Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2015, sprejetje tega na Vladi RS pa je pogoj za objavo javnih pozivov. Javni pozivi za letos bodo podobni prejšnjim, z nekaterimi spremembami. Za investitorje je pomembno, ali živijo v eno- in dvostanovanjski stavbi ali v večstanovanjski stavbi ter v kateri občini je stavba, saj za devet občin na podlagi posebnega odloka lahko pridobijo višje nepovratne finančne spodbude. Nepovratna sredstva, ko bodo na voljo, lahko investitorji kombinirajo s posojilom po ugodni obrestni meri (3-mesečni EURIBOR + 1,5 odstotka). Več informacij je na voljo na spletni strani Eko sklada.

Nepovratna sredstva (v kombinaciji s posojilom) bodo na voljo za: vgradnjo solarnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe ali stropa, vgradnjo ustreznega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oziroma skoraj ničenergijske hiše in celovito energijsko obnovo hiše. Na razpolago bodo nepovratna sredstva za trajnostno mobilnost, za nakup avta na električni pogon. Pripravljen pa bo tudi poseben javni poziv za ukrepe proti energetski revščini s spodbudami za naprave za ogrevanje na lesno biomaso. Poleg nepovratnih sredstev bodo na voljo tudi posojila z že omenjeno ugodno obrestno mero za: Fizične osebe: Poleg omenjenih, kjer se lahko kombinirata posojilo in nepovratna sredstva, so na voljo še posojila za različne ukrepe na področju varstva voda

in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki. Doba vračila posojila je do 10 let. Pravne osebe: Poleg različnih ukrepov varčevanja z energijo in prehoda na uporabo obnovljivega vira energije bodo predmet kreditiranja naložbe na področju varstva voda in učinkovite rabe vode ter učinkovito ravnanje z odpadki. Doba vračila posojila je do 15 let z enoletnim moratorijem. Posojilo se zavaruje na več načinov, tudi z zastavo nepremičnega in premičnega premoženja; to se uredi pri notarju. Kreditiranje občin: Lani je bilo odobrenih največ posojil občinam za dokončanje projektov, kjer je bilo že zagotovljeno delno financiranje EU – vodovodi, kanalizacije in čistilne naprave, nekaj je bilo odobrenih za energijsko obnovo javnih stavb, zlasti šol. PFN 2015 je sprejet s pridržkom zaradi sklada za podnebne spremembe, ki bo na voljo šele v maju. Na Eko skladu bodo preverili, kako objaviti javne pozive za ostale produkte. Javni pozivi pa bodo možni, ko PFN 2015 potrdi še Vlada RS, s pridržkom v zvezi s Skladom za podnebne spremembe.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS) so za podjetnike pripravili nov produkt Podjetnik AS, ki nudi celovito zaščito pred najpogostejšimi nevarnostmi, ki lahko ogrozijo poslovanje vašega podjetja.

standardni in osnovni paket. Paketi se med seboj razlikujejo po obsegu kritja, zavarovanih nevarnostih in predmetih. Predmetom v izbranem paketu lahko določite zavarovalno vsoto glede na njihovo vrednost oziroma glede na najvišjo možno škodo, ki se pri posamezni zavarovani nevarnosti lahko zgodi. Po potrebi lahko priključite tudi dodatna kritja in jim prilagodite zavarovalne vsote.

Premoženjsko zavarovanje Podjetnik AS je pripravljeno na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki temeljijo na potrebah naših strank. Zavarovanje je namenjeno malim gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom. Z eno zavarovalno polico lahko vaše podjetje zavarujete pred nevarnostjo požara, obratovalnega zastoja, vloma, razbitja steklenih površin, odgovornosti zoper odškodninske zahtevke tretjih oseb...

Zakaj skleniti zavarovanje Podjetnik AS? Prednosti zavarovanja so: • Kvalitetna in celovita zaščita pred najpogostejšimi nevarnostmi • Vse na eni polici in z enimi pogoji – boljša preglednost • Zanimiva nova kritja (korozija, žled …) • Kritje poslovnih stroškov, ki so posledica prekinitve poslovanja zaradi požara, toče … • Zavarovanje »na novo vrednost« brez doplačila premije • Zavaruje se lahko tudi sanitarna keramika za nevarnost razbitja

Paketi po okusu podjetnikov V okviru zavarovanja Podjetnik AS so na izbiro štirje zavarovalni paketi: nadstandardni, optimalni,

• Zavaruje se lahko tudi izginitev žlebov, grelcev, stolov, miz … na prostem Nekaj primerov, ki jih krije zavarovanje Podjetnik AS: • v okviru vlomskega zavarovanja je krita izginitev opreme na prostem kakor tudi zunanjih delov zgradbe • zavarovanje stekla krije kakršnokoli razbitje steklenih površin ne glede na material ter nudi možnost vključitve dodatnega kritja za razbitje stekel zimskih vrtov, umivalnikov, straniščnih školjk, svetlobnih napisov, … • zavarovanje obratovalnega zastoja krije škodo za poslovne stroške in dobiček, ki nastane kot posledica požara ali druge škode in je zato onemogočeno poslovanje • zavarovanje odgovornosti krije škodo pred pretiranimi in neupravičenimi odškodninskimi zahtevki gostov ali zaposlenih (npr. zastrupitev s hrano in pijačo, padec na spolzkih tleh, poparjenje gosta z vročo tekočino, …)

Promocijska vsebina

100 Marche

6.000 ZADOVOLJNIH GOSTOV NA DAN

Kako bi opisali položaj podjetja Marche na slovenskem trgu v tem trenutku? Podjetje Marche, d. o. o., je trenutno vodilni ponudnik hitre in sveže prehrane ob slovenskih avtocestah. Letos zaznamujemo desetletnico poslovanja družbe in menim, da smo v tem času poleg turistov s kakovostjo prepričali tudi slovenske goste, ki se čedalje bolj zavedajo, kako pomembna sta ne le postanek na poti, temveč tudi redna

Toaletni papir in robčki Paloma Sensitive Care.

sveža in zdrava prehrana. Poslovanje podjetja je trdno in stabilno, veliko vlagamo v izobraževanje in razvoj in naši načrti za prihodnost so zelo pogumni.

Nam lahko postrežete s kakšnimi številkami o številu gostov, ki na poti obiščejo Marche? Glede na število izdanih računov ocenjujemo, da nas dnevno obišče v povprečju skoraj 6 tisoč gostov.

Kakšen je položaj slovenskega podjetja znotraj globalnega sistema znamke Marche? Marche, d. o. o., je samostojno slovensko podjetje, ki deluje kot hčerinsko podjetje velikana Marche International. Sama sem kot prokuristka in glavni kulinarik podjetja članica menedžmenta Marcheja International. Ta z rednimi srečanji in izobraževanji skrbi za kakovost in doseganje standardov ter seveda za razvoj podjetja Marche International po vsem svetu.

Kje vidite nove priložnosti – kje bomo v prihodnosti še lahko obiskovali restavracije Marche v Sloveniji? Letos načrtujemo novo restavracijo, odprto pod okriljem znamke Marche Mövenpick, s katero bomo slovenskemu trgu predstavili nov, modernejši koncept sveže in zdrave hrane. Kje pa bo, naj za zdaj ostane skrivnost.

Ker ste del mednarodne družbe, nas zanima, kako ocenjujejo naš trg na sedežu podjetja. Kakšne so specifike Slovenije? Slovenija je žal v zadnjem času prepoznana predvsem kot zelo nestabilen trg. Medtem ko preostale evropske države po krizi pospešeno okrevajo, se v Sloveniji kar ne moremo ali ne znamo obrniti v bolj pozitivno smer.

Lahko končamo z osebnim vprašanjem? Kateri Marche najpogosteje obiščete sami in kaj si tam najraje privoščite? Z velikim veseljem in pogosto obiskujem prav vseh 16 Marchejevih restavracij, ki so ob avtocestnem križu v Sloveniji. Tako kot naši gostje izbiram v pestri ponudbi, osebno si najraje privoščim slastne sveže solate ali pa katero od mnogih odličnih sladic, ki jih pečemo v naših, Marchejevih domačih pekarnah in slaščičarnah. Marche ponuja zdravo hrano, skuhano pred očmi gosta. »Okusite našo zdravo in okusno hrano z vsemi svojimi čutili. Čutite, slišite, vidite, vonjajte in okusite svežino in visoko kakovost naših jedi,« je sporočilo družbe, ki ima mrežo razvejeno po bližnji in bolj oddaljeni okolici. Če načrtujete potovanje po Sloveniji ali v tujino, si lahko svojo naslednjo postojanko Marche poiščete vnaprej, z iskalnikom lokacij in načrtovalnikom poti. Več na: http://www. marche-restaurants. com/si

Nova skupina negovalnih izdelkov. Z blagodejnim učinkom naravnih negovalnih izvlečkov in mehkobo posebej izbranih 100 % kakovostnih celuloznih vlaken.

www.paloma.si

Marche, del globalnega velikana Marché International, enega vodilnih kulinaričnih podjetij, specializiranih za visokokakovostne restavracije na zelo obiskanih lokacijah — na letališčih, počivališčih ob avtocestah, železniških postajah in v nakupovalnih središčih —, že deset let posluje tudi v Sloveniji. Z Jožo Jurca, prvo damo podjetja v Sloveniji, smo se pogovarjali o položaju Marcheja na našem trgu in o načrtih za prihajajoče mesece.

Skrbna nega vaše kože.

So naloge, ki jih zaupamo le strokovnjakom. Nova generacija papirnatih brisač Paloma Super Care je zasnovana za posebne naloge v vašem domu.

Super močne brisače, posebej primerne za vpijanje maščob, 100% varne v stiku s hrano. www.paloma.si

Sijajno očistijo vse steklene površine. Zaradi posebne strukture ne puščajosledi in muck.

Promocijska vsebina

102

Mariborski vodovod

KAKOVOSTNE PITNE VODE NE SME ZMANJKATI Mariborski vodovod je trikratni prejemnik nagrade horus za družbeno odgovornost. S tem dokazuje svoj odnos do okolja, zaposlenih, poslovnih partnerjev in širše družbe. Prav tako je družba za zaposlene vpeljala določene novosti in ugodnosti s pridobitvijo certifikata Družini prijazno podjetje.

Družba Mariborski vodovod ponuja odjemalcem največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji in oskrbuje dobrih 200 tisoč uporabnikov. Več kot tretjina sistema je bila zgrajena v zadnjem desetletju in oskrba z vodo na severovzhodnem koncu Slovenije je danes na visoki ravni. Podjetje vodi direktor Danilo Burnač. Korenine Mariborskega vodovoda segajo daleč v zgodovino. Kakšna je zgodba, v kateri je nastalo podjetje? Po vodovodnih ceveh v Mariboru so pritekle prve kapljice pitne vode že daljnega leta 1901. Predvsem v povojnem obdobju je potreba po vodi zaradi intenzivne gradnje stanovanj in večanja števila prebivalcev rasla, od sedemdesetih let je sledilo prevzemanje lokalnih sistemov, iskanje novih vodnih virov in aktiviranje dodatnih vodnjakov, od leta 2001 pa smo se lotili intenzivne obnove vodovodnega omrežja. Vodovodna infrastruktura je bila prenesena v last občin, podjetje pa je postalo upravljavec vodovodne infrastrukture.

Kakšne storitve zagotavljate uporabnikom? Osnovna dejavnost podjetja je zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode. Oskrba s pitno vodo obsega zagotavljanje zadostne količine in kakovosti pitne vode. Danes je na območju 18 občin severovzhodne Slovenije več kot 200 tisoč uporabnikov, ki jih s pitno vodo oskrbujemo v Mariborskem vodovodu. Z več kot 1400 kilometri vodovodnega omrežja in 14,7 milijona kubičnih metrov načrpane pitne vode na leto, skrbimo za to, da je našim uporabnikom pitna voda zmeraj na razpolago v zadostnih količinah. Izvajamo še nekaj dopolnilnih dejavnosti, treba pa je poudariti, da glavni cilj tržne dejavnosti ni dobiček, ampak zagotavljanje kakovostne pitne vode ob hkratnem zniževanju stroškov. Kakšna je kakovost vode, ki jo dobavljate? Skladnost pitne vode zagotavljamo z izvajanjem notranjega nadzora po načrtu HACCP. Skladnost pitne vode se spremlja na črpališčih in na omrežju, v vodooskrbnih objektih in pri končnih uporabnikih, predvsem v osnovnih šolah in vrtcih ter tudi v gostinskih objektih. Vzorčenje pitne vode v sklopu notranjega nadzora izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hra-

no. Letno je odvzetih prek dva tisoč vzorcev za mikrobiološke analize in več kot sto vzorcev za kemijsko analizo. Po rezultatih mikrobioloških in kemijskih analiz je vedno znova ugotovljeno, da je pitna voda skladna z zahtevami pravilnika o pitni vodi. Kakšne korake delate na področju ekologije? Po najboljših močeh se trudimo slediti definiciji trajnostnega razvoja, tako da stare oblike poslovanja počasi, a vztrajno nadomeščamo z novimi prijemi. Z ekološko ozaveščenostjo skrbimo predvsem za preprečevanje novih, za okolje obremenjujočih pojavov. Z vpeljevanjem elektronskega poslovanja dosegamo predvsem prijaznost do narave in tudi udobnejše poslovanje za uporabnike in učinkovitejše poslovanje za podjetja in poslovne partnerje. Uporabnikom ponujamo možnost, da ob klasičnem računu v papirni obliki prejemajo tudi račun v elektronski obliki. Vsako leto izvedemo čistilno akcijo na območju našega največjega črpališča Vrbanski plato ter pripravimo dan odprtih vrat, ko širšo javnost še intenzivneje opomnimo na to, kako pomembno je varčevanje in premišljeno ravnanje s pitno vodo, ter s tem nadgradimo naše poslanstvo.

Promocijska vsebina

104

Pogrebno podjetje Maribor

Promocijska vsebina

Pogrebno podjetje Maribor

105 »Vodenje združenja evropsko pomembnih pokopališč je velika čast, hkrati pa velika odgovornost. Gre za nenehno zavezo v načinu mojega delovanja, razmišljanja v globalnem smislu in ozaveščanja o pomenu pokopališč kot kulturne dediščine mesta in posledično kot turistične zanimivosti.«

Cemetries Route), kjer se pokopališča poudarijo kot turistična točka Evrope, vredna ogleda. Projekt je za inovativni pristop v turizmu prejel nagrado Svetovne turistične organizacije UNWTO.

NAGRAJENI PROJEKTI POGREBNEGA PODJETJA MARIBOR Pokopališče je pričevalec časa. Gotovo ste si na kakšnem potovanju z zanimanjem ogledali pokopališče mesta, ki ste ga obiskali. Pokopališča so svojevrsten zapis zgodovine in so pogosto celo edini dokaz preteklih dogodkov, obdobij in ljudi. So pomemben del kulturne dediščine na področjih likovne umetnosti, zgodovine in antropologije, ki jo je treba ohraniti za prihodnje rodove. S tem namenom so se evropska mesta in države leta 2001 povezali v mednarodno mrežo združenja evropsko pomembnih pokopališč ASCE (Association of Significant Cemeteries in Europe). V elitni družbi pokopališč, kot so dunajsko, berlinsko, barcelonsko, pariško …, najdemo tudi ljubljanske Žale in pobreško pokopališče v Mariboru, ki je postalo član pred petimi leti. Mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, je združenje z uresničenimi zastavljenimi projekti že zelo kmalu prepričala in danes je njegova predsednica. Da so njene ideje in projekti cenjeni, kažejo tudi dejstvo, da ji je kongres ASCE uspelo pripeljati v Maribor, ter izjemne

nagrade, med katerimi je tudi nagrada Svetovne turistične organizacije (UNWTO) za inovativni pristop v turizmu. Pokopališče kot prireditveni in razstavni prostor ter pomembna turistična točka Pogrebno podjetje Maribor dviguje zavest o pomenu pokopališč tudi s predstavitvijo pokopališča kot muzeja na prostem ter prireditvenega in razstavnega prostora. Na pokopališču Dobrava v Mariboru je bila v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture mednarodna fotografska razstava in slovesnost ob zaključku projekta vojnih grobišč. Z ureditvijo vojnih grobišč, postavitvijo spomenika miru in odprtjem parka spominov Dobrava, v dostojanstven poklon vsem žrtvam vojn, območje iz anonimnih grobišč prehaja v kulturni spomenik oziroma območje kulturne dediščine. Pokopališče Pobrežje je bilo prvo v Evropi, ki je predstavilo digitalni mobilni vodnik po pokopališču – mobilno aplikacijo Artour. Gre za inovativni pristop v turizmu in izobraževanju s predstavitvijo pomembnih osebnosti, arhitekturno in zgodovinsko zanimivih grobnic ter posameznih zgodovinskih dejstev, izraženih na pokopališčih, prek sodobnih elektronskih medijev (najpomembnej-

še točke pokopališča je možno najti in se o njih poučiti prek pametnih telefonov in tablic). Izjemno pozornost strokovne in druge javnosti je pritegnil tudi pilotni projekt PPM, ki mladim v okviru kulturnih dni približuje pomen kulturne dediščine in pokopališče uveljavlja kot turistično znamenitost. Projekt se po vzoru PPM implementira tudi v druga evropska mesta, omogoča prenos znanja o zgodovini in kulturnih običajih mlajšim generacijam, hkrati pa spreminja dojemanje pokopališč kot območij smrti. Med finalisti za dobitnika državnega priznanja za poslovno odličnost Lani je Pogrebno podjetje Maribor v družbi odličnih prejelo mednarodno veljavni certifikat odličnosti EFQM in diplomo za uvrstitev med pet finalistov, ki so se potegovali za državno nagrado za poslovno odličnost PRSPO. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) je najvišje državno priznanje na področju kakovosti in odličnosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti ter nenehnih izboljšav. Prejmejo ga najboljše organizacije v Sloveniji, ki so dokazale odličnost poslovanja po merilih evropske nagrade EFQM Excellence Award.

VEČ KOT LE ZADNJE POČIVALIŠČE Mag. Lidija Pliberšek je na čelu Pogrebnega podjetja Maribor, d. d., od leta 2002. Je predsednica združenja evropsko pomembnih pokopališč – ASCE in podpredsednica Odbora pogrebne in pokopališke dejavnosti Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS ter prejemnica številnih strokovnih priznanj. Pogrebno podjetje Maribor vodite že več kot desetletje. Kaj se je spremenilo v tem času? Z načinom delovanja in vodenja podjetja mi je uspelo spremeniti zavedanje o pomenu pokopališč in dojemanje teh. Mesto spomina, kot pogosto imenujemo pokopališče, ni samo prostor za pokopavanje umrlih, je tudi prostor, na katerem je zapisana zgodovina mesta ter so na njem v simfonijo združene različne oblike umetnosti. Je odsev ljudi, običajev, zgodovine, arhitekture in umetnosti skozi čas.

Podjetje se lahko pohvali z odlično bonitetno oceno AAA: kaj je za vas najpomembneje pri vodenju družbe? Pot do odlične bonitete AAA ni bila lahka, še posebej, ker je bilo izhodišče ob prevzemu nizka bonitetna ocena D, podjetje pa se je ukvarjalo predvsem z osnovno dejavnostjo. Zdaj ugled in prepoznavnost podjetja segata v širši evropski prostor, z vodenjem mednarodnega združenja postajamo graditelj evropske zavesti o kulturni dediščini pokopališč. Evropska podjetja in institucije so vam zaupala vodenje ASCE: bi lahko povedali kaj o tej misiji? V prvi vrsti gre za veliko čast, hkrati pa veliko odgovornost. Gre za nenehno zavezo v načinu mojega delovanja, razmišljanja v globalnem smislu in ozaveščanja o pomenu pokopališč kot kulturne dediščine mesta in posledično kot turistične zanimivosti. Na tem mestu bi želela opozoriti na projekt Pot evropskih pokopališč (European

V letu 2012 ste v Maribor pripeljali evropski kongres, načrtujete morda organizacijo kakšnega dogodka podobnega pomena tudi v prihodnje? Evropski kongres je bil en izmed številnih mednarodnih projektov. Izjemno pozornost so pritegnili tudi dogodki v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture in projekt vojnih grobišč, katerega sklepne slovesnosti se je udeležil najvišji diplomatski zbori. Prav tako je treba opozoriti, da smo prvi v Evropi predstavili digitalni mobilni vodnik po pokopališčih – Artour. Letos ga bomo nadgradili z aplikacijo za invalide. Vrsta dogodkov bo potekala tudi v okviru drugega najbolje točkovanega evropskega projekta »Symbols – Culture of death & Cultural Life«. Gre za skupni projekt Pogrebnega podjetja Maribor in partnerjev iz Španije, Italije, Velike Britanije, Francije in Irske, s katerim želimo s simboli, izraženimi na pokopališču, poudariti pomen monumentalne dediščine Evrope. Tudi osebno ste prejeli vrsto priznanj za svoje delo. Na katero ste najbolj ponosni? Priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva GZS, medalja ministrstva za obrambo Ruske federacije, zahvalna listina Urada generalnega sekretarja za obrambo Združenih držav Amerike in udeležba v programu ILP, zahvalna listina in zlati grb mesta Sarajevo ter nagrada Svetovne turistične organizacije UNWTO so tako močna priznanja, da jih ni mogoče razvrstiti po vrstnem redu.

Promocijska vsebina

106 Panvita

Z BLIŽNJE NJIVE NA DOMAČI KROŽNIK Z našo proizvodnjo na njivi, ki je blizu prodajne police, kupcu zagotavljamo sonaraven, zdrav proizvod, ki ni prepotoval tisoč kilometrov do njegovega krožnika. Lokalni pridelki, ki dozorijo na njivah, in ne na poti, zagotavljajo svežino, saj so v kratkem času že lahko na potrošnikovi mizi, kar pomeni hrano z večjo hranilno vrednostjo.

Okus, življenje, vitalnost: do okusnega in kakovostnega obroka na naših mizah vodi precej daljša pot, kot je le od najbližje trgovine do vašega doma. V skupini Panvita, vodi jo predsednik uprave, mag. Peter Polanič, skrbijo, da je ta pot varna, sledljiva in nadzorovana, saj želijo kupcem ponuditi le najboljšo in zdravo domačo hrano. Skupina Panvita deluje na področju kmetijstva, mesa in mesnih izdelkov ter ekologije in energetike. Kako veliki ste danes? Skupina Panvita je razdeljena na dva dela, primarni in sekundarni. Primarni del se združuje pod družbo Panvita, d. d., podjetja v njem se ukvarjajo s primarnim delom proizvodnje, torej poljedelstvom, proizvodnjo krmil in krmnih mešanic ter proizvodnjo prašičev. Sekundarni del se združuje v okviru podjetja Panvita mesnine, d. d., podjetji v njem pa se ukvarjata s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. V skupini Panvita obdelujemo 4.200 hektarov polj, od tega 500 na Madžarskem, in imamo letno približno 30 tisoč ton poljedelske proizvodnje, izdelamo 55 tisoč ton krmil, spitamo 65 tisoč praši-

čev in 3,5 milijona piščancev, proizvedemo 17 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov ter oskrbimo slovenska gospodinjstva s 26 milijoni kilovatnih ur zelene električne energije. Kako posluje Panvita danes? Primarni in sekundarni del skupaj sta v letu 2014 ustvarila 104 milijonov evrov prihodkov, 2,9 milijona evrov dobička iz poslovanja in 1,04 milijona evrov čistega dobička. Skupina Panvita je imela 31. decembra 2014 580 zaposlenih. Gneča na slovenskem trgu je precejšnja, katere so vaše prednosti? Vsekakor je ena izmed naših glavnih lastnosti naša organiziranost, saj so v skupini Panvita posamezne družbe vertikalno integrirane, kar nam omogoča zanesljivo sledljivost, nadzor ter zagotavljanje kakovosti in varnosti Panvitinih izdelkov. Verjamemo, da je zagotavljanje tega vse bolj pomembno, sploh danes, ko je čedalje več prehranskih afer. Zato je naš sistem sledljivosti zagotovo poglavitna konkurenčna prednost. Z našo proizvodnjo na njivi, ki je blizu prodajne police, kupcu zagotavljamo sonaraven, zdrav proizvod, ki ni prepotoval tisoč kilometrov do njegovega

krožnika. Lokalni pridelki, ki dozorijo na njivah, in ne na poti, zagotavljajo svežino, saj so v kratkem času že lahko na kupčevi mizi, kar pomeni hrano z večjo hranilno vrednostjo. Med drugim smo letos za naše izdelke znamke Ave Grill prejeli nagrado izbrani produkt leta 2015. S tem so nam slovenski kupci potrdili, da pri naših izdelkih cenijo kakovost in inovativnost. Na ravni skupine pogosto poudarjate, da so zaposleni glavni dejavnik uspeha. Kako motivirate Panvitino ekipo in utrjujete pripadnost družbi? Zaposleni so pomemben dejavnik uspeha, ne samo Panvite, ampak vsakega uspešnega podjetja. Zaposlene motiviramo na več formalnih in neformalnih dogodkih in tako gradimo njihovo pripadnost. Vsako leto recimo organiziramo športne igre, ki se jih udeleži več kot 300 zaposlenih iz skupine, prav tako organiziramo delavnice za srednji menedžment, na katere vsako leto povabimo druge govornike, ki predavajo o aktualnih zadevah. Ne nazadnje skrb za zaposlene potrjuje tudi certifikat družini prijazno podjetje, ki smo ga pridobili pred tremi leti. Vsako leto namenimo tudi več kot 100 tisoč evrov za različna sponzorstva, donacije in podobno.

Promocijska vsebina

Petrol Energetika

107

ZNANJE, IZKUŠNJE IN DOLGOROČNA PARTNERSTVA Petrol Energetika, d. o. o., je podjetje za celovito energetsko oskrbo odjemalcev, ki poleg konkurenčne oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in drugimi energetskimi mediji skrbi tudi za pripravo rešitev na področju učinkovite rabe energije na strani porabnika. Je aktiven partner tako v industriji kot tudi na področju izvajanja gospodarskih javnih služb in projektov javno-zasebnega partnerstva in deluje z jasnimi, dolgoročnimi cilji, pravi direktorica Mojca Kert. Kaj so vaše konkurenčne prednosti? Naša največja konkurenčna prednost so znanje in izkušnje na področju celovite energetske oskrbe za velike industrijske odjemalce, ki jih že vrsto let pridobivamo z oskrbo družb na zaokroženih gospodarskih območjih nekdanjih železarn Ravne in Štore ter jih uspešno prenašamo na druge poslovne odjemalce in hkrati prilagajamo potrebam lokalnih skupnosti. V energetski dejavnosti ustvarjamo dolgoročne projekte in gradimo dolgoročna partnerstva, zato so uspešno izpeljani projekti, reference in zaupanje odločilni pri pridobivanju novih projektov.

»Rada imam svoje delo, rada povezujem in sodelujem s širokim krogom sodelavcev, poslovnih partnerjev in drugih deležnikov. Takšni izzivi v kombinaciji z zakonodajnimi in organizacijskimi ter tržnimi so izjemni in to je tisto, kar me žene naprej,« pravi direktorica Mojca Kert.

Razvili in v praksi uveljavili ste tržno konkurenčni model poslovanja »multi utility«. Kako deluje? Model združuje dejavnost oskrbe z različnimi vrstami energije na trgu industrijskih odjemalcev in široke potrošnje ter zagotavljanje sodobne ponudbe celovitih energetskih storitev za končne odjemalce. Pri razvoju smo se zgledovali po modelu avstrijske Stadtwerke Gruppe iz Celovca, kajti tovrstni modeli v Avstriji in Nemčiji obstajajo že vrsto let in so začetek tovrstnih poslovnih praks. Petrol Energetika je imela pri uvajanju tega modela v prakso v Sloveniji gotovo vodilno vlogo.

bujemo industrijsko zahtevne odjemalce, in ga razširili oziroma povezali z geografsko povezanimi lokalnimi skupnostmi. Namen združevanja ponudbe in celovite energetske oskrbe je v ekonomiji obsega, večji učinkovitosti, izboljšani storitvi v odnosu do končnega odjemalca in posledično v konkurenčnejši ponudbi. Ravno v tej povezavi, med industrijo in lokalno skupnostjo, zaradi izkoriščanja sinergij, prepoznavamo dodatno prednost za končne odjemalce.

Kje ste s tem začeli? Ta poslovni model smo začeli uvajati na zaokroženem gospodarskem območju Ravne, kjer oskr-

Kje vidite podjetje in sebe v prihodnosti? Petrol Energetika je v zadnjih 15 letih dosegla intenziven napredek, tako v ekonomskem kot ra-

zvojnem smislu. Rast podjetja in širitev dejavnosti sta prinesla veliko novih izzivov in še več rešitev, ki so okrepile našo vlogo ponudnika celovite energetske oskrbe. Tudi v prihodnje vidim vlogo podjetja kot aktivnega soustvarjalca energetskih rešitev in celovite ponudbe za industrijo in končne porabnike. To razvojno usmerjenost bomo krepili s projekti povečevanja energetske neodvisnosti na lokalni oziroma regionalni ravni, kamor spadajo tudi projekti lokalnih daljinskih sistemov na lesno biomaso, in s povezovanjem naših projektov s projekti in cilji regijskih razvojnih programov. Svojo vlogo, tudi v prihodnje, vidim na področju energetike, kjer razvojnih izzivov ne manjka.

Promocijska vsebina

108 HESS

ENERGIJA S SPODNJE SAVE

PROFESIONALNA IN HITRA IZTERJAVA

V družbi HESS zaposlujejo na podlagi potreb in strokovnosti, kar se kaže v visoki ravni usposobljenosti tako v tehničnem delu kot tudi v upravi družbe. Optimalno število zaposlenih se ustrezno poveča z vsako novozgrajeno hidroelektrarno, zato lahko družba posluje racionalno, kar se zrcali v konkurenčni proizvodni ceni. Prednost družbe je tudi v relativno mladi ekipi, kljub temu pa v družbi sodelujejo tudi izkušeni kadri, ki svoje znanje prenašajo na mlajše.

Družba HESS, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o., je bila ustanovljena leta 2008 z namenom racionalne izgradnje novih proizvodnih hidroobjektov ter zanesljive, konkurenčne in do okolja prijazne proizvodnje električne energije. O delu družbe danes govori direktor Bogdan Barbič. V minulem letu je družba HESS prešla v večinsko last skupine GEN. Kakšne spremembe je to prineslo v podjetje? Družbo sta že doslej lastniško obvladovali obe skupini, seveda v drugačni sestavi. Vsekakor pa je z energetskega vidika prehod pomemben zaradi lažjega in predvsem učinkovitejšega usklajevanja delovanja celotne savske hidroenergetske verige. Družba HESS ima s prehodom v novo lastniško razmerje zagotovljeno nadaljnje financiranje gradnje HE, ob tem se izboljšujejo tudi pogoji za zanesljivo in varno obratovanje NEK. Najpomembnejši projekt HESS v zadnjem času je gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. Za kako obsežne investicije gre in kakšen je status?

PROHIT

Gre za že nekaj let največji projekt gradnje energetskih objektov v Sloveniji. Je ekonomsko učinkovit in rezultat predvsem slovenskega znanja, ki zagotavlja pomemben delež proizvodnje električne energije v energetski bilanci Republike Slovenije.Za izvedbo energetskega dela gradnje hidroelektrarn na Spodnji Savi so na podlagi investicijske dokumentacije predvidena vlaganja v višini 474.967.747 evrov, pri čemer smo doslej realizirali približno 61 odstotkov. Ob tem bi poudaril, da je bila skupna realizacija investicij HE Boštanj, HE Arto – Blanca in HE Krško nižja od načrtovanih po investicijskih programih. Zdaj poteka gradnja HE Brežice in že na podlagi podpisanih pogodb lahko trdim, da se bo trend racionalne izvedbe v predvidenih finančnih okvirjih nadaljeval. Kakšni so strateški cilji družbe? Strateški cilji družbe so razmeroma enostavni. Dokončali bomo projekt HE na Spodnji Savi v okviru predvidenih finančnih sredstev, nadaljevali racionalno, varno ter do okolja sprejemljivo obratovanje in vzdrževanje ter veliko pozornost usmerili zagotovitvi kakovosti in dobrih odnosov z lokalnimi skupnostmi. Gledamo pa tudi naprej in želimo, da bi lahko

pridobljeno znanje, izkušnje in kader uporabili tudi pri gradnji HE na srednji Savi. Seveda pa gre v tem primeru za kompleksen in zahteven projekt, ki si ga morajo želeti Republika Slovenija, lokalne skupnosti in energetiko v celoti. Z gradnjo HE se je poplavna varnost na spodnji Savi izboljšala. Kaj se da še narediti na področju sobivanja z okoljem? Umeščanje HE je od začetka potekalo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in s tem večji sprejemljivosti projekta za okolje. Zagotavljanje poplavne varnosti in s tem varovanja premoženja pred poplavami je dokončno pokazalo, da so bile tehnične rešitve pravilne, s čimer smo zagotovili višjo kakovost življenja prebivalstvu ob reki, ki ima izrazito hudourniški značaj.Gradnja HE je pomembna priložnost za gospodarske subjekte v času gradnje, pri poznejšem obratovanju pa lokalnim skupnostim zagotavljajo pomemben proračunski vir iz prejete koncesije, dvig podtalnice in možnost namakanja kmetijskih površin. Izgradnja verige hidroelektrarn torej ni le energetski projekt, temveč je večnamenski projekt, ki nedvomno izboljša kakovost življenja v okolju, kjer nastaja.

Rešitev za poplačilo vaših terjatev Konec je obdobja, ko vam neučinkovit sistem izterjave povzroča »sive lase« ter načenja vaše zdravje in zdravje vaših sodelavcev. Posledično vam primanjkuje tudi dragocenega časa za izvajanje vaše osnovne dejavnosti. Tega se zavedamo tudi mi, zato vam ponujamo celovito rešitev po »vaši meri«. Za učinkovito izterjavo je bistvenega pomena, da stranko začnemo opominjati že zelo zgodaj, najbolje, takoj po valuti zapadlosti. Pomembno je, da posamezne faze scenarija izvajamo sistematično ter, da zagotavljamo preglednost in sledljivost vseh aktivnosti. Vsekakor je priporočljivo, da podjetja, ki ne razpolagajo z zadostnimi in dovolj usposobljenimi kadrovskimi viri za učinkovito izterjavo, poiščejo in vzpostavijo sodelovanje z zunanjo agencijo. Izterjava preko zunanjih agencij je v Sloveniji že zelo dobro utečena, saj podjetja, ki jo izvajajo, razpolagajo z usposobljenim kadrom ter kvalitetno informacijsko podporo. Predvsem pa je pomembno, da je trg prepoznal številne prednosti tovrstne izterjave, ki naročnikom zagotavljajo veliko razbremenitev in osredotočanje na osnovno dejavnost. V podjetju PROHIT, specializirani agenciji za celovito upravljanje terjatev, vam nudimo celovite storitve izterjave, ki bodo vašemu podjetju izboljšale denarni tok in zvišale učinkovitost izterjave. Naročnikom omogočamo, da nam svoje neplačane terjatve v celoti prepustijo, kar ima nenazadnje tudi velik psihološki učinek na dolžnika. Zelo pomembno je, da pri naročniku ustvarimo zaupanje v kvaliteto našega dela, hkrati pa si naročnik, v svojem okolju, ustvari boljšo delovno klimo, z manj stresa, z boljšimi rezultati, predvsem pa z bolj zadovoljnimi zaposlenimi. Sodobna informacijska tehnologija nam omogoča, da lahko postopke izterjave izvedemo optimalno učinkovito in uspešno, predvsem pa, da naročnikom omogočamo, njihovim potrebam, prilagojene rešitve.

www.prohit.si Storitve, ki jih ponujamo Izvensodna poravnava – lahko jo začnemo izvajati takoj po valuti zapadlosti. Gre za sistematično izvajanje točno izdelanega scenarija izterjave oziroma za izvajanje zaporednih korakov večkratnega pisnega opominjanja in telefonskega klicanja, v vnaprej določenih časovnih intervalih. V tej fazi pridobivamo dodatne informacije o dolžniku, rešujemo reklamacije ter sklepamo dogovore o obročnem plačilu dolga. Sodna izterjava - po zaključenem izvensodnem postopku lahko za neplačane terjatve pričnemo z izvajanjem postopka sodne izterjave tako za pravne kot fizične osebe. Poleg izvršilnega postopka, za vas lahko izvedeno tudi vse pravdne in insolventne postopke vključno z osebnimi stečaji. Torej, dolg poskušamo izterjati preko vseh možnih in dopustnih postopkov. V vseh fazah scenarija je naročnik povezan z našo programsko aplikacijo preko spletnega vmesnika, preko katerega mu je zagotovljen aktiven nadzor nad celotnim izvajanjem procesa. Možno je kreirati poljubna poročila za različne nivoje vodenja. Torej, sedaj se vam ni potrebno več ukvarjati z neplačniki, izgubljati živcev z dolžniki ter svojega časa in denarja. Izterjavo neplačanih terjatev lahko v celoti zaupate nam in poskrbeli bomo, da bodo vaše terjatve čimprej poplačane. Plačilo naših storitev temelji izključno na realizaciji, v postopku sodne izterjave je vaš strošek le sodna taksa, ki jo, v primeru plačila, prejmete nazaj. Ne odlašajte, pokličite nas in skupaj bomo našli najboljšo rešitev za vas.

Prohit d.o.o. • Glavni trg 17 b, 2000 Maribor • telefon 08 200 37 80 • izterjave@prohit.si • www.prohit.si

Promocijska vsebina

110 AJM

Z INOVACIJAMI V EVROPSKI VRH »Po razvoju in inovativnosti si želimo postati vodilni proizvajalec v regiji. Z razvojem tehnike lepljenja stekla v krilo okna in razvojem oken linije Zero Sash smo v AJM konkurenco že postavili v položaj, da naše inovativne pristope bolj ali manj uspešno kopira. V vizijo smo zapisali, da so za nas pri tem ključni trgi v regiji – avstrijski, italijanski, nemški in švicarski. V teh državah imamo hčerinska podjetja in razvejeno mrežo poslovnih partnerjev, ki tržijo naše izdelke.«

Podjetje AJM je uveljavljeno na domačem trgu PVC- in ALU-oken ter v zadnjem času tudi vhodnih vrat, dodatkov in sistemov za »pametno« upravljanje. S sodobno tehnologijo odgovorijo na vse zahteve trga, ponujajo energetsko varčne izdelke, od tistih za klasično gradnjo ali prenovo do izdelkov za arhitekturno najzahtevnejše objekte z zahtevami po najvišjih standardih energetske učinkovitosti. Ob 25-letnici podjetja govori direktor Trivo Krempl.

sko učinkovitost in trajno uporabo zgradbe. Proces pridobitve znaka kakovosti v graditeljstvu je izredno zahteven in ga prejmejo le najboljši izdelki na področju gradbeništva. To je že naše peto priznanje, a mi še vedno pomeni potrditev naše kakovosti in zagotovilo, da delamo dobro. Predvsem je znak pomembna informacija za kupca, saj mu pove, da so naši izdelki in storitve - vgradnja stavbnega pohištva - na visoki ravni, da zagotavljajo to, kar jim ob nakupu obljubljamo – energetsko učinkovitost, kakovost, dolgo življenjsko dobo in zanesljivost. Ker smo edini v panogi, ki imamo ta znak, sem toliko bolj ponosen na sodelavce, naše izdelke in storitve.

Gospod Krempl, na sejmu Dom je AJM že petič prejel znak kakovosti v graditeljstvu. Kaj vam pomeni tako priznanje? Pri gradnji se uporabljajo številni izdelki in izvedejo storitve, ki morajo po njej nemoteno opravljati svoje funkcije, da bi zagotavljali varnost, energet-

Letos praznuje AJM 25-letnico delovanja. Bi lahko na kratko povzeli zgodovino? AJM je bil ustanovljen leta 1990 kot družinsko podjetje – ustanovila sta ga Janez in Marija Ajlec s pomočjo dveh poslovnih partnerjev iz Avstrije. Prva leta so bila težka zaradi političnih in gospo-

darskih razmer in so bila nekako podobna tem zdajšnjim, ki jih kroji gospodarska kriza. Veljala so kot dober preizkus in test za naprej, iz njih smo se veliko naučili. Podjetju se je po teh začetnih težjih letih nato uspelo precej hitro razvijati – prvo desetletje in pol je strmo raslo, širilo svoje zmogljivosti, ponudbo, trg in povečevalo število zaposlenih. Širili smo zmogljivosti in program s PVC na aluminij, ustanovili hčerinsko podjetje na Hrvaškem, se širili na nemški trg ter Avstriji, kjer smo bili s prodajnimi zastopniki prisotni že od začetka, dodali še Italijo. Pred petimi leti smo kot prvi na trgu predstavili okno AJM energeto, pri katerem smo dotedanje ojačitve iz jeklenih profilov nadomestili z ojačitvami iz visokokompozitnih materialov in uporabili inovativno tehniko lepljenja stekla v krilo okna. Lotili smo se razvoja lesenega okna za pasivne gradnje in tako leta 2011/12 vpeljali proizvodnjo okna AJM PASIV 90. Leto pozneje je sledila širitev na oddaljene trge, v Japonsko, Južno Ko-

Promocijska vsebina

AJM rejo, Rusijo. Tudi ustanovitev hčerinskih podjetij v tujini – Italija, Švica in letos še Avstrija – je na nas zelo vplivala in lahko rečem, da nas je v teh kriznih časih prodaja v tujini tudi obdržala »na varni strani«. Pomemben poslovni mejnik je bil tudi, da je leta 2013 podjetje prevzela naslednja družinska generacija, ustanovitelja pa sta se iz aktivnega vodenja umaknila v nadzorno funkcijo. Žal ne gre brez omembe začetka krize in propada velikih gradbincev, ki so ostali naši veliki dolžniki, kar je podjetje pošteno pretreslo. A nam je kljub velikim izgubam zaradi neplačanih storitev v zadnjem letu uspelo stabilizirati poslovanje in krivuljo dobička obrniti v pozitivno smer. Kako poslujete zdaj? Glede na trenutne razmere smo zadovoljni. Seveda bi bili rezultati lahko še boljši. Predvsem bi

111 si želeli boljšega poslovnega izida od prodaje na domačem trgu, vendar je tukaj situacija še vedno precej resna zaradi visoke stopnje brezposelnosti in majhne kupne moči. Investicije v Sloveniji so popolnoma zamrle, vendar me zadnje makroekonomske napovedi navdajajo z optimizmom, da gredo zadeve v pozitivno smer. Že nekaj let dosegamo rast izvoza. Lani smo izvozili že dobro tretjino izdelkov. To je tisto, kar si želimo in nas navdaja z optimizmom. Poleg produkcije ste tudi strokovnjaki za montažo stavbnega pohištva. Kako pomembna je takšna celovita rešitev? Ne morem dovolj poudariti pomena kakovostne, strokovno opravljene montaže. Še najboljše okno z odličnimi izolativnimi lastnostmi brez strokovne montaže ne bo izpolnjevalo svoje funkcije in ne bo prinašalo pričakovanih prihrankov energije. Kako-

vostna montaža da izdelku dolgotrajno uporabnost in energetsko učinkovitost. Temu investitorji nedvomno posvečajo premalo pozornosti. Razvoj in produkcijo usmerjate v duhu sodobnega energetsko učinkovitega in do okolja prijaznega bivanja. Kako ozaveščeni smo na tem področju v Sloveniji? V zadnjih nekaj letih je pomen energetske učinkovitosti dobil tolikšno veljavo, da je danes ta postavka med ključnimi pri odločitvi za nakup. Govorim predvsem o mlajši generaciji kupcev in o tistih z novogradnjami. Nas to vsekakor izredno veseli, mislimo, da je to prava smer, zato si bomo še naprej prizadevali za razvoj vse boljše energetske učinkovitosti na področju stavbnega pohištva.

Investitor: AJM okna-vrata-senčila d.o.o.

UGODNE CENE 3-S IN 4-SOBNIH STAN OBNIH OVANJ; že od 1.395 €/m2 Nizkoenergijska novogradnja z vrhunskimi materiali, klimatiziranimi

Aktivno mestno življenje v objemu narave.

stanovanji in veliko svetlobe. Le korak do pohorske idile in mesta Maribor. Informacije in prodaja

02 2380 300, info@dodoma.si www.dodoma.si www.habakuk.si

Promocijska vsebina

112 Polycom

Promocijska vsebina

Comtrade

113

SLOVENSKO ZNANJE NA NAJVEČJEM KONGRESU MOBILNE TELEFONIJE »Beezify v eni storitvi združuje glasovne in podatkovne komunikacije ter vse glavne komunikacijske kanale, kot so kratka sporočila SMS, telefonija VoIP in takojšnje sporočanje ter s tem omogoča operaterjem, da v celoti izkoristijo in uporabijo obstoječo infrastrukturo za razširitev svoje ponudbe s privlačnimi storitvami,« poudarja Matej Šošterič, direktor poslovanja Comtrada v Sloveniji.

Največji partner Polycoma je Stabilus, v avtoindustriji delajo za velikane BMW, Audi, Mercedes, med drugimi omenimo še Bosch, Siemens …

IZ POLJAN DO SVETOVNIH VELIKANOV Podjetje Polycom Škofja Loka, d. o. o., praznuje letos 30-letnico delovanja. Iz majhnega družinskega podjetja se je razvilo v zanesljivega partnerja pri proizvodnji tehnično zahtevnih izdelkov za priznane domače ter velike globalne partnerje. Zagnana ekipa, ki ustvarja delovna mesta in spodbuja razvoj na dveh koncih Slovenije, optimistično zre v prihodnost. Polycom ima sedež v Poljanah, dejavnosti pa od leta 2012 ne opravlja le na »matičnem« koncu, temveč tudi v Črnomlju, kjer je vzpostavil proizvodni obrat na 8.900 kvadratnih metrih z najsodobnejšimi stroji in opremo. Podjetje ponuja storitve predelave plastičnih mas in izdelave zahtevnih orodij za brizganje. Izdeluje tehnično zahtevne izdelke ter montira sklope za različna področja: avtomobilsko industrijo, kompresorsko tehniko, elektroindustrijo, gospodinjske aparate in izdelke za osebno nego.

»Trudimo se, da ne bi le zadovoljili, temveč tudi presegli želje naročnika, kar nam omogoča naša strokovna usposobljenost,« pravijo v podjetju, ki se iz leta v leto širi tako po ustvarjenih prihodkih kot tudi po številu zaposlenih. Vizija Polycoma je postati sistemski dobavitelj v avtomobilski industriji in prepoznaven dobavitelj sklopov za druga področja. Vizijo uresničuje z izvajanjem strateških načrtov podjetja, med katere sodijo zagotavljanje zadovoljstva kupcev, partnerjev, zaposlenih in lastnikov podjetja, mednarodno uveljavljanje na evropskem trgu, uvajanje procesa nenehnih izboljšav z namenom zniževanja stroškov, zagotavljanje kakovosti s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem kadrov ter varovanjem okolja. V letu 2014 je družba večino prodaje ustvarila v produkciji za avtomobilsko industrijo –delež je znašal skoraj tri četrtine oziroma natančno 73 odstotkov. Na področju gospodinjskih izdelkov so ustvarili 11 odstotkov prodaje, 10 odstotkov pri električnih aparatih in elektroindustriji, preostanek pa področju drugih panog. V podjetju se zavedajo pomena razvoja in širjenja obsega ter kakovosti dela. »Največja vlaganja

zadnjih let so bila usmerjena v nakup in posodobitev tehnološke opreme, kajti velik razpon zapiralne sile stroja, ta je v razponu od 50 do 500 ton, pomeni pomembno konkurenčno prednost. Vsa oprema je povezana v enoten informacijski sistem, procesi so avtomatizirani in robotizirani. Poudarek je na izdelavi visokotehnoloških izdelkov,« poudarjajo v Polycomu, v katerem so še posebej ponosni na orodja, ki jih izdelujejo. Moderno opremljena orodjarna je srce podjetja, v njej je zaposlenih več kot 30 polycomovcev, letna zmogljivost pa je prek 100 različnih vrst orodij. Podjetje je dobitnik številnih priznanj ter partnerjem zagotavlja kakovost. V Poljane prihajajo kupci, »ki se čudijo ne le lepotam Poljanske doline, temveč tudi spoznanju, da smo v majhni vasi sposobni ustreči zahtevam BMW, Audija, Mercedesa in drugih svetovnih velikanov. Ko pa v proizvodnji vidijo robote, ki jih programirajo delavci, včasih tudi nejeverno kimajo,« je ponosen na delo podjetja direktor Iztok Stanonik. Hkrati ostaja trdno na tleh: »Nismo takšni, da bi se hvalili navzven. Naša največja nagrada so zadovoljni kupci. Zaradi njihovega zadovoljstva, če priznamo ali ne, imamo delo in tudi spodobno živimo.«

Na sejmu GSMA Mobile World Congress v Barceloni je podjetje Comtrade predstavilo revolucionarni mobilni rešitvi, s katerima postavlja nove mejnike na področju mobilnih rešitev za ponudnike telekomunikacijskih storitev in turizma. Inovativna platforma Beezify prinaša novo dimenzijo poslovnih komunikacij med zaposlenimi in strankami ter integracijo napredno obdelanih poslovnih podatkov. Voyego je družina mobilnih rešitev v oblaku, ki naslavlja izzive turističnih ponudnikov in je ukrojena po zahtevah nove generacije gostov. Odziv obiskovalcev je bil izjemen. Beezify je inovativna rešitev za sodelovanje in komunikacijo, ki povezuje zaposlene, stranke in poslovne podatke. Platforma, namenjena ponudnikom telekomunikacijskih storitev, zagotavlja možnosti ustvarjanja dodatnih virov prihodkov in konkurenčnih prednosti na področju poslovnih storitev sodelovanja, saj vsem uporabnikom

postreže z lažjim dostopom do poslovnih podatkov in informacij, olajša komunikacijo in sodelovanje ter tako dviga produktivnost poslovnih okolij. Rešitev iz oblaka namreč združuje tako glasovno kot podatkovno komunikacijo, podpira vrsto mobilnih platform in omogoča delo skupinam zaposlenih na različnih lokacijah. Zaposleni na različnih oddelkih, zunanji partnerji ter stranke se tako lažje povežejo, izmenjajo dokumente, ideje, sodelujejo pri projektih ter so o vsem dogajanju in vsebinah obveščeni sočasno. Modularni Voyego za turizem Z družino modularnih rešitev Voyego Comtrade naslavlja trende in izzive, s katerimi se srečujejo različna podjetja v turistični panogi. Glavna zamisel rešitve je poglobitev odnosa med gostom in turističnim ponudnikom. Z uporabo Voyega turistični ponudniki dobijo neposreden dostop do gosta in s tem podroben vpogled v njegove želje in navade ter osnovo za osebno prilagoditev ponudbe in povečevanje zvestobe. Na drugi strani mobilna rešitev gostom ponuja priročno in popolno avtonomno upravljanje turistične izkušnje kjerkoli in kadarkoli, prek lastnega pametnega telefona ali tablice. S pomočjo inovativnih

modulov za vključevanje gostov v dejavno uporabo storitev ter modula za upravljanje promocijskih in komunikacijskih akcij Voyego turističnim ponudnikom ponuja popolnoma nov pristop k pridobivanju strank in povečevanju zvestobe. Za povečanje zadovoljstva vsakega gosta skrbi tudi modul za upravljanje ugleda turističnih ponudnikov, saj turističnim delavcem omogoča, da se takoj in v realnem času odzovejo tako na pohvale kot kritike. Eden izmed tehnološko najbolj naprednih sistemov je modul za storitve z uporabo določanja lokacije, ki dejansko ponuja možnost dostave prilagojenih sporočil na gostov mobilni telefon točno ob pravem času in na pravem mestu. Sabina Golob, direktorica področja za turizem, pravi: »Ponudniki turističnih storitev se največ ukvarjajo s tem, kako pridobiti in zadržati gosta ter kako čim bolj približati ponudbo njegovim osebnim željam. Istočasno tekmujejo tudi z naraščajočo ponudbo tako imenovanih spletnih turističnih agencij in vsebinami, ki jih gostje objavljajo na družabnih omrežjih. Ravno zaradi tega sta oblikovanje izstopajoče blagovne znamke in upravljanje ugleda še toliko bolj pomembni.«

Varno v nov dan

CMY