Glas gospodarstva, junij 2014 by GZS Publikacije

10 16 20 junij 2014

Glas Gospodarstva

Kaj po volitvah? GZS vladi predlaga Gospodarsko agendo 2014 Intervju: dr. Joanna Drake Ciljajte višje! Najboljši delajo v coni neudobja Pregled gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih 46. letih

118.000 novih delovnih mest Kako do njih na strani 12.

20.000

10.000 Turizem

Linijska infrastruktura

20.000

Informacijska tehnologija

13.000

Zelena energija

17.000

5.000

10.000

8.000

Internacionalizacija

Lesna predelava

Malo gospodarstvo

15.000

Energetika

Komunalna infrastruktura Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

kaZalo

Glas Gospodarstva / junij 2014

Novice iz GZS

10 Kaj po volitvah? Glas Gospodarstva junij 2014

Cilj nove Vlade RS mora biti vzdržen in trajnosten celovit nov razvojni zagon, temelječ na strokovnih, pragmatičnih merilih, ne na političnih ali ideoloških merilih ali parcialnih interesih.

------------------------------------------------Izdajatelj: Dimičeva 13, Ljubljana

------------------------------------------------Odgovorni urednik: Igor Savič ------------------------------------------------Izvršni urednik: Matevž Straus ------------------------------------------------Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 190 F: 01/ 3000 199 @: matevz.straus@p-m.si ------------------------------------------------Produkcija: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Trženje oglasnega prostora: BJM d.o.o. Vesna Bizjak @: vesna.bizjak@bjm.si M: 031 391 602 ------------------------------------------------Oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Prelom: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Tisk: Evrografis, d. o. o. ------------------------------------------------Datuma natisa: 27. 6. 2014 ------------------------------------------------Naklada: 11.000 izvodov ------------------------------------------------Distribucija: Pošta Slovenije ------------------------------------------------Naslovnica: Zoran Pungečar ------------------------------------------------Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 516.

12 118.000 novih delovnih mest To niso zablode, sanje in politične floskule, ampak realnost, če se bomo pametno organizirali.

Uvodnik

Glas Gospodarstva / junij 2014

koMentar

--------------------------------------------------------------

Po volitvah naprej ali spet vse znova? 9 kljUčno --------------------------------------------------------------Za razcvet malega gospodarstva

dodana vrednoSt

---------------------------------------------------------------

Najboljši delajo v coni neudobja Po letu dni

20 22

Koliko pa vi plačujete? Gradbeni delovodja Podjetnik 2.0.

24 25 28

varStvo okolja

---------------------------------------------------------------

»End-of-waste«

fokUS

---------------------------------------------------------------

Vmesno poročilo

pravno aktUalno

---------------------------------------------------------------

Konkurenca – ali cilj opravičuje sredstva? 33 Enajst vodil za uspešna poslovna pogajanja 34 Go international

Kaj pa odgovornost za neodločitve?

“

Tudi če morda še ne gre za trajen premik v zavesti, da je in bo za sprejete odločitve treba sprejeti odgovornost in s tem povezane osebne, pravne, moralne in materialne posledice, aktualna dogajanja vlivajo nekaj optimizma. Videti je, da se v prihodnosti ne bo dalo povsem zlahka izogniti predložitvi računov za pretekle odločitve, ki so prestopile rob pravno in moralno določenih okvirov skupnosti, v kateri živimo.

---------------------------------------------------------------

Gospodarstveniki zajtrkujejo … 36

16 Ciljajte višje! Dr. Joanna Drake je prva dama evropske komisije na področju podjetništva in pravi naslov za vprašanja o malih in srednje velikih podjetij, podjetništvu in start-upih.

O največjem evropskem mestu – prvič

Pametno z Japonci

Končano najdaljše povojno obdobje recesije

trendi

---------------------------------------------------------------

Gospodarsko okrevanje na temeljih tujih kupcev

e-poSlovanje

---------------------------------------------------------------

Racionalizirajte z e-poslovanjem

Toda sprejete odločitve, ki so načele slovensko gospodarsko in moralno dobrobit, so pravzaprav samo vrh ledene gore. Pod površino se skriva še veliko večja zgodba: zgodba o nesprejetih odločitvah in odgovornosti za to. Koliko podjetij je potonilo, ker njihovi menedžerji niso zmogli sprejeti odločitev, ki bi jim lahko odprle razvojno pot in rast? Koliko podjetij se je znašlo v težavah, ker odločevalci v parlamentarnih klopeh ali uradniki v ministrskih pisarnah niso želeli, hoteli in zmogli sprejeti nujnih zakonskih ali drugačnih ukrepov? Tudi neodločitve imajo lahko dolgoročne in usodne posledice, pa naj gre za posameznika, podjetja ali državo. In tudi neodločitve imajo svojo in-

Igor SAVIČ

teresno, strokovno, politično plat: z drugimi besedami, odločitev včasih nočemo, ne znamo ali ne zmoremo sprejeti. Toda ne glede na to, neodločitve vplivajo na našo prihodnost in velikokrat zelo usodno. Bo torej prišel čas (in obdobje volitev in sestavljanja novega političnega zemljevida je kar primeren čas za to), ko bomo na primer poslance (ali pa kakšnega ministra …) lahko direktno vprašali, katerih odločitev niso sprejeli in nam s tem poslabšali življenje, pa bi jih lahko, če bi imeli več volje, znanja ali spretnosti. In če nam nekako še uspe, tudi s pomočjo javnosti, prepoznati situacije, ko zaradi parcialnih interesov nekdo noče sprejeti odločitev, pa je veliko težje prepoznavna, a včasih še bolj usodna situacija, ko za sprejetje odločitev ni dovolj znanja in strokovnosti. Kdaj bo torej prišel čas, ko bomo lahko zahtevali, da nekdo za to, ker se ni znal ali zmogel odločiti, prevzame materialne posledice ter moralno in politično etiketo neodgovornosti? Odgovornost v najglobljem pomenu je namreč zmožnost, da načrtuješ in spodbudiš procese ter prevzameš posledice tega. Kako naj prevzame posledice svojih odločitev nekdo, ki jih niti ni zmožen predvideti? Odgovoren je torej lahko nekdo, ki zares razume, zna in hoče. Skrita neodgovornost torej ni samo stvar sebičnih parcialnih interesov, ampak tudi stvar neznanja in nestrokovnosti. In to je tista ledena gora, ki veliko bolj ovira pozitivne družbene premike v Sloveniji, kot bi si to želeli priznati. Po teoriji družbene in politične moči se njen prvi obraz kaže v zmožnosti vpliva na odločitve, njen drugi obraz pa se kaže prav v zmožnosti doseganja »neodločitev«. In zato je najbolj rušilna kombinacija pravzaprav kombinacija parcialnih egoističnih interesov enih z neznanjem in nestrokovnostjo drugih. Nam bodo nove volitve prinesle kaj drugačno zgodbo?

Novice

IT in Indija Želite obiskati srečanje indijske IT-industrije INDIASOFT 2015 med 12. in 13. februarjem prihodnje leto? Organizator dogodka bo desetim podjetjem iz Slovenije pokril stroške letalske vozovnice – izrazite svoj interes do 29. julija 2014 na natasa.turk@gzs.si.

Naj inovacije Tudi letos, natančneje 17. septembra, bo GZS podelila nacionalna priznanja za najboljše inovacije – na Brdu pri Kranju na dogodku Dan inovativnosti 2014.

Kemijski inštitut v pričakovanju obnove Obnova prizidka Kemijskega inštituta, ki posebno pozornost posveča prenosu znanja v gospodarstvo, se vendarle približuje – dva milijona evrov vredna obnova, ki bo v večjem delu financirana iz sredstev EU, bo omogočila višjo kakovost laboratorijskega dela in posledično izboljšala podporno okolje za gospodarstvo, ki je vezano na dejavnost Kemijskega inštituta.

Kako zaposliti starejše in nekvalificirane? GZS vabi na konferenco v okviru projekta MEET Change »Nove zaposlitvene priložnosti za starejše nekvalificirane delavce«, ki bo 24. septembra 2014 na GZS. Več: www.meet-change.eu – prijave: grit.ackermann@gzs.si.

Glas Gospodarstva / junij 2014

novice

Glas Gospodarstva / junij 2014

Seja UO GZS 

Prispevki za OVE 

Gospodarstvo politikom o gospodarski agendi

Zopet nove obremenitve

Pred začetkom poletnih počitnic, a tudi v času predvolilne kampanje, bo 3. julija potekala 18. razširjena seja Upravnega odbora GZS in strateških svetov pri GZS, na kateri bodo gostovali najpomembnejši politični akterji predvolilne bitke. Gospodarstveniki jim bodo predstavili Gospodarsko agendo

za novo Vlado RS, ki temelji na štirih ključnih točkah: novih delovnih mestih, novem razvojnem programu, znižanju obremenitve gospodarstva in nujnosti strukturnih reform. GZS želi v soočenju z vodilnimi predstavniki političnih strank poudariti, da gospodarstvo v Sloveniji ima kompetence in

ambicije za globalno uspešnost, da pa za to potrebujemo hitre in nujne spremembe. Razširjena seja UO in strateških svetov GZS bo odlična priložnost, da gospodarstvo politikom ponudi rešitve za boljše poslovno okolje in večjo konkurenčnost, še preden bodo pisali program nove vlade.

tnega plačila prispevka za OVE pri fosilnih gorivih za vse porabnike, industrijo in gospodinjstva. Skupino energetsko intenzivnih podjetij linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena. Medtem konkurente iz drugih držav članic EU njihove vlade razbremenjujejo,

sprejemajo ukrepe za degresivno obdavčevanje, oprostitev plačil ali vračila dela davščin v primeru, če podjetja dosegajo določene okoljske cilje, povečujejo energetsko učinkovitost, če so vključena v shemo ETS ali že zgolj, če so energetsko intenzivni izvozniki.

rešitve, ki so tudi ekonomsko in finančno vzdržne. V tem hipu se zdi največja nevarnost za Slovenijo, da bodo politične stranke vnovič obljubljale nemogoče in glede na konceptualne razlike med njimi po volitvah sprejemale kompromi-

se, ki ne bodo zagotovili trajnostno vzdržne rasti Slovenije, ampak bo šlo spet le za delitev volilnega plena. Nevarna posledica takšnega ravnanja bo nov pat položaj, brez ustreznih akcij in ukrepov, ki bi ustvarili nova delovna mesta.

Podeljena nagrada EuroCloud Award EuroCloud Day 2014 podelili nagrade podjetju Datalab za najboljšo storitev v oblaku, podjetju TM Vista za najboljši primer uporabe storitve v oblaku v gospodarstvu, podjetju Mesi za najboljši primer izboljšanja učinkovitosti podjetja z uporabo storitev v oblaku, pod-

jetju Sunesis za najbolj inovativno storitev računalništva v oblaku in podjetju Enolyse za najboljše slovensko start-up podjetje. Zmagovalci slovenskega tekmovanja bodo tekmovali v konkurenci z drugimi sodelujočimi državami za evropsko nagrado EuroCloud.

Ne sadite rožic! GZS je ob začetku predvolilne kampanje v pozivu političnim strankam opozorila na nujnost realnih rešitev in politične stranke pozvala, da volivcem v predvolilni kampanji ne sadijo rožic, temveč jim nalijejo čistega vina in ponudijo realne Zadovoljstvo z bankami 

Mladinsko podjetništvo 

Podjetja s Sparkasse zadovoljna

Tudi dijaki so lahko podjetniki Kar 11 dijaških podjetij, ustanovljenih v programu Moje podjetje, je navdušilo gospodarstvenike na GZS – program Moje podjetje je namreč zasnovan po metodi učenja z delom v okviru neprofitne organizacije

JA Worldwide in ponuja izzive na različnih področjih poslovnih procesov. V šolskem letu 2013/2014 je potekal pilotno na šestih srednjih šolah, s programom pa so dijaki spoznali organizacijsko sestavo podjetja

in lastno vlogo v njej, vire financiranja, analizo trga, oblikovanje prodajne cene, temeljne dokumente podjetja, trženje in prodaja izdelkov oziroma storitev, osebni akcijski načrt in postopke ob zaprtju podjetja.

Po raziskavi raziskovalne družbe Valicon, ki je raziskovala zadovoljstvo in zvestobo strank banke Sparkasse, je med fizičnimi osebami kar 83 odstotkov strank z banko

Sparkasse zadovoljnih, medtem ko je pri preostalih bankah ta odstotek nižji, 55 odstotkov. Pri podjetjih je zadovoljnih manj, 67 odstotkov strank, vendar več kot pri preostalih

bankah (51 odstotkov). Kritični elementi poslovanja, s katerimi so nezadovoljne stranke vseh bank, so predvsem ugodnosti za dolgoletne stranke in višina obrestnih mer.

Izobraževanje 

Dualni sistem rešuje brezposelnost med mladimi

Mednarodni položaj Slovenije 

Konkurenčnost upada, pravih sprememb ni Majsko poročilo švicarskega inštituta IMD o mednarodni lestvici konkurenčnosti kaže, da nas tekmeci prehitevajo po levi in desni. V primerjavi z lansko uvrstitvijo na tej lestvici smo izgubili dodatna tri mesta, enako kot Grčija, ter končali na 55. mestu, le dve mesti pred Grčijo. Po tem, ko smo od leta 2009 izgubili kar 20 mest, največ od vseh držav, je to skrajno resen poziv k ukrepanju vseh deležnikov

0,3

-odstotno gospodarsko rast v letu 2014 napoveduje GZS na podlagi ankete med gospodarskimi družbami.

Pred volitvami 

Storitve v oblaku 

Letos je bila na GZS že četrtič podeljena nagrada EuroCloud Award za najboljše storitve v oblaku. Gospodarska zbornica Slovenije – Izvozno prebojna sekcija ZITex in Zavod e-Oblak (EuroCloud Slovenija) sta 18. junija 2014 na konferenci

Kljub zavezam v koalicijski pogodbi, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je vlada podjetja vnovič obremenila – in to, poleg preostalih, predvsem energetsko intenzivno, izvozno usmerjeno industrijo. Uredba, ki je začela veljati 1. junija 2014, namreč prinaša obveznost doda-

z vlado na čelu v smeri večje mednarodne konkurenčnosti. Vsekakor so priporočila IMD pričakovana in skladna z zahtevami GZS: gre zlasti za ukrepe za javno-finančno konsolidacijo, strukturne reforme pokojninskega sistema, trga dela, zdravstva, za ukrepe za hitrejšo razdolžitev podjetij, zmanjšanje transferjev in subvencij in razvojna vlaganja v smeri pametne specializacije, z omejenimi sub-

vencijami na najzgodnejše faze razvoja, s povratnimi finančnimi spodbudami in z ukrepi za skupna javno-zasebna vlaganja. Poročilo IMD znova nastavlja ogledalo tudi javnemu sektorju, kje in kako izboljšati učinkovitost. S pravo reformo, ne le z linearnimi zmanjševanji mase plač, s katero je nujno spodbujati odlične uradnike in motivirati slabše k zavzetosti za učinkovito delo.

Vrh malega gospodarstva je poleg gostovanja dr. Joanne Drake iz evropske komisije, predstavitve prenovljene AgendeMG in posebnega programa za poslovanje malih podjetij in podjetij v tujini Go International MSP postregel tudi s predavanjem Thomasa Mayrja iz avstrijskega Inštituta za izobraževanje v gospodarstvu, ki v zadnjih letih vodi dobro prakso dualnega izobraževalnega sistema. Mayr je v predavanju izhajal iz izhodišča, da vse države z visoko brezposelnostjo

mladih občutijo tudi pomanjkanje znanja teh istih mladih – nekakšno neravnovesje v kompetencah. Zato avstrijski sistem dualnega izobraževanja temelji na sodelovanju med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami – dijaki namreč del poklicnega usposabljanja opravijo v podjetjih, ki s tem pridobijo usposobljeno delovno silo. Za uspeh sistema je pomembno, da podjetja v njem prepoznajo koristi – da ne gre le za družbeno odgovornost, temveč

da podjetja poleg moralnega zadoščenja in finančne podpore dobijo tudi oprijemljivi koristi (usposobljene mlade zaposlene, nove izkušnje, podporo pri izobraževanjih …). Avstrijski sistem zato v samo izvajanje sistema vključuje podjetja in podjetniška združenje, zbornice skrbijo za administracijo in organizacijo, o izobraževanih profilih pa se pogajajo zbornice in sindikati – to vodi v medsebojno zaupanje med mladimi, delodajalci, sindikati in lokalnimi oblastmi.

4 dni več potrebujejo slovenska podjetja za uvoz oziroma izvoz, kot je povprečje v EU.

62. mesto med 67 analiziranimi državami zaseda Slovenija po zaznavanju poslovnih priložnosti (Global Entrepreneurship Monitor 2013).

260 ur na leto za plačevanje davkov zahteva od malih in srednjih podjetij slovenski fiskalni sistem.

koMentar

Glas Gospodarstva / junij 2014

Mag. Samo HRIBAR MILIČ Predsednik GZS

“

Politična nestabilnost, pogosto menjavanje vlad, nepredvidljivost prihodnjih razmer poslovanja, resnost opozoril iz Bruslja in Frankfurta ne pričajo le o tem, da se v Sloveniji zelo jalovo spopadamo s krizo, temveč tudi, da smo za to porabili preveč časa.

Po volitvah naprej ali spet vse znova? V majhni državi z razmeroma močnim in izvozno naravnanim gospodarstvom res ne bi smelo biti porabljeno toliko časa za pripravo nekaj strukturnih reform, ureditev transparentnosti, poenostavitev poslovnega okolja in povečanje učinkovitosti javnega sektorja. Mar res? Težave in globina brezna, v katerem smo, potrjujejo oceno, da majhne države nikakor niso uspešnejše in hitrejše v spopadanju z razvojnimi izzivi. Neuspešnost pri vladanju vodi do nezadovoljstva, to pripelje do predčasnih volitev, kjer vse več starih in preverjenih ne dobi več priložnosti. Žal novi obrazi v zadnjem času niso upravičili visokih pričakovanj, prej nasprotno: zaradi pogostosti volitev in precejšne negativne stigmatizacije politikov (kar so si večinoma sami zakuhali) se vse manj najbolj sposobnih in zaupanja vrednih posameznikov odloča za aktiven vstop v politiko. Vse bolj pa politika postaja bližnjica do hitrega napredovanja ali pa beg (neuspešen?) pred posledicami neuspešnega in tudi neetičnega poslovanja v preteklosti. In ker tudi to pomembno prispeva k nizki stopnji zaupanja v državi, imamo že na začetku novega obdobja političnega vladanja resno težavo – razen pripadnikov lastne stranke, ki zvesto podpirajo svoje voditelje in programe (čeprav te že manj), vse manj ljudi podpira spremembe, ki jih predlagajo politiki. Zato meni, in kot vidim tudi številnim v gospodarstvu, sploh ni pomembno, kakšne rožice nam sadijo politiki v svojih programih in še bolj v javnih nastopih, temveč predvsem dvoje: kako bodo zagotovili pogoje za novo gospodarsko rast in s tem nova delovna mesta, in kar je še pomembneje, ker je več kot očitno, da nobeni posamezni programski usmeritvi ne bo uspelo pridobiti večine, kako daleč bodo šli v kompromise s predstavniki potencialnih političnih partnerjev, da bodo še vedno uspešno Slovenijo popeljali iz krize. Ker, kljub vrsti novih političnih obrazov, ogrodje političnih obrazov vseeno obstaja

in med najvidnejšimi se nihče ne čuti osebno odgovornega (krivega?) za to, kar se nam je dogajalo zadnje desetletje. Če je v Srbiji izgovor »vidi šta nam rade« vedno pri roki kot opravičilo za osebno neaktivnost in prelaganje odgovornosti na tiste tam zgoraj, pa pri nas podoben izgovor ponujajo vodilni politiki, ki so bili ves čas zraven. »Ko so se dajali krediti, ko se je politično kadrovalo, ko so se predrago in netransparentno izvajala javna naročila …« (Se opravičujem, ker uporabljam pravopisno nevzdržno trpno obliko.) Ali kot jih lahko slišimo v javnih nastopih, saj bi, smo hoteli, pa smo morali popustiti pod pritiski … Tudi v Sloveniji potekajo razprave in se lomijo kopja o izhodu iz krize predvsem pri vlogi države. Ali bomo poiskali izhod iz krize v sprostitvi podjetništva, z deregulacijo, debirokratizacijo, privatizacijo, ali pa bomo izhod iz krize poiskali v še močnejši socialni državi, še večji vlogi države pri upravljanju in vodenju (ne le) gospodarstva. V državi, kjer je večino težav, s katerimi se ubadamo, zakuhalo slabo upravljanje državnih podjetij in državnega premoženja, katastrofalno izvajanje javnih naročil, politično/državno nastavljanje vodilnih kadrov v banke, velika podjetja, sklade in drugo, je težko pritegniti oceni, da država ni nič kriva, temveč je krivda v tem, da so jo za svojo talko vzeli politični interesi in lobiji. Kjer ima država takšno moč in vpliv kot pri nas, jo bodo vedno tako levi kot desni vzeli za svojo talko. Kar lahko mi v gospodarstvu še naredimo v tem volilnem živžavu, poleg tega, da kar najpozorneje skrbimo za dobro svojih podjetij, je dvoje: na eni strani, da opozarjamo, da še imamo potencial in ambicije za gospodarsko rast, in na drugi, da razkrivamo pravljičarje, ki bi se šli gospodarski zagon z novimi inovativnimi davčnimi prijemi in utrjevanjem družbenega statusa quo, kjer ni prostora za resne spremembe in reforme.

kljUčno

Glas Gospodarstva / junij 2014

kljUčno

Glas Gospodarstva / junij 2014

GOSPODARSKA AGENDA

Kaj po volitvah?

trikotnik ukrepov za krepitev gospodarstva

trikotnik ukrepov za razvojni zagon

Slovenski BDP na prebivalca je lani realno dosegal le 90 odstotkov BDP iz leta 2008. Bolj negativno rast v EU beležita le še Hrvaška in Ciper. In čeprav se napoveduje rast slovenskega BDP, je ta še vedno manjša od napovedane povprečne rasti v EU. Nasprotno je lanski avstrijski BDP že za dva odstotka večji kot leta 2008. Dejstvo št. 3: Ne smemo se več zadolževati za tekočo porabo. Javni dolg bo letos dosegel skoraj 80 odstotkov BDP, kar je res v povprečju EU, vendar je tempo naraščanja javnega dolga strahovit – leta 2008 je bil ta delež namreč le 22 odstotkov. Čeprav so se stroški zadolževanja države precej znižali, je cena, gledano primerjalno z drugimi državami, še vedno višja kot v Italiji, Španiji in na Irskem. Dejstvo št. 4: Slovenija ni zanimiva za investitorje. Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2014 med 60 državami zdrsnila na 55. mesto, potem ko je bila leto prej na 52. mestu. Stanje tujih investicij v deležu BDP je v Sloveniji daleč za tistim v Višegrajski skupini, v Evropi in tudi daleč za tistim v JV Evropi.

an ov

ija

za p

osl

za c

in oj a zv

ali on aci ern

vr no

Dejstvo št. 2: Gospodarska rast je premajhna.

itv

Slovensko gospodarstvo je po podatkih Statističnega urada RS od leta 2008 izgubilo kar 100 tisoč delovnih mest, zaradi česar se je tudi število delovno aktivnih s skoraj 890 tisoč konec leta 2008 zmanjšalo na manj kot 790 tisoč v začetku letošnjega leta. Na drugi strani se je število brezposelnih povečalo z manj kot 60 tisoč v drugi polovici leta 2008 na skoraj 130 tisoč v začetku letošnjega leta.

Dejstvo št. 1: V Sloveniji je zaposlitveni krč, ki utegne še trajati.

re m

GoSpodarSki položaj v 4 točkaH 

Izhod iz krize je po oceni GZS mogoč le na temelju dveh trikotnikov ukrepov, ki omogočata ekonomsko in finančno vzdržen model. Prvi trikotnik zajema ožje ukrepe za krepitev gospodarstva – internacionalizacija, storitve in strateške investicije –, drugega pa tvorijo širši družbeni ukrepi, ki bi omogočili nov razvojni zagon, po-

Gospodarstveniki ne verjamejo več, da je mogoče Slovenijo in njeno gospodarstvo še naprej reševati z državnim podpiranjem na zadolževanju temelječega povečevanja kupne moči doma, ampak z usmeritvijo k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih. Ta je ključni vir posrednega povečevanja gospodarske aktivnosti in kupne moči tudi doma – in s tem največje jamstvo za nova delovna mesta. GZS je namreč trdno prepričana, da mora ustvarjanje novih in ohranjanje zdajšnjih delovnih mest temeljiti na prednostni podpori najboljšim in zdravim programom, ne pa na reševanju delovnih mest, ki nimajo možnosti za preživetje. Presoja o perspektivnosti in neperspektivnosti pa mora biti zaupana strokovnjakom, ki poznajo razmere na trgu, in ne politikom. Poudarek gospodarske agende je torej na strokovnosti in transparentnosti, in sicer v vseh sektorjih delovanja gospodarstva in drugih družbenih sferah do meje, ki ne povzroča konkurenčne oslabitve. Transparentnost in strokovnost pa je mogoče voditi le z nenehnimi primerjalnimi

dva trikotnika in več kot 20 ukrepov

Niž

Strokovno, transparentno, konkurenčno

analizami – v primeru javnega sektorja s poglobljenimi primerjalnimi analizami z javnimi sektorji držav EU, pri prestrukturiranju in identifikaciji zdravih jeder s primerjalnimi analizami prednosti in nevarnosti na trgu, s primerjavo konkurenčnih programov in produktov za podporo razvojno perspektivnim ter s primerjalno analizo z gospodarskimi politikami primerljivih in najbolj uspešnih držav.

nujnosti vzdržnega in trajnostnega celovitega razvojnega zagona so si bili enotni celo vsi socialni partnerji na junijski seji Ekonomsko-socialnega sveta, kjer so jasno predlagali novi Vladi RS, da najpozneje v dveh mesecih po imenovanju pripravi na strokovnih merilih temelječ akcijski program, s ciljem povečanja števila delovnih mest in ga predstavi socialnim partnerjem. A kako do smiselnega akcijskega načrta? To želi vladi olajšati GZS z gospodarsko agendo, ki jo je pripravila ob koncu junija.

rit

s to

»cilj nove vlade rS mora biti vzdržen in trajnosten celovit nov razvojni zagon, temelječ na strokovnih, pragmatičnih merilih, ne na političnih ali ideoloških merilih ali parcialnih interesih,« je glavno sporočilo gospodarske agende GZS za novo vlado, ki bo prisegla po skorajšnjih volitvah.

Matevž Straus

i nt

strateške investicije

spešili sprejem ključnih reform (strukturnih in optimizacije javnega sektorja) ter zmanjšali finančne in administrativne obremenitve gospodarstva. V ožji gospodarski agendi GZS predlaga nujne ukrepe za boljšo kondicijo gospodarstva s ciljem čim več delovnih mest, zlasti z internacionalizacijo, razvojem storitvenega sektorja in strateškimi investicijami. Vsi tri elementi se več kot očitno prepletajo s pametno specializacijo, katere cilj bi moral biti predvsem razvoj višje dodane vrednosti slovenskih produktov, ki bi jim uspelo na tujih trgih dosegati večjo prodajo. Prav izvoz je namreč v zadnjih mesecih gonilo vnovične rasti gospodarstva, zato so ukrepi za spodbujanje internacionalizacije nujni – GZS denimo predlaga okrepitev promocije z road show predstavitvami in konceptom Slovenske hiše, promocijo storitev mikro in malih podjetij v regijah sosednjih držav, akcijski načrt za tuje neposredne investicije in ureditev vizumskega režima za poslovne partnerje na ključnih globalnih trgih. Tudi storitve prepoznavajo na GZS kot pomemben dejavnik hitre in učinkovite kreacije novih delovnih mest – med njimi so pomembni zlasti turizem, ki je tesno povezan tudi z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, ter informacijske

Serija aktivnoSti GZS Za iZHod iZ kriZe 

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih mesecih izvedla več aktivnosti, s katerimi želi pripomoči k izhodu iz krize – predstavila Gospodarsko agendo za novo Vlado RS 2014, pripravila popis potenciala novih delovnih mest (glej str. 12–13), organizirala 3. Vrh malega gospodarstva in predstavila prenovljeno AgendoMG (glej str. 14–15) ter gostila dr. Joanno Drake, direktorico za podjetništvo in konkurenčnost generalnega direktorata evropske komisije za podjetja in industrijo (glej str. 16–19).

in komunikacijske storitve, ki pomembno pripomorejo k posodobitvi poslovanja in trženja produktov in storitev. Navsezadnje so storitve izjemnega pomena za razvoj malega gospodarstva, ki je hrbtenica vsakega sodobnega gospodarstva. Tretji element ožje gospodarske agende bi po mnenju GZS morale biti strateške investicije, ki bi sledile operativni strategiji strateških investicij z jasno opredeljenimi prioritetami, časovnico, potencialnimi viri in ukrepi za premagovanje ovir – predvsem pri linijski infrastrukturi, informacijski infrastrukturi, energetiki, ze-

Reforme

leni energiji in komunalni infrastrukturi (o novih delovnih mestih kot posledici teh investicij pišemo na straneh 12–13).

Za razvoj tudi na drugih področjih

GZS se zaveda, da samo nabor ukrepov iz ožje gospodarske agende Slovenije ne bo popeljal na zeleno vejo – potrebne so torej tudi spremembe na drugih področjih, ki bi zagotovile možnosti in vire za gospodarsko uspešno in posledično socialno državo. Širša gospodarska agenda si tako prizadeva za vzdržno kombinacijo ukrepov za hitrejši razvoj (podpora izvozu, strateške investicije, razvojno naravnan proračun in prenova izobraževalnega modela), reforme (javnega sektorja, zdravstva, trga dela in javnega naročanja) in manjše obremenitve gospodarstva (predvsem obremenitve dela in trošarin). Z gospodarsko agendo želi GZS v tednih pred volitvami spodbuditi politične stranke, da svoje programe zasnujejo na realnih podatkih, da predlagajo realne in uresničljive ukrepe ter da sledijo vsebini gospodarske agende tudi po volitvah – da ukrepe, ki jih gospodarstvo prepoznava kot nujne za izhod iz krize, preučijo, vključijo v svoje programe ter navsezadnje (v opoziciji ali koaliciji) zagovarjajo in uresničijo. V dobro gospodarstva in prebivalstva.

Ključno

Glas Gospodarstva / junij 2014

Ključno

Glas Gospodarstva / junij 2014

Nova delovna mesta

118.000 delovnih mest Matevž Straus

Do konca leta 2020 je mogoče oblikovati 118 tisoč trajnih in začasnih novih delovnih mest. »To niso zablode, sanje in politične floskule, ampak realnost, če se bomo pametno organizirali, da bomo te priložnosti izkoristili. Na nas je odgovornost, da jih tudi uresničimo,« meni predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič.

o obljubi Vlade RS v odhajanju, da bo ustvarila 60 tisoč novih delovnih mest, predlogu Umanotere, ki vidi znotraj gozdno-lesne verige, kmetijstva, obnovljivih virov energije, turizma, energetske učinkovitosti in ravnanja z odpadki 250 tisoč zelenih delovnih mest, od tega od 80 do 90 tisoč novih, ter analizi svetovalnega podjetja McKinsey, ki meni, da je 100 tisoč novih delovnih mest v prihodnjih petih do desetih letih možen, a ambiciozen cilj, je svojo analizo pripravila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Ta v nasprotju z drugimi ni uporabljala političnih obljub in zapletenih načinov preračunavanja možnosti oblikovanja novih delovnih mest, temveč je o realnih možnostih vprašala kar ustvarjalce delovnih mest – gospodarstvo.

Je mogoče!

GZS je v marcu, aprilu in maju pregledala devet ključnih področij, pomembnih za zaposlovanje, in jasno opredelila potrebne investicije, delovna mesta (trajna/začasna), potencialne finančne vire, ovire in ključne izzive. Izkazalo se je, da obstaja potencial do leta 2020 ustvariti 118 tisoč novih delovnih mest, od tega 45 tisoč trajnih, preostala pa so vezana na investicijske projekte. Učinkovita investicijska politika bi pri tem morala ravnati drugače kot doslej, saj je za narodno-gospodarski učinek investicij izredno pomemben delež domačih storitev, dobaviteljev in izvajalcev. Prav zato bi bilo za največji učinek treba znova organizirati zdra-

va jedra gradbenega sektorja ter se držati pravila, da vsaj polovični delež vseh dobav in storitev izhaja iz Slovenije. Največji delež domačega znanja, storitev in opreme je tako možno doseči pri izgradnji HE (do 90 odstotkov), izgradnji cestne infrastrukture, stavbeni izgradnji in linijski infrastrukturi, medtem ko je pri tehnološko zahtevnih investicijah domači delež dobav opreme in storitev razmeroma majhen (v primeru TEŠ 6 le 20 odstotkov). Da bi v prihodnjih šestih letih torej dosegli 118 tisoč novih delovnih mest, je treba reagirati zdaj – v nadaljevanju predstavljamo kako, kje so finančni viri, koliko teh potrebujemo in kje so ovire in izzivi.

Informacijska tehnologija

Zelena energija (OVE & URE)

Energetika

200 milijonov evrov investicij za 20 tisoč trajnih in začasnih delovnih mest

4,6 milijarde evrov investicij za 13 tisoč začasnih in trajnih delovnih mest

4,6 milijarde evrov investicij za 17 tisoč začasnih in trajnih delovnih mest

Kako: izgradnja širokopasovnih priključkov na belih lisah

Kako: izgradnja novih elektrarn na obnovljive vire, SPTE na lesno biomaso, razvoj novih tehnologij, zelena javna naročila, energetska obnova stavb v javnem sektorju, uvajanje sistema za upravljanje energije v javnem sektorju, energetska obnova stanovanjskih stavb v zasebni lasti, povečanje energetske učinkovitosti v podjetjih

Kako: razvoj in obnova distribucijskega omrežja, projekti pametnih omrežij, izgradnja 400 kV daljnovoda Cirkovce– Pince (Madžarska), izgradnja HE Brežice in HE Mokrice, izdelava investicijske in projektne dokumentacije za HE na srednji Savi in sprejetje DLN, izgradnja plinsko parnega bloka TE-TOL, novi plinski bloki za sistemsko rezervo TE Brestanica, izgradnja skladišča NSRO, plinovod Južni tok

Finančni viri: kohezijski skladi EU, vlaganja operaterjev, lokalne skupnosti Ovire: ni strategije razvoja elektronskih komunikacij, razdrobljena gradnja Izzivi: Ali bomo dosegli cilje Digitalne agende 30 Mbit/s za vse?

Finančni viri: sredstva EU, omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje, EBRD, EIB Ovire: pomanjkljiva raznovrstnost novih OVE, zapletena izvedba in financiranje energetske obnove večetažnih stavb Izzivi: Kako doseči 25-odstotni delež OVE v rabi končne energije do leta 2010 na optimalen in stroškovno najbolj učinkovit način?

Malo gospodarstvo Linijska infrastruktura

Turizem

Lesna predelava

1,9 milijarde evrov za 15 tisoč trajnih in začasnih delovnih mest

100 milijonov evrov investicij za 10 tisoč trajnih delovnih mest

100 milijonov evrov investicij za pet tisoč trajnih delovnih mest

Kako: akutna obnova in vzdrževanje linijske infrastrukture, železniška infrastruktura (Koper–Divača, Zidani Most– Pragersko), Darsov program cest, razvoj Luke Koper

Kako: okrepljena promocija, nove letalske povezave, ureditev vizumskega režima, izboljšanje organizacije potniškega prometa

Kako: vzpostavitev trga za dolgoročno predvidljivo oskrbo lesnopredelovalne industrije, okrepitev vlaganj

Finančni viri: sredstva EU, strateški vlagatelji, javno-zasebno partnerstvo, EBRD, EIB

Finančni viri: sorazmerni del turističnih taks, koncesije od iger na srečo, poseben turistični prispevek za najpomembnejša turistična območja

Ovire: ni nacionalnega soglasja o prioritetah, birokratski postopki

Ovire: precejšnje krčenje sredstev za promocijo, slaba letalska dostopnost

Izzivi: Kako urgentno odpraviti birokratske ovire pri umeščanju v prostor?

Izzivi: Kako napolniti nastanitvene zmogljivosti z zahtevnimi gosti?

Finančni viri: skladi EU, prispevki za obremenitev okolja, EBRD, EIB, državni proračun Ovire: neustrezni vložki v povečanje prodaje na tuje trge, manjkajoči členi v lesnopredelovalni industriji Izzivi: Kako najbolj učinkovito vzpostaviti uspešne verige dodane vrednosti v lesni predelavi?

250 milijonov evrov investicij za 10 tisoč trajnih delovnih mest Kako: prenova sistema pavšalne obdavčitve – dvig zgornje meje prispevkov, krepitev posojilne dejavnosti SPS in SID banke, financiranje stroškov certificiranja novih tehnoloških projektov Finančni viri: kohezijski sklad EU, okrepitev dodeljenih sredstev od MGRT, državni skladi tveganega kapitala Ovire: dolgi roki za izdajo mnenj in odločitve državnih uradnikov, otežen dostop do financ, primanjkljaj kapitala Izzivi: Kako približati podjetništvo državljanom in mladim na podeželju? Kako poenostaviti postopke pri pripravi dokumentacije?

Finančni viri: sredstva EU, omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje, EBRD, EIB Ovire: birokratske in okoljske ovire pri umeščanju energetskih projektov v prostor, slabo pripravljeni modeli financiranja Izzivi: Katere so prioritetne energetske investicije in kakšna je njihov časovni načrt?

Komunalna infrastruktura 350 milijonov evrov investicij za osem tisoč trajnih in začasnih delovnih mest Kako: izboljšava vodovodnih sistemov, odvajanje in čiščenje komunalnih voda, razvoj regijskih centrov za ravnanje z odpadki Finančni viri: skladi EU, razvojna sredstva investitorjev, javno-zasebno partnerstvo Ovire: slabo usposobljeni naročniki in dolgotrajni postopki vključevanja v prostor in pridobivanje gradbenih dovoljenj Izzivi: Kako financirati in dokončati projekte iz finančne perspektive 2007– 2013, da ne izgubimo sredstev?

Internacionalizacija 100 milijonov evrov investicij za 20 tisoč trajnih delovnih mest Kako: okrepljena promocija, akcijski načrt za tuje naložbe, internacionalizacija MSP Finančni viri: SPIRIT, projekti EU, gospodarska diplomacija Ovire: premajhna podpora in promocija, krčenje sredstev Izzivi: Kako povišati tehnološko dodano vrednost v izvozu?

KLJUČNO

Glas Gospodarstva / junij 2014

KLJUČNO

Glas Gospodarstva / junij 2014

AgendaMG

Za razcvet malega gospodarstva

Kdo pripravlja AgendoMG? 

AgendoMG je pripravil širok nabor predlagateljev, od strokovnih služb in panožnih združenj/zbornic GZS, prek članov GZS do širšega nabora podjetnikov, obrtnikov in malih podjetij, ki niso člani GZS. Obenem je agenda nastajala v razpravi s predstavniki Vlade RS, aktivnimi nevladnimi podporniki malega gospodarstva in predstavniki državnih podpornih ustanov za malo gospodarstvo. To pomeni, da so številni predlogi že plod nabora in diskusije s širšimi javnostmi.

Od 34 ukrepov lanske AgendeMG je vlada v svoj Enotni program za dvig konkurenčnosti in boljše poslovno okolje uvrstila kar 22 predlogov GZS – po letu dni žal ugotavljamo, da so bili v celoti uresničeni le trije, zaradi česar lahko uresničevanje označimo za nesistematično, nestrateško in neprioritetno. Zato izpostavljamo 10 najpomembnejših predlogov iz lanskega nabora in 10 najpomembnejših novih predlogov.

Več o vsebini AgendeMG najdete na http://vmg.gzs.si.

10 ključnih (deloma) neuresničenih lanskih predlogov 1. Go International MSP. Zagotoviti je treba program za podporo izvozu malih podjetij: usposabljanje, seznanjanje malih in mikro podjetij s sodobnimi pogledi in praktičnimi pristopi za učinkovito vključitev na mednarodne trge.

2. Uvedba testa MSP. Uvesti je treba sistematično presojo učinkov na malo gospodarstvo pri sprejemu predpisov, tudi s pomočjo projekta Poslovni SOS, in to bistveno hitreje kot predvideva MGRT. Pilotne teste je nujno uvesti takoj, redno testiranje predpisov pa najpozneje do 31. oktobra 2014.

3. Arbitraža. Država naj sprejme zavezo o uporabi arbitraže in obvezne arbitražne klavzule v pogodbah pri javnih naročilih z mikro in malimi podjetji kot alternativi dolgotrajnemu reševanju sporov na sodišču.

4. Boj proti sivi ekonomiji.

8. Podpora pri projektih EU.

Zajezitev sive ekonomije naj poteka s kombinacijo pavšalne obdavčitve in uvedbe e-davčnih blagajn, načela »Vsak račun šteje« z nagradnim žrebanjem, doslednim izvajanjem zdravorazumske preventive s strani inšpekcijskih služb.

Podpora malemu gospodarstvu pri pridobivanju projektov EU naj vključuje: spodbujanje posredovanja pravočasnih ključnih informacij o projektih, spodbujanje vključevanja v razvojne in raziskovalne projekte EU, projektni vavčer EU – sofinanciranje svetovanja pri razpisih EU in pri vključevanju v projektne konzorcije EU.

5. Nova reforma trga dela. Nujno je znižati stroške dela, in sicer v delu visokih davčnih in prispevnih obremenitev, še zlasti za visoko izobražene strokovnjake. Stroški dela ne smejo rasti hitreje od produktivnosti.

6. Kompenzacija z državo. Država, ki je dolžnica malim in mikro podjetjem, naj avtomatično kompenzira svoj dolg do upnikov pri davčnih obveznostih takšnih nepoplačanih upnikov. Uvede naj tudi obvezno izvršnico pri javnih naročilih.

7. Bolj korektno breme bolniške odsotnosti. Kadar je odsotnost delavca zaradi bolezni, ki gre v breme delodajalca, prekinjena po 30 delovnih dneh, pa se čez manj kot 30 dni zaradi istega zdravstvenega razloga nadaljuje, naj gre plačilo tega naslednjega nadomestila v breme ZZZS.

9. Ustrezni strokovni kadri. Država naj sprejme akcijski načrt izobraževanja za malo gospodarstvo, in sicer v sodelovanju z malim gospodarstvom: z boljšim sistemom izobraževanja deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti, s subvencioniranjem usposabljanja za vodenje družinskih podjetij, z nižjo davčno stopnjo DDV za deficitarne strokovne vsebine, ki so nadgradnja programom primarne in sekundarne ravni izobraževalnega sistema ...

10. Podjetniške skupine. Ukrep aktivne politike zaposlovanja za spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja (subvencije za nove s. p.) velja prilagoditi tako, da bodo novi podjetniki motivirani za oblikovanje podjetniških skupin, ki bodo konkurenčnejše in uspešnejše kot posamezniki.

10 ključnih novih predlogov 1. P odjetništvo v izobraževalni sistem. V kurikulum šol od osnovne šole do fakultete naj se v skladu s priporočili evropske komisije vpeljejo podjetniške vsebine in podjetniška etika, vsaj od srednje šole obvezno. Več karierne usmeritve že od osnovne šole.

2. Reprogram davčnega dolga. Malim podjetjem se ponudi možnost omilitve pogojev za obročno odplačevanje ali odlog: od 36 do 50 mesecev z možnostjo odpisa obresti. Pogoji: če podjetnik še ni izkoristil reprograma za iste davčne obveznosti, če redno poplačuje obveznosti po določenem presečnem datumu, če nima blokiranih računov, če v obdobju nastanka dolga ni izplačeval dividend ali dobička.

3. T ransparentnost inšpekcijskih nadzorov. Večjo transparentnost inšpekcijskih pregledov in nadzorov je mogoče doseči po vzoru Litve (objava vsebinskih informacij o pregledih na preprost način na spletu).

4. Finančni »dvojček«.

7. Nižja obdavčitev dela.

Finančni dvojček naj se razširi s start-up podjetij na drugo malo gospodarstvo: podjetje, ki pridobi ugodna finančna sredstva v obliki kreditov, garancij itn., je poleg finančnih sredstev deležno tudi vsebinskega podpornega programa (s svetovalcem), ki je prilagojen posameznim ciljnim skupinam, obliki financiranja oziroma fazi razvoja podjetja.

Potrebna bi bila sorazmerno nižja obdavčitev dela v primeru višjih skupnih prilivov v javne blagajne od obdavčitve nepremičnin.

5. Več lastniškega kapitala. Povečati je treba spodbude lastniških oblik financiranja neposredno od državnih institucij, kot sta Slovenski podjetniški sklad ali SID banka, oziroma posredno prek denimo skladov tveganega kapitala.

6. Mikro kreditne linije. Več podjetjem je treba omogočiti dostop do obratnega kapitala prek shem Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Pri podjetjih še vedno obstaja kreditna vrzel, saj imajo predvsem malo gospodarstvo oziroma posamezne skupine podjetij zelo omejen dostop do hitrega financiranja tekočih poslov. Okrepitev mikro kreditnih linij bi podjetjem omogočila dostop do finančnih virov za namene financiranja obratnih sredstev.

8. Dvig praga za DDV. Sistem pavšalne obdavčitve in zmanjšanje birokracije za s. p. in mikro podjetja naj se prenovi (dvig zgornje meje prispevkov za vstop v sistem in dvig praga za DDV).

9. Podjetniški pospeševalniki. Povezati je treba vsebinske programe podjetniških inkubatorjev in javnega denarja v tako imenovane podjetniške pospeševalnike – od aktivacije talentov do podpore globalni rasti start-up podjetij.

10. D iplomacija za malo gospodarstvo. S posebnim akcijskim načrtom in s pomočjo partnerjev (tudi GZS) je treba malemu gospodarstvu približati storitve slovenske gospodarske diplomacije in evropske komisije.

Intervju

Glas Gospodarstva / junij 2014

Intervju

Glas Gospodarstva / junij 2014

Dr. Joanna Drake

V zadnjem letu in pol je splošen napredek, kar se tiče implementacije Akta za mala podjetja v Sloveniji, precej omejen. Dr. Joanna Drake , Maltežanka po rodu, je tako rekoč

prva dama evropske komisije na področju podjetništva – je direktorica za podjetništvo in konkurenčnost generalnega direktorata evropske komisije za podjetja in industrijo – ter pravi naslov za vprašanja o evropskem pogledu na slovensko malo gospodarstvo, oblikah spodbujanja razvoja malih in srednje velikih podjetij (MSP), uvajanju podjetniških vsebin v šolski sistem, spodbujanju start-up skupnosti ter ustvarjanju konkurenčnih ter do malih in srednje velikih podjetij prijaznih okolij.

Glas gospodarstva: Kakšen je pogled evropske komisije na slovensko podjetništvo v kontekstu priporočil z 2. junija 2014? Dr. Joanna Drake: V okviru evropskega semestra je 2. junija evropska komisija Sloveniji tako kot tudi drugim članicam EU predlagala vrsto priporočil. V primeru Slovenije se ta priporočila poleg fiskalne konsolidacije in stabilizacije bančnega sektorja osredotočajo tudi na krepitev poslovnega okolja kot ključnega za oživitev slovenskega gospodarstva, zlasti glede na šibko rast. Kot je poudarjeno v podrobni analizi, ki spremlja priporočila, smo opozorili na pomen rasti investicij. Sloveniji smo predlagali zmanjševanje poslovnih ovir, predvsem pa skrajšanje časa in zniževanje stroškov pri pridobivanju različnih dovoljenj. To so bile ovire za domača podjetja, črpanje sredstev EU, pa tudi za tuja podjetja. Komisija predlaga nadaljnjo deregulacijo visokega števila reguliranih poklicev, saj bi to pripomoglo k povečanju konkurenčnosti, znižalo cene in pospešilo čezmejno mobilnost. Čeprav je Slovenija uspešna pri postopkih za ustanavljanje novih podjetij, postopki pridobivanja nadaljnjih dovoljenj otežujejo gospodarsko rast. Komisija tudi poziva k boljši koordinaciji že pripravljenih strateških dokumentov in politik (denimo raziskovalne in inovacijske politike z industrijsko politiko ter prihajajočo strategijo pametne specializacije) ter njihovi implementaciji s specifičnimi in jasnimi prioritetami.

Ciljajte višje! Matevž Straus, foto: Žare Modlic

GG: Kako bi v Sloveniji lahko pospešili razdolževanje malega gospodarstva, katerega terjatve so v glavnem ostale na bankah? JD: Zaradi odvisnosti slovenskih malih in srednje velikih podjetij od bančnih posojil in zaradi redkih alternativnih virov financiranja, bo dostop do posojil verjetno ostal omejen in oviral tudi sposobna podjetja. Instrumenti Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke so dobro delovali, zato je pomembno, da se gradi na tem in razvija nove instrumente, predvsem za pospeševanje start-upov in hitro rastočih mikro podjetij ter privabljanje zasebnih investicij – tako dolžniških kot tudi lastniških. GG: Kaj so glavne razlike med slovenskim malim gospodarstvom in malim gospodarstvom drugih evropskih držav? JD: Slovenska mala in srednje velika podjetja so pomembna za nacionalno gospodarstvo – celo bolj kot drugje v Evropi. Kar 63 odstotkov dodane vrednosti izvira iz MSP, medtem ko je evropsko povprečje 57 odstotkov. Mala in srednje velika podjetja v Sloveniji zagotavljajo 73 odstotkov delovnih mest, medtem ko je v EU povprečje 67 odstotkov. Kljub temu pa administrativni procesi, pove-

zani z uvozom in izvozom, pomenijo večjo oviro, saj so potrebni štirje dnevi več za izvoz oziroma uvoz iz oziroma v Slovenijo, kot je povprečje v EU. A hkrati so dejanski transakcijski stroški izvoza in uvoza za okrog 25 odstotkov nižji. GG: Ali Slovenija dosega cilje in zaveze Akta za mala podjetja? JD: Celostno gledano je slovenska uspešnost relativno uravnotežena pri vseh principih Akta za mala podjetja (Small Business Act) – na večini področij tega akta je slovenski dosežek v povprečju EU. Na enem področju – okolju – je Slovenija nad povprečjem EU, hkrati pa sta dve področji – odzivnost javne uprave in dostop MSP do financiranja –, kjer mora Slovenija še dohiteti EU. Leta 2012 je bilo sprejetih precej ukrepov, a so bile zamaknjene druge nujne reforme. V zadnjem letu in pol pa je splošen napredek, kar se tiče implementacije Akta za mala podjetja, precej omejen. GG: Je po vašem mnenju slovenski birokratski sistem prezapleten? JD: Kot že rečeno, Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami na področju odzivne javne uprave. Državni predpisi so dojeti kot obremenjujoči in isto velja za sistem licenc in dovoljenj. Kompleksnost administrativnih postopkov je bolj problematična za poslovanje kot drugje v EU. Slovenski fiskalni sistem denimo zahteva od MSP 260 ur na leto za plačevanje davkov, v EU pa je povprečje 193 ur. Ob tem je treba poudariti, da je učinkovitost javne uprave v naslednjem programskem obdobju izjemno pomembna za črpanje sredstev EU. Slovenski sistem javne uprave mora postati učinkovitejši – sprva je treba graditi na implementaciji, saj bo jasen in med različnimi področji usklajen načrt implementacije ustvaril bolj pregledno in predvidljivo poslovno okolje za podjetja. Pomembno je tudi začrtati jasne strategije in politike za boljše predpise, saj obstaja nevarnost razpršitve zadolžitev. Navsezadnje, čeprav moramo priznati, da je bila Slovenija uspešna v povečevanju rabe e-uprave, morate hitro preiti na uporabo e-rešitev, predvsem na področju javnih naročil. GG: Omenjate, da smo bolj ali manj v evropskem povprečju. Smo lahko zadovoljni s tem? JD: Vedno bi rekla – ciljajte višje. A vse države članice so na nekaterih področjih močnejše, na druge pa pozabljajo. Zato mislim, da moramo biti bolj osredotočeni in imeti v mislih dolgoročno razvojno agendo. S tega vidika mora Slovenija še precej postoriti in preusmeriti ustvarjalne zmožnosti – ki se že kažejo v živahni start-up skupnosti – v rast. Uspešna podpora start-up podjetjem in drugim podjetjem, ki so dokazala zmožnost rasti, bi ustvarila okolje, ki bi pripomoglo tudi k privabljanju tujih naložb. Ugodno okolje za domača podjetja je dobro znamenje vsem, ki spremljajo Slovenijo od zunaj. GG: Kako pa najbolj učinkovito spodbujati internacionalizacijo? JD: Slovenija in Evropska unija potrebujeta konkurenčna izvozna podjetja, ki stopajo na nove trge, zato je podpora MSP pri internacionalizaciji naš pomembni cilj. Kot dober primer bi izpostavila

Intervju

Glas Gospodarstva / junij 2014

vabljati ideje in njihove nosilce. Zato bomo skupaj s sodelavci iz generalnega direktorata za notranje zadeve in državami članicami preučili možnost poenostavitve pridobivanja vizumov za podjetnike, ustanavljanja podjetij in razvoja idej. Tako pomembne, kot je ustanavljanje start-upov, so tudi strategije prenosa podjetij. Za vse, ki želijo postati podjetniki, je nakup delujočega podjetja odlična možnost. Kupec pridobi delujoče podjetje z vpeljano ekipo, izdelkom in kupci, a tudi priložnost za preoblikovanje in pospešen razvoj podjetja.

““

Uspeh slovenskih start-upov je dokaz, da obstaja želja po večji vključitvi podjetniškega duha v gospodarsko okolje.

avstrijski Go-International, ki je sestavljen iz 35 podpornih programov in štirih ključnih stebrov. Avstrijski projekt je uspešen prav zaradi močne prepoznavnosti med ciljno skupino – MSP, ki želijo šele začeti izvažati ali vstopiti na nove trge. Hitro sprejemanje odločitev in pomoč približno stotih pisarn gospodarskih zbornic v 73 državah pa zagotavlja učinkovito podporo. Tudi slovensko Izvozno okno, ki ga vodi SPIRIT, je denimo učinkovit in uspešen instrument podpore internacionalizaciji. Na ravni EU pa obstaja več različnih vrst podpore – najbolj znan je Enterprise Europe Network, ki je prisoten v vseh državah članicah in v več kot 25 državah zunaj EU, zaradi česar lahko zagotavlja podporo MPS pri vstopu na nove trge. Poleg te mreže nadgrajujemo tudi program Erasmus za podjetnike, ki daje možnost direktorjem mladih podjetij (ne glede na starost), da preživijo nekaj mesecev v podjetju v tujini in tam zberejo koristna znanja o vodenju podjetja in tujem trgu.

““

Slovenski fiskalni sistem zahteva od malih in srednje velikih podjetij 260 ur na leto za plačevanje davkov, v EU pa je povprečje 193 ur.

GG: Omenili ste že uspeh slovenske start-up skupnosti. Kako bi sploh pojasnili njen uspeh? Zdi se, kot da se je vzpela iz ozadja, ko nihče ni pričakoval. JD: Verjetno zaradi več razlogov. Eden izmed teh je okolje, saj vaše univerze že vzgajajo ustvarjalne posameznike, izobraževalni sistem pa je v mnogih primerih vključil podjetniški pristop. Poleg tega pa mislim, da se mladi precej bolj zavedajo možnosti, ki jim jih omogoča članstvo Slovenije v Evropski uniji. Uspeh slovenskih start-upov je dokaz, da obstaja želja po večji vključitvi podjetniškega duha v gospodarsko okolje. Mislim, da ne smemo dovoliti odhoda podjetniškega duha iz Slovenije, temveč ga je treba zadržati vsaj do faze rasti in potenciala za internacionalizacijo. Navsezadnje ideja, ki odgovarja na jutrišnje potrebe, ne pozna meja – prodajala se bo kot vroče žemljice brez razmišljanja o mejah. Če je potreba, bo trg idejo sprejel, pa naj pride iz Slovenije ali od drugje. Za Slovenijo pa je pomembno, da tega duha ne izgubi. Spodbudno okolje bi mladim, ki imajo ideje in veščine prihodnost, preneslo sporočilo, da Slovenija je država, kjer se lahko uspešno razvijajo.

GG: Start-upi zahtevajo posebno obravnavo in drugačne oblike podpore. JD: Od leta 2007 evropska komisija spremlja tri glavne cilje, ki so povezani s poenostavitvijo administracije za start-upe: prisotnost tako imenovanih vse-na-enem-mestu pisarn, čas in stroške ustanavljanja podjetja. Leta 2011 je tako Svet za konkurenčnost pozval države članice, da do leta 2012 skrajšajo postopke ustanavljanja podjetij na tri dni, stroške pa na sto evrov. Stroški in čas se uspešno krčijo, a ne v vseh državah članicah enako hitro. Leta 2013 je bil povprečen čas odpiranja podjetja v EU 4,2 dneva in je stal 315 evrov. Z veseljem opažamo, da je Slovenija med petimi najboljšimi skupaj z Dansko, Latvijo, Romunijo in Združenim kraljestvom. Še več, Slovenija je edina, kjer je ustanovitev podjetja brezplačna (prek tako imenovanega VEM-sistema). Ko govorimo o podpornem okolju, pa je pred kratkim objavljeni slovenski Start:up manifest celovita in premišljena strategija, ki pokriva vse nujne elemente, navaja ključne izzive in predlaga učinkovite rešitve za oblikovanje globalno konkurenčnega podjetniškega ekosistema in razvoj inovativnega podjetništva v Sloveniji. Vprašanje za Slovenijo torej ni »kaj«, temveč bolj »kako« uresničiti predloge v praksi. Čeprav ni mogoče govoriti o univerzalnih rešitvah, je za uspeh takih strategij pomembna tudi kakovost stopnje pred ustanovitvijo podjetja. Vemo, da se v večini primerov podjetniki ne rodijo – podjetniški način delovanja se zgradi skozi neformalno učenje in formalno izobraževanje. Oblikovanje poslovnih talentov se mora začeti že v šoli – z obveznimi podjetniškimi vsebinami. Dobra oblika podpore je prav zagotavljanje celovite in prilagojene podpore vsem novim podjetjem v prvih treh do šestih letih po ustanovitvi – vse, dokler ne preživijo doline smrti prvih petih let. Tak primer je denimo podpora, ki jo zagotavlja podjetniški center Barcelonaactiva in dosega izjemne rezultate – prva tri leta preživi 83 odstotkov podjetij, medtem ko je evropsko povprečje 50 odstotkov v prvih petih letih. GG: Slovenska start-up skupnost je zelo aktivna in močno navezana na tuje države, predvsem ZDA. JD: Trenutno so Združene države Amerike obljubljena dežela za ustanovitelje prav zaradi močne podjetniške kulture, podpornega okolja in ugodne zakonodaje. Mislimo, da bi morala biti Evropa bolj ambiciozna v privabljanju teh »podjetnih možganov« – poleg in sočasno s privabljanjem denarja, torej investicij, bi morali pri-

GG: V šole je treba uvesti podjetniške vsebine – kako? JD: Začne se s sistematičnim sodelovanjem med različnimi oddelki javne uprave – denimo za gospodarstvo in izobraževanje – in s pripravo nacionalne strategije ali akcijskega načrta vključevanja relevantnih deležnikov (neprofitne organizacije, gospodarska združenja …). Vključitev podjetniškega izobraževanja kot eksplicitnega cilja v nacionalne šolske načrte bi bil naslednji korak, a nikakor ne zadosten sam po sebi. Potrebno je izobraževanje učiteljev, saj je lahko pomanjkanje kompetenc in izkušenj glavna ovira za uspeh programa. Učitelji morajo biti sposobni uporabljati inovativne izobraževalne pristope, ki v središče postavljajo učenca. GG: Kako so torej v praksi videti take podjetniške vsebine? JD: Najboljša pot za vključitev podjetništva v učne načrte je, da razvijamo podjetniški odnos in medpredmetne veščine (ustvarjalno razmišljanje, samoiniciativnost, vodenje projektov, reševanje problemov …) kot cilj, ki je vključen horizontalno v vse discipline. Ta pristop bi moral biti obvezen in vsi učenci bi bili deležni koristi programa. Vzporedno s tem bi moralo podjetništvo biti na voljo tudi kot samostojen predmet učencem, ki želijo vedeti več. GG: Ali take programe v Evropi že izvajajo? MD: To rešitev so že uporabili v danski in norveški strategiji za podjetniško izobraževanje – v primarnem in sekundarnem izobraževanju tako ločujejo na »podjetništvo kot metodo« (didaktična metoda, ne disciplina) in »izobraževanje učencev, kako se samozaposliti«. Tudi v regiji Castilla y León v Španiji podjetniško izobraževanje postopno vključujejo v primarno in sekundarno izobraževanje, pri čemer začnejo s splošnimi veščinami (ustvarjalnost, delo v skupinah, iniciativnost) ter nadaljujejo z bolj specifičnimi kompetencami, ki so neposredno povezane s podjetništvom. Izobraževanje za podjetništvo dosega dobre rezultate, ko temelji na praktičnih aktivnostih, učenju z izkušnjami in se osredotoča na mehke in medpredmetne veščine, ki so temelj podjetniškega delovanja. Ko povežemo izobraževalne programe s podpornimi storitvami, so rezultati še posebej obetavni. V Baskiji v Španiji morajo deni-

““

Vemo, da se v večini primerov podjetniki ne rodijo – podjetniški način delovanja se zgradi skozi neformalno učenje in formalno izobraževanje.

Intervju

mo vsi dijaki poklicnih šol razviti poslovno idejo in med šolskim letom voditi svoje lastno podjetje, nato pa ob pomoči mentorjev in podpornih storitev razviti pravo podjetje. Ta program se je izkazal kot izjemno uspešen tako po številu novih podjetij kot tudi njihovi življenjski dobi. GG: Danes ste se udeležili Vrha malega gospodarstva – kakšni so vaši vtisi? JD: Bila sem zelo navdušena nad zanimanjem medijev za dogodek, saj je bilo res veliko novinarjev. Vem, da je Slovenija v predvolilnem obdobju in da je zato medijske pozornosti še več, a to le pomaga pri definiranju prioritet. Prav to želimo početi tudi na evropski ravni – politike za mala in srednje velika morajo biti v središču evropske agende.

DODANA VREDNOST

Glas Gospodarstva / junij 2014

DODANA VREDNOST

Gospodarski razvoj Slovenije

Najboljši delajo v coni neudobja mag. Vanesa Čanji

»Tipična osebnostna lastnost uspešnega slovenskega menedžerja je delovanje v coni neudobja,« je v obsežni monografiji Portreti dosežkov v gospodarskem razvoju Slovenije (2013–1969), ki jo je izdala Gospodarska zbornica Slovenije, izjavil eden izmed nagrajencev. Skupna značilnost vseh prejemnikov te ugledne nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke, ne glede na čas njihovega delovanja, politično-gospodarski sistem ali panogo, je, da v viharnih časih niso privezovali čolna v pristanišču in čakali, da se zjasni. »Najboljši podjetniki vemo, da v pristanišču čolnu zgnije dno in da moramo že zdaj odriniti na globoko, če želimo prvi odkriti nove modre oceane,« pravi citirani nagrajenec.

njiga Portreti dosežkov v gospodarskem razvoju Slovenije (2013–1969) je predvsem dokument časa. Osrednji del skoraj 400 strani obsežne knjige, katere urednik je Jože Volfand iz podjetja Fit media, je dokumentaren kronološki pogled nagrajenk in nagrajencev z utemeljitvijo, s fotografijo in izjavo nagrajenke oziroma nagrajenca. Nihče med njimi, Miroslav Pikovnik, Unija računovodska hiša d.d., Nagrada GZS za leto 2011

»Po mojem mnenju mora menedžer predvsem misliti dolgoročno. To pomeni, da je danes pripravljen vlagati v nekaj, kar bo podjetju koristilo čez pet ali deset let. Utopično je misliti, da bodo vsa vlaganja uspešna, zato mora biti podjetnik na neraziskanih poteh tudi vizionar. Brez vizije lahko samo hodimo po že uhojeni poti in ne moremo pričakovati sprememb.«

od partizanskih in rdečih direktorjev do levih in desnih menedžerjev, ni mogel na gospodarski vrh, če ni z rezultati dokazal vitalnosti, inovativnosti, človeške in poslovne vizije, smisla za trg in internacionalizacijo, poslovnost, prilagodljivost, razvoj in raziskovanje, strateška partnerstva in vrednote. Zdaj sta aktualni tudi družbena odgovornost do okolja, zlasti trajnostnega razvoja, in poslovna kultura. Ker knjiga predstavlja portrete in dosežke v gospodarskem in podjetniškem razvoju, ne more mimo orisa in analitičnega pregleda ekonomskih značilnosti za obe obdobji, 2013–1991 in 1990–1969.

““

Nihče med njimi, od partizanskih in rdečih direktorjev do levih in desnih menedžerjev, ni mogel brez rezultatov na gospodarski vrh.

Avtorja dr. Vlado Klemenčič in dr. Jože P. Damjan sta gospodarski utrip postavila v politični kontekst države in mednarodnega okolja, ki sta pomembno zaznamovala gospodarsko življenje.

Začetno prednost je Slovenija izgubila

Slovenija je na pot tranzicije stopila kot najbolj razvita država med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Njen nominalni BDP na prebivalca je leta 1995 znašal dobrih osem tisoč evrov, skoraj dvakrat več kot na Češkem, štirikrat več kot v Estoniji in na Hrvaškem ter skoraj osemkrat več kot v Bolgariji in Romuniji. Do leta 2012 se je slovenski BDP na prebivalca podvojil (na dobrih 17 tisoč evrov), toda druge države so razvitost povečevale hitreje in močno zmanjšale začetne razlike. Slovenija je med letoma 1992 in 2012 povečala izvoz za skoraj petkrat, s 4,4 milijarde na dobrih 21 milijard evrov. Kljub temu povečanju pa se njen delež v svetovnem izvozu ni občutneje povečal – samo za devet odstotkov v dveh desetletjih. To pomeni, da se je slovenski izvoz v istem obdobju

le neznatno hitreje povečeval od svetovnega. Druge nove članice so v istem obdobju svoje izvozne deleže v svetovnem izvozu povečale precej bolj. Razlogi za relativno manjšo izvozno uspešnost slovenskega gospodarstva po osamosvojitvi so v razmeroma manjši odprtosti za tuje naložbe. Slovenski izvoz se je od leta 1992 do 2012 povečal skoraj za petkrat. V dveh desetletjih se je korenito spremenila tudi njegova sestava. Mnogi paradni konji slovenskega gospodarstva so močno zmanjšali svoj izvoz, s tem pa so šle v zaton tudi celotne panoge. Delež tekstilne industrije in proizvodnje oblačil se je s 15 odstotkov slovenskega izvoza v letu 1992 do leta 2012 zmanjšal samo še na 2,5 odstotka. Strojna in usnjarska industrija sta zmanjšali izvozne deleže za skoraj 3,5 odstotka, papirna, usnjarska, lesna in pohištvena industrija pa za dva do tri odstotke. Na drugi strani sta največja zmagovalca izvoznega prestrukturiranja kemična in farmacevtska industrija, ki sta skupni izvozni delež povečali z dobrih 10 na skoraj 18 odstotkov. Sledita proizvodnja električnih naprav in avtomobilska industrija, ki sta izvozne deleže povečali za štiri do pet odstotkov. Naftna industrija je izvozni delež povečala za več kot 2,5 odstotka, proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter železarska industrija pa za okrog odstotek. Kljub velikemu prestrukturiranju izvoza v dveh desetletjih po osamosvojitvi se je tehnološka zahtevnost slovenskega izvoza izboljšala manj kot v drugih novih članicah EU. Delež izvoza panog z nizko tehnološko zahtevnostjo se je v obdobju 1995–2011 sicer zmanjšal za petino, za toliko pa se je povečal skupni delež v izvozu panog s srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnostjo. Na druZoran Živić, Keko-Varicon, Nagrada GZS za leto 2005

»Samozadostnosti si dober direktor ne sme nikoli dovoliti, niti sebi niti sodelavcem. Vsi ljudje morajo biti zelo obremenjeni. Vedno je treba vedeti, da so po mercedesu še mercedesi in da za nas ni več dovolj, da smo 30-odstotni dobavitelj. Želimo biti 50-odstotni in na koncu edini.«

gi strani pa se je delež izvoza proizvodov visoke tehnologije celo zmanjšal za 0,6 odstotka (s 6,4 na 5,8 odstotka).

Šok terapije po tekočem traku

Obravnavano 46-letno obdobje je bilo izrazito dinamično v vseh pogledih, česar analiza gospodarskih trendov ni mogla zajeti. Zato knjiga bralcu olajša podrobnejše razumevanje trenutka časa s kratkimi letnimi analizami, ki so pomemben prispevek h gospodarskemu zgodovinopisju Slovenije. Gre namreč za kompilacijo podatkov in vsebin, ki so bili razpršeni in – zlasti to velja za starejši del – širši javnosti težje dostopni. Tako uspehi nagrajencev, denimo za leto 1973, dobijo drugačen pomen, ko se spomnimo, da je takrat svetovno gospodarstvo pretresala recesija, ki je bila zaznavna ob energetski krizi (šlo je za tako imenovano prvo svetovno naftno krizo). Gospodarstvo se je ob številnih drugih težavah moralo spopadati tudi z električnimi mrki. Svetovne cene surovin so se do leta 1979 zvišale za 2,8-krat. Kakšno je bilo poslovno okolje na primer leta 1985? Osebni dohodki so v drugi polovici tega leta naraščali hitreje od življenjskih stroškov. Nominalni osebni dohodki v Sloveniji so bili ob koncu leta v primerjavi z letom poprej za skoraj 115 odstotkov višji (v SFRJ 92 odstotkov). Inflacija, merjena s cenami na drobno, je decembra 1989 v primerjavi z decembrom 1988 znašala dobrih 2.800 odstotkov. Plovba gospodarstvenikov nikoli ni bila lahka, kar le doda lesk njihovim dosežkom. Miloš Kovačič, Krka d.d., Nagrada GZS za leto 1990

»Vem, kako je v kriznih časih. Sam sem preživel vsaj tri krize, ki so se dogajale predvsem v Rusiji. Ko je padel Gorbačov, ko so bili tanki na ulicah Moskve, so se poslovneži umaknili. Jaz sem ostal. Treba je imeti srce. In stalno vzdrževati osebne stike z ljudmi. Le tako lahko prideš do poslov in denarja, ki ti ga dolgujejo. Še vedno je pomembnejši osebni stik, tako se je mogoče lažje prebiti skozi težka obdobja.«

dodana vrednost

Glas Gospodarstva / junij 2014

dodana vrednost

Glas Gospodarstva / junij 2014

Delovna razmerja

Po letu dni

primerjava novo/staro Odpovedni roki v primeru odpovedi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti Čas trajanja zaposlitve

Miha Šercer, univ. dipl. pravnik, Odvetniška družba BGK

Minilo je dobro leto dni od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih 1, tako da se že lahko ozremo nazaj in kritično presodimo, kaj je zakon prinesel dobrega in kje so še rezerve – tako v zakonski ureditvi kot pri delodajalcih, za katere ugotavljam, da premalo izkoriščajo dane možnosti, ki jih ponuja novi zakon. Trpinčenje (mobing)

Zakon po novem v zvezi z mobingom določa še bolj jasna pravila, tudi o odškodninski odgovornosti. Posebej opozarjam še na dolžnost, da mora vsak delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu. V praksi to pomeni, da mora vsak delodajalec sprejeti splošni akt (pravilnik), v katerem določi ukrepe za varstvo delavcev. Pravilnik zahtevajo tudi inšpektorji, zato svetujem vsem delodajalcem, da to področje primerno uredijo.

Splošni akti

Z novim zakonom je še dodatno izpostavljeno (glej kazenske določbe), da mora delodajalec, ki ima pri njem organiziran sindikat, vsa vprašanja v zvezi s pravicami delavcev urejati s podjetniško kolektivno pogodbo. S splošnimi akti, torej enostransko, lahko takšen delodajalec ureja le organizacijska oziroma izvedbena vprašanja, ne more pa določati pravic in/ali njihove višine. Sklenitev kolektivne pogodbe je treba jemati ne le kot obveznost, temveč tudi

““

Svetujem, da delodajalci – da bi se izognili kakršnimkoli dvomom – pred odpovedjo iz poslovnega razloga še vedno predhodno izdajo obvestilo o nameravani odpovedi.

kot priložnost, da se kakšno vprašanje, za katero zakon to izrecno dopušča, uredi ugodneje za delodajalca. Na tem mestu še opozarjam, da naj delodajalci skrbijo, da so splošni akti, pogodbe o zaposlitvi in kolektivne pogodbe ažurni. O spremembah oziroma sprejetju novih aktov se je še posebej treba vprašati v primeru obsežnih sprememb pravil, kot se je to zgodilo z uveljavitvijo ZDR-1.

Odreditev drugega dela

Zakon na novo omogoča, da lahko delodajalec delavcu za določeno obdobje (največ tri mesece v koledarskem letu) odredi opravljanje drugega ustreznega oziroma primernega dela, kot je tisto, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Svetujem, da se možnost naknadne odreditve drugega dela zapiše že v pogodbo o zaposlitvi, da ne bo dvoma, ali pogodba to možnost dopušča ali ne.

Sklenitev druge pogodbe in mirovanje prve

Zakon je delodajalcem na novo omogočil še (čeprav je praksa takšno postopanje uporabljala že prej), da z delavcem, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, za določen čas sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto (denimo zaradi potrebe po začasnem nadomeščanju, zaradi začasno povečanega obsega dela pri drugih delih in podobno). Prva pogodba v tem času miruje in spet začne veljati (oživi) z dnem prenehanja veljavnosti druge. Svetujem, da se mirovanje prve in pogoji za njeno ponovno oživitev

izrecno zapišejo v drugi pogodbi o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Z novo ureditvijo v zvezi s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas se je želelo zmanjšati število sklenjenih pogodb za določen čas oziroma vsaj izboljšati položaj delavcev z delovnim razmerjem za določen čas (odpravnina). Pomembna novost (omejitev) je, da delodajalci ne morejo skleniti pogodbe za določen čas z novim delavcem, če je nekdo pred njim na istih delih že izčrpal dveletno obdobje neprekinjenega dela. Veriženje pogodb se torej več ne presoja glede na osebo, temveč glede na delo, pri tem se za relevantno šteje delo, ki ga delavec (ne glede na naziv delovnega mesta oziroma opis dela v pogodbi) dejansko opravlja. Kljub strožjim pogojem pa zakon dodaja nov razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas – predaja dela. Zelo dobrodošla novost, še posebej uporabljiva pri sklepanju pogodbe zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca (denimo porodniški dopust), saj se lahko delodajalci z eno pogodbo, v kateri uporabijo tako razlog predaje dela pred odsotnostjo, nadomeščanja odsotnosti in eventu-

““

Kljub strožjim pogojem pa zakon dodaja nov razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas – predaja dela.

do 1 leta

do vključno 2 let

do vključno 3 let

nad 5 let

nad 10 let

nad 15 let

nad 17 let do vključno 25 let

nad 25 let

NOVO

15 dni

30 dni

36 dni

46 dni

56 dni

60 dni

80 dni

STARO

30 dni

45 dni

60 dni

120 dni

alno še predaje dela po končani odsotnosti, izognejo sklepanju več pogodb o zaposlitvi zaradi nadomeščanja iste odsotnosti.

ker še vedno velja, da je prenehanje delovnega razmerja skrajno sredstvo. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi dodatna previdnost ni nikoli odveč.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

““

V zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi velja opozoriti na nedoslednost nove ureditve pri črtanjem obveznosti predhodnega obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zakon kljub črtanju te obveznosti še vedno vsebuje določbo, da je delodajalec o nameravani odpovedi zavezan obvestiti sindikat, če delavec tako zahteva. Svetujem, da delodajalci – da bi se izognili kakršnimkoli dvomom – pred odpovedjo iz poslovnega razloga še vedno predhodno izdajo obvestilo o nameravani odpovedi. Menim, da to ne bi smelo biti prehudo breme, zlasti ne, ker se je vsake odpovedi treba lotiti počasi in premišljeno. Zakon je nadalje črtal obveznost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, vendar svetujem, da delodajalci to možnost pred odpovedjo vseeno preverijo, zlasti

Zato menim, da je treba večjo fleksibilnost urejanja delovnih razmerij iskati oziroma ustvarjati drugje.

Zakon z željo po administrativnih razbremenitvah delodajalcev na novo določa, da lahko določena pisanja delodajalec delavcem vroča po elektronski poti. Med njimi je tudi vabilo na zagovor in opozorilo na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na občutljivost odpovednih postopkov in možne zaplete vseeno svetujem, da vsa s temi postopki povezana pisanja delodajalci še naprej vročajo osebno (za primer odklonitve prevzema zakon po novem izrecno določa fikcijo vročitve), oziroma v primeru delavčeve odsotnosti po pošti (priporočeno s povratnico).

ril v zvezi z njihovo uporabo v praksi. Vseh novosti v prid delodajalcem je še precej več, dodatno pa zakon v zvezi z nekaterimi vprašanji napotuje na možnost drugačne ureditve v kolektivnih pogodbah. Upoštevati pa je treba, da glede na namen zakona (zaščita delavcev), ta nikoli ne bo zapisan povsem po željah delodajalcev. Zato menim, da je treba večjo f leksibilnost urejanja delovnih razmerij iskati oziroma ustvarjati drugje, in sicer z uporabo institutov, ki že obstajajo, zlasti z večjim poudarkom na preizkusu znanja pred zaposlitvijo, s pogostejšo in bolj načrtno uporabo poskusnega dela, z boljšo organizacijo dela (sistem internega nadomeščanja, delo na domu in podobno) in izrabo delovnega časa (neenakomerna oziroma začasna prerazporeditev), z vzpostavitvijo sistema nagrajevanja, vezanega na dejansko učinkovitost in poslovne rezultate, ne nazadnje pa tudi z večjim vlaganjem v zaposlene in v medsebojne odnose na delovnem mestu.

Sklep

Zgoraj je navedenih nekaj zakonskih novosti in napotkov oziroma opozo-

radni list RS, št. 21/2013 – ZDR-1. Zakon je U začel veljati z 12. 4. 2013.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / junij 2014

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / junij 2014

Izobraževanje

Avtorske pravice

Koliko pa vi plačujete?

Gradbeni delovodja Urška Kavčič Rihar, Vodja potrjevanja usposobljenosti na GZS Centru za poslovno usposabljanje, urska.kavcic-rihar@cpu.si

Matevž Straus

Čeprav se marsikomu nadomestila za avtorske pravice zdijo oderuška, nesmiselna in neupravičena, jih poznamo po celotni Evropi. Plačevali smo jih celo v času nekdanje Jugoslavije. A to ne pomeni, da mora biti sistem pobiranja nadomestil zapleten, netransparenten in birokratsko požrešen.

o zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah namreč avtorjem del pripada pravica do nadomestila, »če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve«. Nadomestila tako poleg samih organizatorjev glasbenih dogodkov plačujejo tudi vsi mediji, ki predvajajo avtorska dela, pa tudi gostinci, trgovine in obrtniki – vsi, ki v svojih prostorih predvajajo glasbo ali videoposnetke. A po spornih tarifah. Avtorske pravice v Sloveniji upravlja več različnih specializiranih kolektivnih organizacij – IPF (izvajalci in proizvajalci fonogramov), ZAMP (književnost, znanost in publicistika), SAZOR GIZ (založništvo), AIPA (avtorji, izvajalci in producenti avdio-

vizualnih del) in vsem znani SAZAS (glasbeni avtorji: skladatelji, pevci), kar v praksi za podjetnike pomeni tudi več vrst nadomestil, več različnih tarif in več različnih položnic.

Začasna, a večna tarifa

Tarifa za uporabo avtorskih del se določi »s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo,« a tu se slovenska zgodba o nadomestilu za avtorske pravice zaplete. Do skupnega sporazuma med reprezentativnim združenjem uporabnikov avtorskih del kot gospodarskih subjektov in kolektivno organizacijo SAZAS – sodelovanje z drugimi kolektivnimi organizacijami je zglednejše – ni prišlo že vse od sprejetja

Z enotno položnico bi zmanjšali administracijo 

Že leta 2007 so tri največje in edine reprezentativne zbornice (GZS, OZS in Trgovinska zbornica Slovenije) podpisale sporazum o sodelovanju pri doseganju ugodnejših tarif in enotne položnice za nadomestila za avtorske pravice za predvajanje glasbe v lokalih (gostinskih, trgovskih, frizerskih in drugih). Ne zato, ker bi želele posegati v način organiziranja avtorjev avtorskih del, temveč zato, ker si želijo olajšati poslovanje, zmanjšati svojo administracijo in znižati stroške bančnih provizij, s tem povečati red in preglednost ter zagotoviti, da plačilo doseže prejemnike, torej avtorje. Koristi takega pobiranja nadomestil, pri katerem uporabnik plača le eno položnico, nadomestila pa se po jasnem ključu razdelijo med različne kolektivne organizacije, se je že izkazala za uspešno v tujini. Tudi raziskava Marka Hočevarja, Gorana Obradovića in Antona Poženela z ekonomske fakultete kaže, da bi tak sistem zaradi zmanjšanja administracije za 31 odstotkov povečal skupno delilno maso nadomestil, kar bi po pesimističnem scenariju pomenilo prihranek do 2,7 milijona evrov, po optimističnem pa kar štiri milijone. Čeprav se plačila uporabnikov podjetij ne bi znižala, bi se povečali učinkovitost in transparentnost, občutno pa bi se zmanjšala nepotrebna administracija.

zakona leta 1995. Leta 1998 je SAZAS sicer enostransko določil začasno tarifo, ki naj bi veljala do sprejetja skupnega sporazuma, nato pa se je bolj ali manj očitno konkretni sklenitvi sporazuma z zbornicami izogibal. Dilema, kako dolgo obdobje lahko »začasna« tarifa velja, je v letih, ki so sledila, zbujala precej nezadovoljstva med uporabniki, a se je to z leti poleglo in podjetniki so tiho sprejeli začasne tarife, ki so postala večne.

Nove tarife ne veljajo

Vse do enostranskega zvišanja tarif za skoraj 60 odstotkov, ki ga je SAZAS leta 2006 utemeljil s sklicevanjem na uvedbo evra in inflacijo. Urad RS za intelektualno lastnino se je odzval, povišanje razglasil za neveljavno, a karavana je šla dalje. Kljub obveščanju podjetnikov, da nove tarife niso veljavne, je mnogo podjetij še naprej plačevalo višje zneske – deloma tudi zaradi neinformiranosti, ki je izhajala iz izstopov iz zborničnega organiziranja po reorganizaciji zbornice. Nekatera podjetja so mnenje Urada za intelektualno lastnino upoštevala in sama zniževala zneske na položnici ter plačevala nadomestila po »stari tarifi«, na kar se je SAZAS odzval s tožbo zoper njih. Zbornica je bila na preizkušnji – je podjetjem svetovala odločitve, ki so vodile v tožbo? A nasvet je bil pravi, saj je po treh letih sodišče odločilo podjetjem in »stari tarifi« v prid. Čeprav SAZAS izgubljene tožbe in odločbo sodišča razume kot odločitve v posamičnih primerih, iz katerih ni mogoče sklepati na preostala podjetja, danes svetovalci GZS predlagajo plačevanje nadomestil po starih, »začasnih«, a edinih veljavnih tarifah. SAZAS še vedno izdaja položnice po »novih tarifah«, a ne toži tistih, ki si sami nižajo zneske na položnicah.

Z gospodarstvom uglašeno izobraževanje je glavna naloga zborničnega Centra za poslovno usposabljanje (CPU). Center zagotavlja ponudbo funkcionalnega usposabljanja in lasten razvoj programov za potrebe gospodarstva s konkretnimi znanji ter izvaja javno veljavne izobraževalne programe. Eno izmed takih izobraževanj je za gradbenega delovodjo, ki ga predstavljamo v tej številki.

radbeni delovodja dela na gradbiščih, in sicer na visokih gradnjah (stavbe, hiše, bloki) ali nizkih gradnjah (ceste, železnice, vodovodi, kanalizacije), kjer skrbi za nemoten potek dela in gradnje na celotnem gradbišču, katerega delovodja je. Slediti mora poteku gradbenih del vse od začetka naročila gradnje do izgradnje – pri delu vodi gradbince na gradbišču, upravljavce tovornjakov za dostavo in odvoz materialov po gradbišču, delavce na različnih strojih za težko in lahko gradbeno mehanizacijo ... Gradbeni delovodja izvajalcu odgovarja tudi za skladnost vseh (posameznih) del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Kdo je lahko gradbeni delovodja?

Izpit za gradbenega delovodjo, za katerega je GZS Center za poslovno usposabljanje

pred kratkim objavil razpis, je primeren za odrasle, saj so vstopni pogoji poleg končane najmanj srednje poklicne izobrazbe tudi delovne izkušnje v stroki. Za pripravo na izpit so kandidatom na voljo izpitni katalogi z naborom izpitnih vprašanj in gradiva za strokovna področja znotraj posameznega dela izpita, ki so določena v izpitnem katalogu. Kandidati se udeležujejo tudi organiziranih oblik priprav na izpite, ki pa niso obvezne. A kot v vseh poklicih, je pomembno, da se za pridobitev naziva odločijo osebe, ki jih zanima gradbeništvo, imajo veselje z gradnjo novih objektov in popravljanjem starih ter imajo organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja skupine ljudi. Osebe, ki se odločijo za pridobitev naziva gradbeni delovodja, morajo imeti dobre komunikacijske sposobnosti ter biti iznajdljive in prilagodljive.

Kaj po izpitu?

Kandidat si z opravljenim delovodskim izpitom pridobi srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnjo) in naziv gradbeni delovodja ter s tem tudi pogoj za pristop k opravljanju izpita za odgovornega vodjo posameznih vrst del po veljavnem zakonu o graditvi objektov. Kandidati, ki si pridobijo naziv gradbeni delovodja, so strokovno usposobljeni za samostojno pripravo in organizacijo lastnega dela in dela delovne skupine s poudarkom na upravljanju, vodenju, usmerjanju, izvajanju in kontroli delovnih procesov, vodenju delovne skupine in ravnanja s človeškimi viri.

““

340 spričeval za gradbene delovodje je GZS podelila od leta 2002.

varStvo okolja

Glas Gospodarstva / junij 2014

varStvo okolja Glava

junij 2014 Glas Gospodarstva / marec 2014

RUBRIKA ODPADKI

»End-of-waste« Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja na GZS, janja.leban@gzs.si, foto: Matjaž Zupanc, ZAG

odpadki so lahko odlična surovina za gradbeništvo! Z njimi lahko nadomestimo del naravnih virov in se usmerjamo v krožno gospodarstvo, ki temelji na recikliranju in uporabi odpadkov kot vir. to je tudi eden od ciljev projekta promocije recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu – rebirth, katerega partner je GZS.

letu 2012 je v Sloveniji nastalo 4,4 milijona ton odpadkov. Od leta 2008 je zaznati trend upadanja količine nastalih odpadkov, kar je posledica gospodarske krize in krčenja gradbene dejavnosti, do sprememb (še zlasti v letu 2012) pa prihaja tudi zaradi prekvalifikacije nekaterih odpadkov v stranske proizvode. To je omogočila zakonodaja o odpadkih, ki določa pogoje, kdaj se z nekim ostankom proizvodnje lahko ravna kot s stranskim proizvodom in ne odpadkom. Ob zagotovljeni zanesljivi ter za okolje in človekovo zdravje varni nadaljnji uporabi, se kot stranski proizvodi uveljavljajo na primer jeklarske žlindre, elektrofiltrski pepeli, sadra ... Za uporabo v gradbeništvu morajo izpolnjevati vse z zakonodajo o gradbenih proizvodih predpisane zahteve, hkrati pa tudi zahteve uredbe REACH. Z njimi torej ne ravnamo več po zakonodaji o odpadkih, temveč po zakonodaji, ki se nanaša na proizvode.

nujno je povezovanje različnih strok in znanja

Odpadki so vir. Da bi lahko vstopili v nov življenjski krog kot snov ali proizvod, je pomembno, da nehajo biti odpadki. Status odpadka izgubijo v postopku predelave, ki je hkrati proizvodnja nove snovi oziroma proizvoda. Kakor hitro snov ali predmet neha biti odpadek, zanj velja zakonodaja, ki se nanaša na proizvode, snovi ... odvisno od namena uporabe – na primer za uporabo v gradbeništvu zakonodaja o gradbenih proizvodih. Ker je zakonodaja zelo zahtevna in prepletena, je za poenoteno razumevanje posameznih pojmov in pravil ravnanja nujno povezovanje in sodelovanje različnih strok. Ključno je vprašanje, kdaj se zgodi prehod od odpadka do proizvoda oziroma kdaj je predelava odpadkov končana in za določen predmet ali snov ne

velja več zakonodaja o odpadkih, temveč zakonodaja o proizvodih.

kaj pravijo tuje izkušnje

Uporaba recikliranih agregatov je v Veliki Britaniji postala običajna praksa, agregati, pridobljeni iz odpadkov, pa trenutno dosegajo okoli 28 odstotkov celotnega povpraševanja po agregatih in se uporabljajo tako za nasipe, zasipe ... kot tudi za druge namene (asfalt, beton ...). K zmanjšanju uporabe naravnih agregatov je v Veliki Britaniji med drugim pripomogla uvedba dajatve na odlaganje leta 1996, ki je spodbudila večjo vnovično rabo odpadkov gradnje in rušenja, splošno znižanje stroškov gradnje cest in tehnični napredek gradnje cest. Pozneje je to dajatev dopolnila še obdavčitev naravnih agregatov, kot najbolj učinkovite pa se kažejo kombinacije različnih instrumentov (pristojbine, dovoljenja, standardi kakovosti ...) in ozaveščanja. Ukrepi države, ki z zakonodajo, okoljskimi dajatvami in zelenim javnim naročanjem pospešuje rabo tovrstnih alternativnih materialov, se kažejo kot ključni za uspeh preobrazbe. K pripravi meril, kdaj odpadek neha biti odpadek, so v Veliki Britaniji pristopili že projekt rebirtH 

O izkušnjah, pridobljenih v okviru projekta ReBirth, so partnerji govorili na sklepni konferenci, ki je potekala v okviru Okoljskega dne gospodarstva 5. junija na GZS in na kateri se je zbralo več kot 100 udeležencev iz gospodarstva in drugih institucij. Projekt ReBirth finančno podpirata Evropska unija, program LIFE+ in ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

pred več kot desetimi leti, še preden je bila sprejeta direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Protokol o inertnih odpadkih, h katerim prištevajo določene gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov (beton, opeka, ploščice, keramika, steklo ...), je v veljavi od leta 2004, v letu 2013 so ga revidirali. Agregate, pridobljene v skladu s tem protokolom (reciklirani agregati), obravnavajo kot proizvod in ne več kot odpadek. Trenutno Britanci v javni razpravi obravnavajo protokol o jeklarskih žlindrah – na podlagi direktive sprejemajo svoja pravila ravnanja, kdaj določenemu odpadku preneha status odpadka.

Spodbudimo recikliranje z zelenim javnim naročanjem gradnje in obnove cest

Eden od mehanizmov, s katerim lahko država spodbudi recikliranje in uporabo odpadkov ter vpliva na bolj trajnostno rabo naravnih virov, je tudi zeleno javno naročanje. To je javno naročanje blaga, storitev ali gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti. V Sloveniji smo zeleno javno naročanje uvedli s sprejetjem uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa: • minimalne obvezne okoljske zahteve (temeljne okoljske zahteve), • priporočila za doseganje višjih okoljskih standardov (dodatne okoljske zahteve), • način vključevanja okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja in • način dokazovanja, da ponudnik oziroma blago, storitev ali gradnja izpolnjuje okoljske zahteve. Uredba določa okoljske zahteve za 11 skupin izdelkov in storitev, med njimi za

Okoljski dan gospodarstva je poleg obravnave rabe odpadkov v gospodarstvu goste navdušil tudi s scenografijo iz odpadnega materiala.

javne Ceste v sLoveniji po vrsti Ceste Vrsta cestišča

Dolžina (km)*

Površina – ocena (km2)

Delež po površini (%)

Državne ceste (avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste)

6.738

52,6

Občinske ceste (lokalne ceste, javne poti)

32.247

150,5

Javne ceste – skupaj

38.985

203,1

100

*Vir: Statistični urad RS oziroma Direkcija RS za ceste, podatki se nanašajo na leto 2012

električno energijo, živila in gostinske storitve, pisarniški papir in higienske papirnate proizvode, elektronsko pisarniško opremo, stavbe, vključno s projektiranjem, gradnjo, rednim in investicijskim vzdrževanjem stavb ter vgradnjo in montažo posameznih naprav in proizvodov v stavbi. Na ravni EU obstajajo merila že za 20 skupin proizvodov, merila v zvezi z gradnjo cest so trenutno v pripravi oziroma reviziji. Vrednotijo se vplivi na okolje, povezani z izkopom naravnih materialov, prevozom in uporabo umetnih in recikliranih agregatov ter gradnjo, uporabo in vzdrževanjem cest.

Za dopolnitev zelenega javnega naročanja

Uporaba odpadkov kot vir se v slovenski praksi uveljavlja prepočasi oziroma v omejenem obsegu. Da bi spodbudili povpraševanje po alternativnih materialih,

partnerji projekta ReBirth predlagamo dopolnitev uredbe o zelenem javnem naročanju z dodatno prilogo, ki bo opredelila okoljske zahteve za gradnjo in obnovo cest, tako državnih kot tudi občinskih. Z uveljavitvijo zelenega javnega naročanja v cestogradnji želimo spodbuditi uporabo tehnologij, ki omogočajo vnovično uporabo

materialov, ki so enkrat že bili uporabljeni (reciklaža v asfaltnem obratu ali na licu mesta), in uvajanje recikliranih in umetnih agregatov namesto naravnih virov. Še zlasti pomembno je k zelenemu javnemu naročanju zavezati občine, saj delež občinskih cest pomeni več kot 70 odstotkov vseh javnih cest (merjeno po površini).

proGraM life+ 

18. junija je bil objavljen razpis za okolje in podnebne spremembe v okviru programa LIFE+, ki letno razpolaga s 500 milijoni evrov. V obdobju 2014-2020 bo tako v sklopu programa šlo 2,562 milijarde evrov za ukrepe v programu okolja in 0,864 milijarde evrov za ukrepe na področju podnebnih sprememb. Za projekte, ki bodo odobreni do leta 2017 je možno sofinanciranje v višini 60 odstotkov, za kasnejše projekte pa 55 odstotkov, pri čemer bodo »Natura 2000« in t.i. »capacity building« projekti dobili višje stopnje sofinanciranja. V preteklih letih je pristojno ministrstvo za okolje sofinanciralo odobrene projekte do 30 odstotkov, odločitev za letos pa še ni sprejeta.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / junij 2014

FOKUS GZS

Glas Gospodarstva / junij 2014

VMESNO POROČILO

SOCIALNA OMREŽJA

FOKUS GZS

Podjetnik 2.0 Kristjan Zemljič, vodja projekta Entrepreneur 2.0

Letos mineva 25 let, odkar je bila predstavljena ideja za nastanek interneta. Takrat si nihče ni predstavljal, da se bo razvil v orodje, brez katerega si danes ne moremo več predstavljati življenja. Internet ni več le orodje za iskanje informacij, temveč je postal orodje za spletno sodelovanje. Tudi poslovno.

azvoj spleta druge generacije namreč pomeni tudi poslovno revolucijo. Nove spletne tehnologije omogočajo zelo učinkovito okolje za inoviranje, v katerem nove ideje in zamisli nastajajo na osnovi že znanih rešitev – podjetja tako spletne rešitve uporabljajo za trženje, upravljanje odnosov s kupci, znamčenje, sodelovanje, vodenje projektov, upravljanje financ in širitev poslovanja. V ZDA več kot 90 odstotkov malih in srednjih podjetij že uporablja družbena omrežja in nove spletne tehnologije pri svojem poslovanju ali v letu 2014 načrtuje to storiti. Zato nobeno podjetje ne more več spregledati razvoja novih tehnologij, družbenih medijev in orodij, ki se širijo z bliskovito hitrostjo. V poplavi na stotine novih uporabnih oro-

dij, ki temeljijo na novih spletnih tehnologijah, se podjetniki težko znajdejo in se sprašujejo, katero družbeno omrežje ali orodje je najbolj primerno za uporabo, hkrati pa zaradi vsakodnevnih obveznosti

TOP DOSEŽEK

nimajo dovolj časa, da bi se temu posvetili. Da bi razmere deloma osvetlili, smo pripravili ta prikaz temeljnih družbenih omrežij.

160 mio EUR

dodane vrednosti v gospodarstvu na leto se bo ohranilo zaradi umika predloga višjega DDV

Entrepreneur 2.0 – projekt partnerstva Leonardo da Vinci 

Pomena uporabe spleta 2.0 se zaveda tudi Evropska unija, ki s sredstvi programa Leonardo da Vinci sofinancira tudi projekt Entrepreneur 2.0. V okviru tega projekta nastajata zbirnik orodij, ki temeljijo na tehnologijah spleta 2.0, in zbirka dobrih praks evropskih podjetij, ki uporabljajo spletna orodja 2.0. V pripravi pa so tudi priročnik in vsebine za usposabljanje predstavnikov evropskih gospodarskih in obrtnih zbornic, na podlagi katerih bodo organizirane delavnice za podjetnike o uporabi spletnih orodij 2.0. Več informacij na www.entrepreneur2.eu in www.odobreno.si/podjetnik-2-0

Družbeno omrežje

Komu je namenjeno?

Kaj objaviti in kako sodelovati?

Facebook

Vsem podjetjem in posameznikom. Primerno orodje za razširitev baze kupcev. Verjetnost, da bodo sledilci profila kupili izdelek ali storitev, je večja. Zadovoljni kupci bodo izdelke ali storitve podjetja priporočali drugim.

Objava ponudbe, profila podjetja, oglasov, dogodkov. Orodje omogoča osebno povezavo in neposredno komunikacijo s kupci, postavljanje vprašanj in odgovarjanje na vprašanja.

Google+

Blagovnim znamkam, ki so že prisotne na drugih družbenih omrežjih. Primerno za medpodjetniško (B2B) mreženje, iskanje novih kupcev in gradnjo odnosov z obstoječimi kupci.

Objava profila podjetja. Primerno orodje za predstavljanje novih produktov. Bistveno je ciljano oglaševanje prek ključnih besed. Pomembna je povezava s spletno stranjo podjetja.

Za mreženje posameznikov in podjetij, ki želijo sklepati posle. Primerno predvsem za storitvena podjetja, ki delujejo na medpodjetniških trgih (B2B).

Objava profilov podjetij, objava ponudb za sodelovanje, oglasov za zaposlitve, anket, zanimivih raziskav in poslovnih člankov …

Twitter

Vsem podjetjem, od najmanjših do multinacionalk. Primerno za iskanje novic in kupcev, gradnjo odnosov in direkten stik z blagovnimi znamkami in kupci.

Vodenje in sodelovanje pri pogovorih. Sporočila so omejena na 140 znakov. Orodje je primerno za publiciteto in oglaševanje, če so kupci na Twitterju.

Instagram

Za blagovne znamke, ki prodajajo življenjski slog, dizajn, modne izdelke, prehranske izdelke, potovanja in luksuzne blagovne znamke.

Fotografije, slikovna sporočila, vključno s kratkimi videopredstavitvami (do 15 sekund).

Vmesno poročilo o dosežkih, delovanju in razvoju produktov Gospodarske zbornice Slovenije (januar–junij 2014)

TOP DOGODEK

VMG

3. Vrh malega gospodarstva: 17. junij je bil v znamenju iskanja rešitev za oblikovanje privlačnejšega poslovnega okolja za malo gospodarstvo, skupaj s prvo damo evropske komisije za podjetništvo dr. Joanno Drake in avstrijskim strokovnjakom za dualno izobraževanje Thomasom Mayrjem

AgendaMG 2014: prenovljen seznam ukrepov za podporo malemu gospodarstvu

TOP PRODUKT

AgendaMG 2014

Dogodki

Dosežki Pravna država

strateških konferenc

Dogodki Višje sankcije proti delu na črno

Možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, ki pomenijo občutljive poslovne podatke podjetij pod prevladujočim vplivom države ali občin

seminarjev in delavnic

Boljše poslovno okolje

160 mio EUR ohranjene dodane vrednosti v gospodarstvu na leto zaradi umaknjenega predloga višjega DDV

1 krat na mesec

22,5 mio EUR

640.000

mio EUR

letnega prihranka za gospodarstvo zaradi umika dviga trošarine pri električni energiji

EUR

manj obremenitev od napovedanih ob uveljavitvi Uredbe OVE

Enotna cena knjige

skupno poročanje o dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

pričakovanega letnega prihranka za delodajalce zaradi zmanjšanja obremenitve odpravnine

na vseh prodajnih mestih ščiti delovanje klasičnih knjigarn

25 mio EUR

4 mio EUR

nepovratnih sredstev za male žagarje do leta 2020

subvencij za nakup vozil EURO V EEV in EURO VI

2 mio EUR

3 mesta

zagotovljenih sredstev za sanacijo dveh mostov

ugodnejša razvrstitev za primorsko-notranjsko regijo za programsko obdobje 2014–2020

Vpliv na zakonodajo ter socialni dialog Sodelovanje na:

13 6 15

odborih in delovnih skupinah ministrstev

sejah ESS srečanjih za socialni sporazum

Priprava:

6 19 & 25 stališč

komentarjev

izjav za javnost

vezanih na ključne politike in zakonodajo

> 620

pravnih mnenj in pravnih svetovanj članom Pripombe in predlogi na

23 2

Vloženi amandmaji k

predpisov

zakonoma

96 361

196

konferenc, posvetov, okroglih miz z različnih poslovnih področij

dogodkov

dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja

Pomembnejši sestanki vodstva GZS

GSZ na vladi ... pri predsednici vlade na temo energetsko intenzivnih podjetij

pri ministrici za delo, družino in socialne zadeve z novim gospodarskim ministrom

In s komisijo ... z direktorjem evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve in predstavnikom ECB na temo makroekonomskih neravnovesij

Strateški sveti Januar:

April:

trateški svet za S internacionalizacijo: podpora internacionalizaciji

Razvojni zagon

Februar: trateški svet za trg dela, socialno S in zdravstveno politiko: predlog Socialnega sporazuma za izhod iz krize 2014–2015 Strateški svet za politiko graditve in urejanje prostora ter strateški svet za politiko energije: cestna infrastruktura (zapore mostov)

Junij:

trateški svet za tehnološko politiko: S strategija pametne specializacije Maj:

trateški svet za boljšo zakonodajo in S učinkovito upravo: strategija razvoja javne uprave 2014–2020, upravni zaostanki

trateški svet za trg dela, socialno in S zdravstveno politiko: študentsko delo, zaposlovanje in delo tujcev, trg dela v letu 2013 Strateški svet za podjetništvo: Vrh malega gospodarstva in AgendaMG

Informiranje članov

> 4.320 2&1

redni

posebna

številka Glasa gospodarstva

12x

25x

nasvetov članom

Poslovni tednik

e-novice Go International Slovenia

angleški bilten Slovenia Business Link

Zakonodajni kompas

200

video reportaž za TV.GZS

e-bilteni in tiskane informacije panog in regij

Pravno aktualno

Glas Gospodarstva / junij 2014

Konkurenca

Nagrade in priznanja Nagrajena kakovost kruha in pekovskega peciva 13. 2. je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij 14. podelila zlata priznanja za doseženo odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva ter testenin v letu 2014.

EuroCloud Award 18. 6. sta Izvozno prebojna sekcija ZITex in Zavod e-Oblak (EuroCloud Slovenija) že četrtič podelila nagrade EuroCloud Award za najboljše storitve v oblaku.

46. podelitev Nagrade GZS GZS je 5. 3. podelila nagrado 9 gospodarstvenikom iz 8 podjetij. Najboljše inovacije Maja in junija so v 11 regijah potekale podelitev priznanj za najboljše inovacije v letu 2013.

Internacionalizacija

10 6

izhodnih delegacij: Avstrija, BiH, Kitajska, Madžarska, Italija (2-krat), Indija, Iran, Srbija (2-krat)

vhodnih delegacij: Nizozemska, Španija, Češka, Turčija, Ukrajina, Avstrija

4 4 2

Sprejem veleposlanikov in ekonomskih svetnikov, akreditiranih za Slovenijo

indijska sektorska omizja na GZS: Transport in logistika; Sodelovanje z indijskimi MSP; Infrastrukturni projekti, Informacijska tehnologija Poslovni zajtrki na GZS: Belgija, Vietnam, Turčija, Brazilija

Jutranji kavi z gostom na GZS: Nigerija, Indija

drugih dogodkov s področja internacionalizacije

Novi produkti AgendaMG 2014

Plačni kažipot

Kako uspešno poslovati ...

Pogovori ob 5ih

prenovljen seznam ukrepov v podporo malemu gospodarstvu

vsi podatki za obračun prejemkov iz dela

priporočnika o poslovanju na Kitajskem in v Rusiji

Etične vrednote – spomin ali prihodnost?

Zakonodajno žarišče

»Nedopustna ravnanja na trgu«

Vladna redovalnica

Video fokus GZS:

pregled zakonodajnih sprememb

brošura o dopustnih mejah konkurenčnih ravnanj

mesečna ocena potez Vlade RS

dosežki, aktivnosti in novi produkti v videoobliki

Želite vedeti več? Z veseljem Vam bomo dodatno obrazložili naše aktivnosti. Imate sugestijo ali predlog, kako še izboljšati naše delovanje? Pišite nam na info@gzs.si.

Gospodarska zbornica Slovenija Dimičeva 13, 1504 Ljubljana 01 58 98 000 info@gzs.si, www.gzs.si www.facebook.com/GZSsi www.twitter.com/GZSnovice

Konkurenca – ali cilj opravičuje sredstva? Katja Čoh Kragolnik, pravna svetovalka, Pravna služba GZS, katja.coh.kragolnik@gzs.si

Že od nekdaj obstajajo razhajanja med potrebami in željami podjetja po ustvarjanju dobička na eni strani in pričakovanji kupcev oziroma družbe na drugi strani.

ržava je z namenom, da bi podjetja lahko dosegala dobičke in družba uživala koristi prostega trga, konkurenci zagotovila pravno varnost in s predpisi postavila pravila tržne tekme, ki dovoljuje izključno »fair play«. Pri tem si odličje zasluži le tista konkurenca, ki temelji na lastnih zaslugah. Z globalizacijo trga je kupec postal ozaveščen, da je prav on središče in izhodišče produkcijskega procesa. Zaveda se, da je pomemben dejavnik pri doseganju konkurenčne prednosti. Podjetje pa bo lahko s kupcem sklenilo »poročno pogodbo« le tako, da ga bo pritegnilo in, kar je še pomembnejše, obdržalo. Zgraditi bo moralo trden odnos in pridobiti njegovo zaupanje. Vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju, ohranjanju in večanju konkurenčne prednosti postaja tudi ugled podjetja, saj vpliva na uspešnost poslovanja in – lahko bi tako rekli – pomeni premoženje podjetja. Gradi se na podlagi vrednot, stališč in imidžev, ki jih skrbno in postopoma skozi leta oblikuje posamezno podjetje. Težko zgrajen ugled je zato zelo ranljiv, saj se lahko poruši z enim samim nedopustnim ravnanjem, kar bodo kaznovali tako pristojni državni organi kot tudi kupci oziroma trg. Graditev poslovanja z močnim prepričanjem o kakovosti in uspehu izdelka ali storitve je v modernem turbulentnem poslovnem okolju ključni izziv, s katerim se srečujejo podjetja. Takšno gradnjo poslovanja, ki mora stati na trdnih ekonomskih, gospodarskih in družbenih

temeljih, od podjetij zahteva vse inteligentnejši kupec. Nedvomno je živahna konkurenca za trg in družbo zelo pomembna, saj je gonilo inovativnosti, ustvarjanja delovnih mest in uvajanja novih obetavnih dejavnosti. Izkupiček tega v kupčevi sferi je široka paleta kakovostnejših izdelkov in storitev.

Kdo vse bije konkurenčni boj?

Podjetja si vsak dan prizadevajo, da bi uresničila svoje poslovne cilje, da bi pritegnila čim več kupcev in da bi v neusmiljeni tržni tekmi premagala svoje konkurente. Posledica delovanja v tej smeri je, da so pod nenehnim pritiskom, ki ga prinaša trg, saj jih ta vztrajno usmerja v nižanje stroškov, izboljšanje kakovosti izdelkov ali storitev in ohranitev konkurenčnosti. V tržni tekmi podjetja včasih uporabljajo tudi nedovoljena ravnanja v obliki omejevalnih sporazumov, s katerimi usklajujejo višino cen ali omejujejo količino izdelkov ter inovacij ter s tem nedopustno izkrivljajo konkurenco. Sporazumna ali usklajena ravnanja dveh ali več konkurentov, ki preprečujejo, ovirajo ali izkrivljajo konkurenco (omejevalni sporazumi) ter s tem zmanjšujejo njene pozitivne učinke, označujemo za nemoralna in družbeno neodgovorna. Glavni akterji na trgu so seveda podjetja, a se pogosto postavlja vprašanje, kdo vse se šteje za podjetje in kdo je potemtakem pri nastopanju na trgu zavezan ravnati skladno s pravili varstva konkurence. Pojem podjetja je treba raz-

Kako ostati na varni strani? 

V Pravni službi GZS smo v sodelovanju z Javno agencijo RS za varstvo konkurence že pripravili strokovni posvet o varstvu konkurence za predstavnike podjetij ter direktorje panožnih in območnih zbornic GZS, poleg tega pa tudi brošuro na temo nedopustnih ravnanj na trgu, s katero želimo podjetjem pomagati, da ne bi zašla v težave in bi spoštovala predpise s področja varstva konkurence. V njej so povzeti temeljni pojmi ter navedeni nekateri praktični primeri. Brošura je namenjena vsem podjetjem, da bi bolje razumela tveganja, ki jih prinaša kršenje predpisov, in s tem preprečila, da prestopijo mejo dovoljenega.

lagati široko, za njegovo opredelitev je glavna značilnost opravljanje gospodarske dejavnosti, to je vsake dejavnosti, ki se na trgu opravlja proti plačilu. Temeljni element za presojo, ali gre za podjetje, je narava dejavnosti, in ne narava osebe, zato je podjetje katerikoli subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Še več, za podjetje se šteje tudi podjetniško združenje, ki sicer neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva oziroma lahko vpliva na ravnanje podjetij na trgu. Osnovne značilnosti podjetniškega združenja so zavestno vzpostavljena organizacija, obstoj članov (krog podjetij) ter možnost vpliva organizacije na tržno ravnanje podjetij v vlogi njenih članov. Podjetniška združenja se ustanavljajo zaradi različnih interesov, njihovo delovanje pa lahko poseže na trg tako, da omejuje svobodno nastopanje podjetij. Glede na navedene značilnosti podjetniških združenj ugotovimo, da se mednje uvrščajo tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in njena panožna združenja ter območne zbornice. GZS je prostor skupinskega delovanja njenih članov in deluje po načelu konsenza. Zaradi sestave, poslanstva in narave ter prepletenosti nalog GZS je zato pri delovanju podjetij znotraj GZS potrebna visoka ozaveščenost med dovoljenim in nedovoljenim pri nastopanju na trgu.

Družbeno odgovorno ravnanje kot sredstvo v konkurenčnem boju

Če se bodo podjetja posvečala le in izključno pridobivanju dobička ter pri tem podlegla konkurenčnemu pritisku, tako da bodo kršila pravila varstva konkurence, jim to dologoročno ne bo prineslo napredka. Namesto defenzive nedopustnih ravnanj bi se bilo treba osredotočiti k proaktivni politiki iskanja novih priložnosti oziroma konkurenčnih prednosti. Morda je čas, da podjetja spremenijo svoje poglede in se začnejo profilirati kot družbeno odgovorna.

pravno aktUalno

Glas Gospodarstva / junij 2014

pravno aktUalno

Glas Gospodarstva / junij 2014

POSLOVNA POGAJANJA

1. dobra priprava na pogajanja Za uspešna pogajanja je treba angažirati ustrezne osebe v vaši organizaciji, jasno določiti cilje pogajanj in skrbno pregledati vse preteklo poslovanje s partnerjem. Pozanimati se je treba o vašem partnerju in o zakonitostih (poslovnega) okolja in razmerah, v katerih deluje. Poskušajte opredeliti možne interese, prioritete, omejitve in meje mandata svojega partnerja.

Enajst vodil za uspešna poslovna pogajanja Marko Djinović, direktor Pravne službe GZS in ekspertni svetovalec ICC Slovenija, marko.djinovic@gzs.si, in dr. Andrej Friedl, svetovalec predsednika GZS in generalni sekretar ICC Slovenija, andrej.friedl@gzs.si

vsaka pogodba je edinstvena. enako velja tudi za pogajalski proces, ki vodi do sklenitve pogodbe. kljub temu pa je v praksi mogoče izluščiti nekatera skupna načela oziroma vodila, ki temeljijo na podmeni, da so najboljše pogodbe sklenjene med partnerji, ki ne le hočejo in morajo sodelovati, temveč se medsebojno spoštujejo in si zaupajo. predstavljamo 11 načel za uspešna pogajanja.

ri pogajanjih gre za to, da se stranki podrobneje seznanita z ekonomskimi in pravnimi vidiki prihodnjega pogodbenega razmerja in poskušata vsaka v svojem interesu, vendar z iskanjem komveč? 

Predstavljena načela so povzeta po ICC Principles to Facilitate Commercial Negotiation, 2014. Načela je pripravila ICC Commission on Commercial Law and Practice, katere člana sta avtorja tega prispevka. Več informacij: pravnasluzba@gzs.si ali www.gzs.si/slo/skupne_naloge/ pravni_portal

promisa, razporediti tveganja (denimo pogodbena cena, roki, zavarovanje plačil, prehod rizika …). Za pogajanje je značilno dajanje ponudb in nasprotnih ponudb, cilj pogajanj pa je sklenitev pogodbe med strankama. Razen v primeru zelo neuravnotežene pogajalske moči je pogodba navadno kompromis med nasprotnimi stališči strank, česar pa se vedno ne da doseči. Če pogodbo razumemo kot orodje, s katerim stranke razporejajo poslovna tveganja, potem je tudi sam pogajalski proces namenjen temu cilju. Vsaka od strank si torej prizadeva prevzeti čim manj tveganj

in na drugo stranko prevaliti čim večji del teh. V nadaljevanju je predstavljenih 11 načel (vodil) za uspešna pogajanja, kot jih je izoblikovala poslovna praksa pod okriljem Mednarodne trgovinske zbornice (ICC). Načela so uporabljiva za vse vrste pogajanj, podjetja vseh velikosti in vse gospodarske panoge. Uporabniki (pogajalci) jih lahko uporabljajo ali kot seznam (»checklist«) vprašanj, ki jih lahko upoštevajo pri pripravi in izvedbi pogajanj, ali kot vodila, o katerih se lahko sporazumejo kot izhodišču za izvedbo pogajanj.

2. Upoštevanje razlik med partnerji Izobrazite se o razlikah med partnerji (jezikovne, kulturne razlike, poslovne navade in običaji, sistem vrednot ...) in v pogajanjih bodite strpni do teh razlik. Imejte pred očmi, da lahko razlike med partnerji pomenijo tudi prednost.

3. Zgodnji dogovor o poteku in logistiki pogajanj Že v zgodnji fazi pogajalskega procesa se s partnerjem dogovorite o poteku pogajanj in postopkovnih vprašanjih, kot so časovnica pogajanj, lokacije sestajanja, dnevni red ter delitev del in nalog.

5. vzpostavitev odnosa sodelovanja in zaupanja Pogodbe so običajno dolgoročna in trajajoča pravna razmerja, ki se razvijajo skozi čas in sledijo razvoju razmer in spremembam okoliščin na trgu. Soliden delovni odnos med partnerji pripomore k olajšanju morebitnega sodelovanja v prihodnosti. Transparentno ravnanje in iskrena želja po razumevanju partnerja ter iskanju rešitev je v veliko pomoč pri ohranjanju osredotočenosti pogajalcev na predmet pogajanj. Za produktivno in profesionalno delovno ozračje na pogajanjih ni treba, da so pogajalci med seboj prijatelji.

6. integriteta kot vodilo ravnanja V pogajanjih ni treba razkriti vsega; vse, kar rečemo, pa mora biti resnično. Laganje ali zavajanje lahko resno ogrozi ali prepreči sklenitev pogodbe, omaje poslovni odnos in negativno vpliva na dobro ime partnerja. V končni posledici lahko privede tudi do pravnih sankcij (denimo odškodninska odgovornost). Integriteta v pogajanjih je pomemben kazalnik resnosti partnerjevega pristopa k pogajanjem.

7. obvladovanje čustev 4. Zagotovitev ustreznih človeških in drugih virov Ocenite, koliko oseb potrebujete za kakovostno izvedbo pogajanj, to je za udeležbo na sestankih, v pripravljenosti za strokovno podporo pogajanjem (osebe, ki sprejemajo odločitve, pravni ekonomski, tehnični in drugi strokovnjaki, pomožno osebje ...). Na samih pogajanjih poskušajte zagotoviti stalno pogajalsko ekipo; izogibajte se prepogostemu menjavanju oseb in »karakterjev« v pogajalski ekipi.

Izogibajte se čustvenim in iracionalnim odzivom na provokacije. Izogibanje reakcijam na provokacije je lahko močno pogajalsko orožje. Partner, ki vas dojema kot razumnega sogovornika, bo v dvomljivem položaju skupaj z vami iskal rešitve in ne bo prikrival informacij zaradi strahu ali ponosa, kar sicer lahko privede do nerazumnih dogovorov ali izjalovitve pogajanj.

8. fleksibilnost Bodite odprti in ustvarjalni v iskanju skupnih rešitev (kompromisov) skupaj s partnerjem na način, da vaši interesi niso nujno nasprotni, temveč so lahko tudi komplementarni. Le obojestransko uravnotežen dogovor (pogodba) lahko obstane skozi čas. Če je pogodba očitno neuravnotežena, se lahko dogodi, da druga stranka ne bo zmožna izvajati pogodbe. Če se zavedamo omejitev, s katerimi je soočen naš partner, lahko to pomembno pripomore k izgradnji realističnega in dolgoročnega (poslovnega) odnosa.

9. Sprejemanje realističnih zavez Sprejmite le tiste zaveze, ki ste jih zares zmožni in voljni izpolniti; enako kot pričakujete od svojega partnerja. Dobro ocenite meje partnerjevega mandata. Določeni posamezniki so lahko nagnjeni k preširokemu razumevanju svojega mandata in se posledično zavezujejo prek svojih zmožnosti. Realistično ocenite možne alternative (če obstajajo) in kdaj je treba vstati od pogajalske mize.

10. potrditev dogovora s ciljem njegovega enotnega razumevanja Ob koncu pogajalskega sestanka s partnerjem natančno preglejte in potrdite vsebino dogovora. Sproti razrešite vsa morebitna odprta vprašanja, v zvezi s katerimi so med strankama še možna razhajanja.

11. pripravljenost na scenarij, da pogajanja ne uspejo Pogajanja iz različnih razlogov (objektivnih in subjektivnih) lahko ne privedejo do želenega rezultata. Bodite pripravljeni na takšen scenarij in na iskanje možnih alternativ z vašim partnerjem.

Go international

Glas Gospodarstva / junij 2014

Go international

Glas Gospodarstva / junij 2014

POSLOVNI ZAJTRKI

v srcu evrope

Gospodarstveniki zajtrkujejo … Matevž Straus

v vietnamu začnejo dan z rižem, brazilski zajtrk je skromen, belgijci so precej podobni nam ... na Gospodarski zbornici Slovenije pa gospodarstveniki s tujimi in domačimi poslovneži razpravljajo o značilnostih trgov, priložnostih in izkušnjah slovenskih podjetij. tokrat delimo z vami vsebino vietnamskega, belgijskega in brazilskega poslovnega zajtrka. Zaželena južnoazijska nevesta Devetdesetmilijonski Vietnam je začel tranzicijo iz centralnoplanskega gospodarstva v tržno pred tremi desetletji in se v zadnjih letih s povprečno 6,5-odstotno letno rastjo BDP uvršča v skupino tako imenovanih 11 hitrorastočih gospodarstev. Vietnamsko gospodarstvo sicer še vedno večino trgovanja opravi z azijskimi državami, z letom 2015 pa bo kot član skupine ASEAN postalo del enotnega trgovinskega prostora. Poleg povezovanja z azijskimi državami je tudi v sklepni fazi pogajanj za sporazum o prosti trgovini z EU, država pa je že podpisala sporazum o carinski uniji z Rusijo, Kazahstanom in Belorusijo ter o transpacifiškem partnerstvu. Vietnam je tudi nova zvezda na turističnem zemljevidu, v turizem pa prednostno vlaga tudi država, ki razvija infrastrukturo in destinacije. Deželo obiskujejo predvsem

turisti iz Kitajske, Južne Koreje, Avstralije in Rusije, čedalje pogosteje zaradi poslovnega in kongresnega turizma ter kulinarike.

Slovenija in vietnam

V Vietnam 35 podjetij izvozi za 12,5 milijona evrov blaga, od tega polovica v vrednosti pod 10 tisoč evrov na letni ravni. Po drugi strani iz Vietnama okoli 270 slovenskih podjetij uvozi za dobrih devet milijonov evrov blaga, pri čemer kar štiri petine od njih ustvarijo manjše posle od 10 tisoč evrov na letni ravni. Med vodilne proizvode, ki jih slovenska podjetja izvažajo v Vietnam, se uvrščajo: izdelki

Slovenija in belgija

Slovenija in Belgija sta pomembni partnerici, tako pri izvozu kot tudi pri investicijskem in

– Boštjan Cizelj, Klub ambasadorjev Slovenije v Belgiji

– Matevž Verbič, Easy Tiger Sourcing

Kot je značilno za številne azijske države tudi vietnamski zajtrk vsebuje riž, denimo govejo ali piščančjo juho pho iz riževih ali pšeničnih rezancev.

• Kovinskopredelovalna industrija • Kemična in biofarmacevtska industrija • Plastika • Elektronska in električna industrija • IKT • Obrambna industrija • Energetika in obnovljivi viri energije • Varovanje okolja • Biotehnologija • Transport in logistika • Živilskopredelovalna industrija • Turizem

»Ena država, tri regije, trije jeziki.

“

kemične industrije, električni motorji in generatorji, železni in jekleni izdelki, zdravila za prodajo na drobno, papir in karton. Med vodilne uvozne izdelke, ki jih podjetja uvažajo iz Vietnama, pa sodijo žice iz jekla, usnjena obutev, ribji fileti, kava, obutev iz kavčuka.

priložnoSti 

“

Kljub bližini poslovanja v Vietnamu ni mogoče enačiti s poslovanjem na Kitajskem.

priložnoSti 

• Podpora industrijam z globalno vrednostno verigo • Visoka tehnologija • Tehnologija v kmetijstvu • Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije • Potrošne dobrine • Logistika • Turizem in trgovini za oskrbo turističnih destinacij • Izobraževanja, usposabljanja, treningi

Podobno kot Slovenija je tudi Belgija razmeroma majhen trg, s strateško geografsko lego na križišču pomembnih poti, ki pa se deli na tri precej specifične regije. Osrednjo lokacijo države dopolnjujejo odlična transportna infrastruktura, odlična delovna sila ter davčne olajšave in spodbude. V prihodnost usmerjeno gospodarstvo, ki ga sestavljajo predvsem mala in srednja velika podjetja, temelji predvsem na izvozu. Ker so davki domena zveznih oblasti, se v državi razlikujejo – davek od dohodka pravnih oseb v Flandriji in Valonski regiji je 34 odstotkov – za mala podjetja v Valonski regiji 25 odstotkov –, a je za-

radi številnih olajšav in spodbud mnogokrat precej nižji oziroma ga sploh ni. Po izkušnjah Barta Hendrixa iz podjetja DUOL se miselnost Belgijcev precej razlikuje od slovenske – belgijski poslovni partner pričakuje najboljšo ponudbo, pri čemer sta pomembnejša od cene izdelek oziroma storitev ter material. O popustih je manj govora kot pri nas, tudi za dogovarjanje o ponudbi se porabi manj časa. Razlike so tudi pri razpisih, kjer je večji poudarek na izkušnjah in referencah, cena pa ni glavno merilo izbora.

V nasprotju s stereotipno predstavo tipičen belgijski zajtrk navadno ne vsebuje belgijskih vafljev, temveč predvsem kruh, različne vrste sira, marmelado, med in čokoladne namaze.

“Umazana” federacija Brazilija je s površino 8,5 milijona kvadratnih kilometrov in 200 milijoni prebivalcev zapletena federacija 27 enot, 26 držav in enega federalnega območja, kar vodi v izjemno heterogenost, hkrati pa v veliko socialno neenakost tako med posameznimi predeli kot tudi znotraj mest. BDP na prebivalca je aprila dosegel 12.500 dolarjev, do leta 2019 pa naj bi se povečal na 15.500 dolarjev na prebivalca. Kar 60 odstotkov prebivalcev je zaposlenih v storitvenih dejavnostih, dobra petina v industriji, 15 odstokov pa v kmetijstvu. Brazilija je največja proizvajalka sladkorja, pomaranč in kave, priredi največ živine, je četrta največja izvoznica lesa, izvoznica železa in velika proizvajalka aluminija. Zaradi heterogenosti se močno razlikujejo tudi obdavčite v različnih državah federacije, zaradi česar podjetja nujno potrebujejo dobre davčne in pravne svetovalce. Brazilski trg je zanimiv predvsem zato, ker izmed vseh držav BRIKS raste le slovenski izvoz v Bra-

zilijo, kar daje možnosti tudi številnim slovenskim podjetjem. Čeprav dežela ni izrazito prijazna do malih in srednje velikih podjetij, se razmere počasi izboljšujejo – kljub temu je priporočljiv vstop prek manjših središč in nekoliko manj razvitih delov, ki imajo velik potencial za rast in razvoj. Daniela A. Marc iz BIA Separations in Ernest Žejn iz podjetja Žejn, ki v Braziliji že poslujeta, pa opozarjata na visoke stroške tamkajšnje delovne sile, obvezno znanje portugalskega jezika, dolgo ča-

znanstveno-raziskovalnem sodelovanju. Precej stabilna blagovna menjava med državama je lani dosegla skoraj 700 milijonov evrov – Belgija je tako na 16. mestu v blagovni menjavi s Slovenijo, v turizmu pa celo na prvem mestu, saj je lani Slovenijo obiskalo več kot 52 tisoč belgijskih turistov. S slovenskimi podjetji sodeluje že več kot dva tisoč belgijskih podjetij, zanimanje pa se še povečuje, tudi po zaslugi Kluba ambasadorjev Slovenije v Belgiji.

kanje na povratne informacije ter pomembnost navzočnosti na trgu.

Slovenija in brazilija

Slovenija je v letu 2013 iz Brazilije uvozila za 340 milijonov dolarjev blaga, pri čemer glavnino pomenita kava in soja. Na brazilski trg slovensko gospodarstvo izvozi za 861,1 milijona dolarjev blaga, v prvih treh mesecih letos pa se je izvoz že povečal za 15 odstotkov.

priložnoSti 

• Industrijski proizvodi • Industrija nafte • Rudarstvo • Avtomobilski sektor • Papirna in celulozna industrija • Kemična industrija • Jeklarska industrija • Infrastruktura • Turizem

Pão de queijo ali sirovi kruhki iz koruzne moke ali manioke so pogost jutranji prigrizek Brazilcev.

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / junij 2014

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / junij 2014

ISTANBUL

O največjem evropskem mestu – prvič Matej Rogelj, namestnik direktorja za internacionalizacijo Centra za mednarodno poslovanje GZS, matej.rogelj@gzs.si

Istanbul (slov. Carigrad) je nedvomno najbolj razširjena turška »blagovna znamka«. Mesto, ki ga je pred 2.700 leti zasnoval grški (dorski) kolonist Bizas, velja zaradi svoje specifične lege in zgodovinskih okoliščin ne le za srce turške države in gospodarstva, ampak tudi za eno od dvajsetih gospodarsko najpomembnejših mest sveta.

stanbul je s 14 milijoni prebivalcev največje evropsko mesto (Moskva 12 milijonov, London 8,3 milijona), v njem prebiva petina turškega prebivalstva, vsako leto pa se vanj priseli 100 tisoč ljudi. S svojo gospodarsko aktivnostjo odtehta dobro četrtino 820 milijard dolarjev težkega turškega bruto domačega proizvoda. Po ekonomski moči pa ga lahko uvrstimo med 40 gospodarsko najmočnejših držav (!), njegov eko-

nomski »output« je torej večji od 160 nacionalnih ekonomij, med drugim Ukrajine, Madžarske, Egipta, Čila. Z Istanbulom je povezane 50 odstotkov turške zunanje trgovine, v letu 2013 je tako prek njega šlo 63 milijard dolarjev turškega izvoza in 86 milijard uvoza. Glede na 553-letno tradicijo Velikega bazarja ne preseneča, da je najpomembnejša dejavnost v mestu trgovina, ki po svo-

3 mogočne družine 

Pomembno vlogo pri obnovitvi Istanbula kot industrijskega središča po drugi svetovni vojni je imela družina Koç (koč), lastnica Koç Holdinga, največjega turškega industrijskega konglomerata in edine turške družbe, uvrščene na lestvico Fortune Global 500 (217. mesto). Začetki skupine Koç so povezani z zastopstvom za Ford in Standard Oil v Ankari. Danes skupina združuje več kot 100 podjetij z 82 tisoč zaposlenimi v dejavnostih prehrane, avtomobilizma, energetike, financ, turizma, prodaje na drobno. Druga najbogatejša turška družina je Sabancı (sabandži), večinska lastnica Sabancı Holdinga, največjega turškega finančnega konglomerata in ene vodilnih industrijskih skupin. Družina izvira iz »valilnice« turških bogatašev in vplivnežev Kayserija, katerega poslovno podstat in duh nekateri imenujejo kar »islamski kalvinizem«. Poslovni vzpon družine se je začel v petdesetih letih s trgovanjem z bombažem in selitvijo v Adano, kjer so vzpostavili proizvodnjo bombaža, olja, moke in ustanovili banko (Akbank). Med prvimi poslovnimi skupinami, ki so gradile istanbulski gospodarski čudež, je tudi družina Eczacıbası (edžadžibašı). Začetki njihovega vzpona segajo v štirideseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1952 je njen ustanovitelj, prvi univerzitetno izobraženi izmirski farmacevt dr. Nejat Eczacıbası, v Istanbulu zgradil prvo moderno farmacevtsko tovarno, nadaljevalo se je s papirnatimi higienskimi robčki Selpak, danes pa poleg farmacije in medicinske opreme med dejavnosti skupine, ki šteje 41 družb, sodijo še gradbeni izdelki, varilna tehnika, IT, nepremičnine in potrošno blago (FMCG).

jem obsegu pomeni 27 odstotkov celotne turške trgovine. V mestu je dejavnih 300 tisoč trgovskih podjetij, vendar pa Istanbul s svojimi 18 tisoč industrijskimi podjetji obvladuje tudi 29 odstotkov turške industrije, 22 odstotkov gradbeništva in 23 odstotkov turškega transportnega sektorja. V njem ima sedež 400 največjih turških podjetij, svoje podružnice pa tudi 50 globalnih korporacij od Coca Cole do Microsofta in MasterCarda. Kot eno globalnih finančnih središč gosti tudi sedeže ali izpostave 50 turških in tujih bank, ki prav v Istanbulu letno turškemu gospodarstvu odobrijo kar 42 odstotkov vsega kreditnega potenciala (300 milijard dolarjev).

Poslovna geneza Istanbula

Istanbul je nepreklicno povezan z Otomanskim cesarstvom, turško državo in »mentalnim vzorcem« Turkov od 29. maja 1453, ko je 21-letni sultan Mehmed II. Osvajalec prijezdil v Hagio Sofijo (bazilika Svete modrosti) in jo proglasil za cesarsko mošejo, Konstantinopel pa za novo prestolnico cesarstva (po tradiciji je potem svoji vojski dovolil tridnevno plenjenje mesta). Ta datum označuje tudi dokončni padec 1.500-letnega Rimskega imperija in v tistem času velik udarec za krščanstvo. Gospodarska vloga Istanbula v času Otomanskega (ali Osmanskega) cesarstva je bila tesno povezana z zadovoljevanjem vojaških potreb, prva ladjedelnica je bila zgrajena že leta 1455, in potreb lokalnega prebivalstva. Do leta 1800 so tako v mestu prevladovale tekstilna in živilska proizvodnja ter trgovina. V času prihajajoče indu-

strijske revolucije in kapitalizma (18. stoletje) je bil politično in upravno reformiran tudi imperij. Reforme, ki so se nadaljevale v prvi polovici 19. stoletja je pospremila še izgradnja mestne infrastrukture (pristanišče, železnica), kar je pritegnilo britanski in francoski kapital. Sledili so drugi in odprli številne trgovine, podjetja, banke in zavarovalnice. Prvi industrijski obrati so bili povezani s tekstilno, usnjarsko in obutveno proizvodnjo. Pomembno se je razvila tudi papirna in tiskarska industrija, jeklarstvo, »Turški mesec« na GZS 

Turčija je v dokumentih slovenske ekonomske diplomacije uvrščena med prioritetne države na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Tudi zato je GZS gostila delegacijo poslovnežev iz Kayserija, pripravila poslovni zajtrk o ustanavljanju in administrativnem vodenju podjetij, pripravlja pa tudi priporočnik »Kako uspešno poslovati v Turčiji«. V naslednji številki Glasu gospodarstva bomo obravnavali današnjo gospodarsko sliko Istanbula ter se dotaknili nasvetov za poslovanje in izkušenj slovenskih podjetij.

industrija keramičnih ploščic in steklarstvo ter tobačna industrija. Iz tistega časa izvira tudi ena najstarejših turških korporacij Şişecam Group, katere glavna dejavnost je steklarstvo in kemična industrija.

Nazadovanje in vnovična rast

Med prvo svetovno vojno in še 10 let po njej je Istanbul zaradi odliva tujega kapitala in podjetnikov ter Atatürkove selitve prestolnice v Ankaro (1923) gospodarsko in socialno nazadoval. A kmalu so ga »odkrili« novi podjetniki iz osrednje Anatolije in začeli vanj seliti svoje posle in obrate. Razmahnile so se tudi javne investicije. Ponovni stagnaciji med drugo svetovno vojno je sledila dokončna vrnitev v petdesetih letih, ko so gospodarski potencial Istanbula odkrile družine bogatih poslovnežev. Prav te so v obdobju do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja s selitvijo svojih poslovnih operacij utemeljile Istanbul kot poslovno središče Turčije. V tistem času je Istanbul obvladoval kar 46 odstotkov turške industrijske proizvodnje. Po začetnih investicijah v industrijo so podjetniki (družine) pridobljene dobičke že v sedemdesetih letih usmerili v rastoči istanbulski finančni sektor. Hkrati je nastopilo obdobje selitve industrije iz Istan-

bula v bližnji Izmir in Burso, pa tudi dlje. Ta trend vztraja še danes, saj je kaotični in že predragi Istanbul vse bolj usmerjen v terciarni sektor. O današnji poslovni podobi Istanbula in izzivih poslovanja pa v naslednji številki Glasu gospodarstva. Veliki bazar (Büyük Çars˛ı) 

Veliki bazar bi lahko opredelili kot praočeta današnjih trgovskih centrov, zagotovo pa je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu. Leta 1461 ga je dal zgraditi sultan Mehmed II. Osvajalec. Danes obsega 61 ulic in štiri tisoč trgovin, ki se raztezajo na 45 tisoč kvadratnih metrih. Zaposluje 20 tisoč ljudi, dnevno pa ga obišče 450 tisoč ljudi. Obisk in nakupovanje na bazarju z obveznim barantanjem utegne biti dobra priprava na poslovne pogovore, četudi vas nikakor ne kvalificira za enakovreden »spopad« s turškimi poslovneži, ki so dobro seznanjeni in vpeljani v lokalno poslovanje, pogosto pa se predhodno informirajo tudi o vas, vašem poslu in »deželi«.

Go international

Glas Gospodarstva / junij 2014

Go international

Glas Gospodarstva / junij 2014

JAPONSKA

ITALIJA

Pametno z Japonci Marko Jare, vodja področja Češka, Slovaška, Poljska, Kanada, ZDA, Mehika, Japonska, Južna Koreja, Avstralija, Center za mednarodno poslovanje pri GZS, marko.jare@gzs.si

po izkazanem interesu japonske tehnološke agencije se slovenska industrija združuje za skupno sodelovanje – z željo, da v japonsko-slovenskem partnerstvu v Sloveniji razvijejo 50 milijonov vreden pilotni primer uporabe pametnih tehnologij.

ovembra 2012 sta japonska agencija za nove energije in razvoj industrijskih tehnologij NEDO in takratna tehnološka agencija Slovenije (TIA – zdaj del agencije SPIRIT) na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, združenja JETNET in Tehnološke platforme za pametna omrežja podpisali dogovor o sodelovanju, po katerem so Japonci na podlagi pogovorov s slovenskimi podjetji pripravili predprojektno študijo z osnovnim predlogom projekta pametnih omrežij. Glavni namen slovensko-japonskega projekta pametnih skupnosti je preizkus novih tehnologij v realnem okolju in pridobitev domače reference, ki bi lahko bila odlično izhodišče za skupni prodor na tuje trge. Pri tem naj bi obe udeleženi državi v enakem deležu prispevali svoja tehnološka znanja in rešitve, hkrati pa bi vsaka stran tudi krila polovične stroške projekta, ki je ocenjen na približno 50 milijonov evrov. To bi bil eden večjih projektov pametnih omrežij v Evropi in neprecenljiva referenca za vse udeležene partnerje pri nastopu na globalnih trgih.

Mnoštvo slovenskih partnerjev

Segment elektroin elektronske industrije v Sloveniji zaposluje prek 30 tisoč ljudi in letno ustvarja približno štiri milijarde evrov prihodkov, od tega približno tri četrtine v okviru izvoznih poslov. Medtem ko bo japonsko stran v projektu najverjetneje zastopalo le eno veliko podjetje, ki pokriva praktično celoten spekter pametnih omrežij, je slovenska industrija razdrobljena in nima podjetja, ki bi bilo zmožno celovito pokrivati celotno področje. Hkrati pa so posamezna podjetja razvila oziroma končujejo razvoj cele vrste naprednih in tudi vrhunskih tehnoloških rešitev, produktov, sistemov in tehnologij, ki skupaj lahko enakovredno uravnotežijo japonski tehnološki prispevek k projektu. Skupni strateški in po-

slovni cilj teh podjetij je, da rešitve plasirajo na mednarodne trge, za kar je odločilnega pomena preizkus v realnem okolju v okviru načrtovanega demonstracijskega projekta v slovenskem okolju in s tem pridobitev odlične reference za nadaljnjo širitev.

prvi korak je slovenski konzorcij

Z namenom ustanovitve učinkovite skupine zainteresiranih slovenskih podjetij in tudi usklajenega skupnega nastopa kompetentnega in prepoznavnega partnerja pri dogovarjanju s pristojnimi slovenskimi državnimi institucijami in s predstavniki japonske strani pri pripravi okvirov, tehnologij in področij, strukturiranju projekta ter razporeditvi nalog in vlog vseh udeleženih, je bilo 10. aprila letos na Gospodarski zbornici Slovenije podpisano pismo o nameri ustanovitve konzorcija, ki ga na eni strani sestavljajo nosilci tehnologij – domača podjetja Kolektor, Inea, Iskraemeco, Iskra Sistemi, Iskratel, Robotina ter Smartcom, na drugi strani pa raziskovalne inštitucije

na tem področju: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Elektroinštitut Milana Vidmarja in tehnološki center Teces. Prav vsi partnerji, ki so sodelovali pri podpisu omenjenega pisma o nameri, so izrazili željo za aktivno sodelovanje pri slovenskem delu v okviru skupnega slovensko-japonskega projekta, tako da se bodo tehnološke vsebine pokrivale s kompetencami in zmožnostmi nosilnih slovenskih tehnoloških izvoznikov, poslovno strategijo JETNET in operativnim načrtom tehnološke platforme za pametna omrežja. V pismu o nameri so podpisniki opredelili osnovno vsebinsko shemo projekta, ki v veliki meri temelji na operativnem načrtu nacionalnega demonstracijskega projekta pametnih omrežij Tehnološke platforme za pametna omrežja. Seveda pa ustanovni člani načrtovanega konzorcija k sodelovanju vabijo tudi preostala kompetentna podjetja, še posebej tista, ki so že izrazila močan interes za sodelovanje pri projektu.

Končano najdaljše povojno obdobje recesije Mojca Osojnik, vodja območja Italija in Francija, Center za mednarodno poslovanje pri GZS, mojca.osojnik@gzs.si

v zadnjem četrtletju 2013 je bdp italije na prebivalca dosegel raven iz leta 1996 in po letih upadanja se je krivulja končno obrnila navzgor.

retje največje gospodarstvo na območju evra kaže po letih recesije prve pozitivne napovedi, če sodimo po vladni oceni o 0,8-odstotni rasti BDP v letu 2014. Ključni vladni cilji so upravljanje in zmanjševanje javnega dolga, ki je znašal v letu 2013 kar 132,6 odstotka BDP. Eden glavnih ukrepov bo program privatizacije. Kot v Sloveniji tudi v Italiji naj ne bi bila država dovolj učinkovita lastnica, zato želi Rim s prodajo premoženja kapitalsko podkrepiti nekatera podjetja in zmanjšati javni dolg. Med prvimi podjetji v načrtu prodaje so državna pošta Poste nacionale, kontrolor zračnega prometa Enav, tržaška ladjedelnica Fincantieri in energetski velikan Eni.

8 priporočil evropske komisije

Zaradi neuresničene obljube o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja je evropska komisija 2. junija 2014 objavila 8 priporočil glede reformnega programa Italije in programa stabilnosti. Priporočila zahtevajo predvsem učinkovito izvajanje že sprejetih ukrepov in določajo natančne roke izvedbe. Tako mora na primer izpolniti načrt privatizacij v vrednosti 0,7 odstotka BDP, kar je letno od 11 do 12 milijard evrov do leta 2017. Na področju trga dela mora do konca leta 2015 zmanjšati davčna SlovenSko-italijanSki poSlovni Svet 

Domači nosilci tehnologij – Kolektor, Inea, Iskraemeco, Iskra Sistemi, Iskratel, Robotina in Smartcom bodo z raziskovalnimi institucijami ustanovili konzorcij za projekt pametnih omrežij.

2. aprila 2014 je bil na GZS ustanovljen Slovensko-italijanski poslovni svet, ki bo imel svojo spletno stran s predstavitvijo članov, za pridobivanje in izmenjavo aktualnih informacij ter za medsebojno izmenjavo mnenj. Informacije in članstvo: sips@gzs.si

bremena za zaposlovanje mladih in žensk. Po pravkar objavljenih podatkih Istata je stopnja brezposelnosti v Italiji 13,6 odstotka (3,5 milijona oseb), posebej zbuja skrb brezposelnost mladih, ki presega 40 odstotkov. Leta 2015 bo zagotovljeno financiranje zmanjševanja davčnega primeža in davki bodo višji na področju porabe in nepremičnin. Spodbujati je treba dostop podjetij (posebej MSP) do nebančnega financiranja, prek zavarovalnic in skladov. Za sklade EU je treba izboljšati administrativno kapaciteto, ovrednotenje in kontrolo kakovosti na regionalni ravni (posebej na jugu). Do konca leta 2014 je treba povečati učinek protikorupcijskih ukrepov s pregledom instituta zastaranja in vzpostaviti operativnost nacionalnega sistema za ocenjevanje šolskih institucij. Povečati je treba učinkovitost javnih razpisov s poenostavitvijo postopkov skupaj z racionalizacijo central za nakupe. Do septembra 2014 mora vlada zagotoviti polno operativnost organa za regulacijo transporta in potrditi tudi seznam strateških infrastrukturnih projektov na področju energetike in okrepiti upravljanje pristanišč.

kje so priložnosti za slovenska podjetja?

Za slovenska podjetja so zanimivi: • lesna industrija (povpraševanje po peletih) • obnovljivi viri energije (vladne spodbude)

• informacijska in komunikacijska tehnologija, predvsem na področju e-medicine • eUprava (prehod administracije na e-poslovanje) • projektiranje in energijska učinkovitost • zdravje (poraba v zdravstvu znaša več kot 140 milijard evrov)

Udeležite se!

Matching 2014 24.–26. novembra 2014, Milano B2B-srečanja med okoli 2.000 udeleženci

Forum Agenti 28. in 29. novembra 2014, Milano Individualni sestanki s trgovskimi agenti in zastopniki

priložnoSt: leSene Hiše 

Casa Spa iz pokrajine Firence načrtuje dva večja razpisa za gradnjo lesenih hiš – vpišite se na seznam dobaviteljev: www.casaspa.it.

Expo Milano 2015: Hrana za planet, energija za življenje 1. maja–31. oktobra 2014, Milano Konference, delavnice, predstavitve, B2B-srečanja

trendi

Glas Gospodarstva / junij 2014

trendi

Glas Gospodarstva / junij 2014

GIBANJE MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV

Gospodarsko okrevanje na temeljih tujih kupcev Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta, SKEP GZS

Medletna rast bdp tudi v 1. četrtletju novega leta.

onjunktura na evrskem območju se je časovno ujela z evropskimi volitvami, umikom pozivov o potrebni javno-finančni konsolidaciji in nenavadnim zatišjem ob pričakovanih vseevropskih bančnih stresnih testih v jeseni. Vse pomembnejši je postal prispevek domačega povpraševanja h gospodarski rasti, velikega preobrata z nizke osnove pa so bile deležne tudi periferne države. Na evrobmočju se je BDP medletno povečal za 0,9 odstotka, v Sloveniji za 1,9 odstotka. Ob nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju se je okrepila medletna rast izvoza blaga, ob upočasnitvi rasti uvoza pa je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP razmeroma velik (2,0 odstotne točke). Drugo četrtletje zapored je bila medletno večja investicijska poraba (2,4 odstotka), in sicer zaradi nadaljevanja velike rasti investicij v gradbene inženirske objekte, sofinancirane s sredstvi EU. Zasebna poraba je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani, prvič po koncu leta 2011 pa je bila medletno večja (0,6 odstotka). Medletno manjša je bila državna potrošnja (–2,0 odstotka), negativno k rasti pa je prispevala tudi sprememba zalog (–0,7 odstotne točke). Primanjkljaj javnih financ (658 milijonov evrov) je bil v prvem četrtletju letos medletno manjši zaradi večjega povečanja prihodkov (6,2 odstotka) kot izdatkov (3,7 odstotka). Medletno večji prihodki so bili posledica povečanja v vseh glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU, ki so ostali približno enaki kot lani. Medletno večji izdatki so bili predvsem posledica višjih plačil obresti (18,0 odstotka), na njihovo povečanje pa so delno vplivali še višji izdatki za investicije, drugi tekoči domači transferji, nekoliko pa tudi višji izdatki za plače. Socialni transferji so bili medletno nižji, razen za pokojnine in socialno varnost. Nekateri kazalci v industriji so spodbudni. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju znova nekoliko povečal.

IZVOZ IN UVOZ BLAGA TER TRGOVINSKA BILANCA Medletne stopnje rasti v % 30%

250,000 200,000

Izvoz Uvoz

25% 20%

150,000 100,000 50,000

Trgovska bilanca

15% 10% 5%

0 -50,000

-100,000

-5%

-150,000

-10% -15%

2011

Vir: Statistični urad RS

2012

2013

2014

-200,000 -250,000 SKEP GZS

Proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah se je še povečala in dosegla ravni iz leta 2008. Povečala se je tudi v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se postopoma povečuje od konca leta 2012. Gradbena aktivnost je obdržala ugodno dinamiko s konca minulega leta, vendar je zaloga pogodb medletno manjša, kar pomeni, da se trendi v prihodnje ne bodo ohranili na takšnih ravneh. UGodni iZvoZni trendi na kriliH povpraševanja iZ eU. Ugodni izvozni trendi se nadaljujejo tudi v prvih štirih mesecih leta 2014. Kar v treh mesecih smo imeli presežek v blagovni menjavi, kar je tako posledica močne izvozne konjunkture na tradicionalno najmočnejših trgih (EU-28) kot šibkega uvoza zaradi oslabljenega domačega investicijskega povpraševanja in potrošnje. Močan evro je prispeval k temu, da se je ugodna izvozna dinamika v države nečlanice EU popolnoma ustavila, vendar na drugi strani to pomeni, da so se pocenile cene surovin, ki so denominirane v dolarjih. Pogoji menjave so se za slovenske izvoznike tako izboljšali, saj so uvozne cene surovin upadle bolj kot izvozne, ki so najpogosteje izražen v evrih. V prihodnje se bodo pogoji menjave le stežka izboljševali, saj bodo nanje vplivali tako ponudniki konkurenčnih proizvodov na ključnih izvoznih trgih kot vendarle jasno nakazana politike šibkejšega evra, ki bi bolj ustrezal velikim izvoznikom, kot sta Nemčija in Francija. Izvoz storitev je bil v prvem četrtletju medletno manjši za 2,1 odstotka. Uvoz storitev, ki se povečuje vse od druge polovice leta 2013, je bil nasprotno večji za 10 odstotkov, k čemur je prispevalo tudi plačilo storitev za sanacijo bančnega sistema. Presežek v storitveni menjavi v zadnjih 12 mesecih se je tako zmanjšal za 100 milijonov evrov, na 400 milijonov in pomeni 5,4 odstotka BDP. Izvoz potovanj, glavna postavka izvoza storitev, je bil v prvem četrtletju večji za 2,9 odstotka, kar je nekoliko manj od rasti števila obiska tujih gostov (3,1 odstotka). Povečuje se število prehodnih gostov, saj je število prenočitev upadlo za pol odstotka. Slovenci smo potovali manj. Uvoz potovanj se je zmanjšal za 5,7 odstotka. Izvoz transportnih storitev se je povečal kar za 7,6 odstotka, največ zaradi močne rasti blagovnega železniškega transporta (40-odstotna rast). eUribor. Nizek EURIBOR je velike evropske družbe spodbudil k povečanju zadolženosti, ki je že na ravni pred finančno krizo leta 2008. Obeti o nizkih obrestnih merah in težave bank so spodbudili velike korporacije k izdaji obveznic po rekordno nizkih stroških. Razmerje med dolgom in EBITDA je v prvem četrtletju znašalo 5,1 in je bilo nad 10-letnim povprečjem (4,8) prvič po letu 2008. Odločitev ECB, da dodatno zniža osnovno obrestno mero na zgolj 0,15 odstotka, vse bolj vodi v nevarnost napihovanja nepremičninskega balona v Nemčiji in pretirane

prevzemne aktivnosti in združevanja evropskih svetovnih korporacij. Indeks kreditnega tveganja iTraxx Crossover, ki pomeni približek za visoko tvegane obveznice, je na najnižji ravni po obdobju 2007–2009. Nemški družbi Schaeﬄer, industrijskemu konglomeratu s špekulativno bonitetno oceno BB-, je v takšnem okolju uspelo znižati svoje povprečne stroške dolga z letno osem odstotkov na zgolj 4,5 odstotka. V poslovnem svetu tudi močno odmeva bitka za francoski Alstom, za nakup katerega se potegujeta ameriški General Electric (GE) in Siemens v povezavi z Mitsubishi Heavy Industries. GE naj bi ponudil 12,35 milijarde evrov, država Francija pa naj bi obdržala veto pri vprašanjih, povezanih z jedrsko tehnologijo. Močan evro brZda inflacijSka Gibanja. Letna rast cen je v maju znašala 0,7 odstotka, v zadnjih 12 mesecih so se cene v povprečju dvignile za 1,2 odstotka. Cene storitev so bile maja višje za 2,1 odstotka glede na isti mesec lani, blaga za 0,1 odstotka. Blago za dnevno porabo se je podražilo za 0,6 odstotka, cene poltrajnega in trajnega blaga so se znižale za 1,8 oziroma za 0,4 odstotka. Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka zaradi dviga trošarin (4,9 odstotka), sledile so višje cene prevoza (2,3 odstotka). Obleka in obutev sta se pocenili za 1,1 odstotka, komunikacije, hrana in brezalkoholne pijače so bile cenejše za 0,9 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji višja (1 odstotek) kot tista, merjena z indeksom CPI. Cene so se podražile še enkrat hitreje kot na evroobmočju. viSoke obreStne Mere Za GoSpodarStvo. Depozitne obrestne mere se še znižujejo. Za nove vloge gospodinjstev do enega leta so v marcu upadle na 1,15 odstotka. Obseg novih vlog gospodinjstev do enega leta je medletno upadel za 12 odstotkov, medtem ko se je obseg vlog med enim in dvema letoma nekoliko povečal. Močneje so se povečale vloge na odpoklic. Obseg vlog podjetij do enega leta je v prvem četrtletju medletno upadel skoraj za 30 odstotkov oziroma za 400 milijonov evrov. Potrošniki so pri najemanju novih posojil previdnejši. Obseg novih stanovanjskih posojil je upadel za osem odstotkov, obrestna mera se je zvišala s 3,1 odstotka v marcu 2013 na 3,3 odstotka v marcu 2014. Tudi obseg novih potrošniških posojil se je skrčil, in sicer za 6,5 odstotka. Obseg revolvinških posojil se je podobno zmanjšal. Obrestna mera pri posojilih nad milijon evrov z zapadlostjo nad enim letom se je dvignila s 3,58 odstotka v januarju na 4,81 odstotka v marcu. Obseg novoodobrenih se je povečal za 2,4 odstotka. Obseg posojil do enega leta je nasprotno upadel za četrtino, obrestna mera pa je bila medletno nižja za pol odstotne točke (5,3 odstotka). Obrestne mere ostajajo visoke, zato slovenske družbe ne čutijo učinka nižjih medbančnih obrestnih mer (EURIBOR). Slovenske banke povečujejo delež financiranja z depoziti. Ugodnejših virov iz tujine bi lahko bile deležne v primeru, da bi se njihova boniteta izboljšala, vendar delež slabih posojil tudi po prenosu dela slabih terjatev na DUTB še narašča, predvsem zaradi strožje metodologije EBA. končno šibkejši evro? Zgolj polodstotna majska inflacija na evroobmočju je spodbudila ECB k agresivnejši monetarni politiki. Depoziti pri ECB se obrestujejo po negativni obrestni meri (0,1 odstotka), kar naj bi spodbudilo banke k medsebojnemu posojanju in financiranju realnega gospodarstva. Na drugi strani to pomeni nižje depozitne obrestne mere za varčevalce in večjo nevarnost novih finančnih balonov. Banke, ki ne bodo želele prevzemati tveganja, se bodo lahko odločile, da bodo presežna sredstva držale v gotovini ali pa jih bodo plemenitile pri ECB v obliki nizke obrestne mere. Navedeni ukrepi naj bi vodili do korekcije tečaja med evrom in dolarjem na 1,3. Vzhodnoevropske valu-

SLOVENIJA: BDP – realna rast, v % 1. čet. 2014/1. čet. 2013 1,9 % 2013/2012 –1,1 %

INFLACIJA (ICP) SLOVENIJA V 2014/V 2013 0,7 % V 2014/V 2013 0,6 %

NAPOVED POVPREČNE INFLACIJE, 2014

1,1 %

0,8 %

Slovenija

EMU

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE I-IV 2014/ I-IV 2013

-0,9 %

5,4 %

uvoz

izvoz

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE S TUJINO I–IV 2014 MIO EUR RAST V % IZVOZ

7.550

5,4

• EU-28

5.752

7,7

• Države nečlanice

1.798

-1,1

UVOZ

7.333

-0,9

• EU-28

5.771

-1,1

• Države nečlanice

1.562

-10,1

217

SALDO MENJAVE Saldo tekoče plačilne bilance (I-III 2014)

470 mio EUR

5,6 % BDP

Vira: Surs in BS

MEDLETNA INFLACIJA – (HICP) – mednarodno primerljiva V 2014/ V 2013 SLO 1,0 %

EU28 0,6 %

EA18 0,5 %

OBRESTNA MERA ECB (od 5. 6. 2014) 0,15 % FED 0,25 %

CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV NA DOMAČEM TRGU IV 2014/IV 2013 SLO –1,5 %

EU28 –1,1 %

EA18 –1,2 %

POSOJILA Banke - za nova posojila podjetjem (do 1 leta, nad 1 mio EUR - fiksna o. m.)

SLO 4,4 % EURIBOR (6-MESEČNI) Ø maj 2014 0,417 % 18. 6. 2014 0,309 %

(marec 2014)

EMU 2,3 % (marec 2014)

trendi

Glas Gospodarstva / junij 2014

CENE UVOŽENIH PROIZVODOV

Zaposleni:

700.822 (apr. 2014)

IV 2014/IV 2013 –1,9 %

Samozaposleni:

95.779 (apr. 2014) Brezposelni:

123.636 (apr. 2014) VEZANE VLOGE PODJETIJ 1 leta (banka) –marec 2014

0,93 %

Stopnja registrirane brezposelnosti (ZRZS): 13,9 % (apr. 2014) Upokojenci:

608.615 (apr. 2014) NEPORAVNANE OBVEZNOSTI (maj 2014) in medletna rast v %

Št pravnih oseb 6.478; –6,1 %

GRADBENIŠTVO – OPRAVLJENA GRADBENA DELA

Povprečni dnevni znesek 700 tisoč EUR; -4,9 %

IV 14/IV 13 SLO 48,8 % EU28 7,2 %

EA18 8,0 %

RAST POVPREČNE BRUTO PLAČE V % I-V 2014/ I-V 2013

0,9 %

0,5%

nominalno

realno

GIBANJE NA TRGU DELA,

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA IV 14/IV 13 SLO 3,0 %

EU28 2,1 %

EA18 1,4 %

IV 2014/IV 2013 Zaposlene osebe

0,4 %

Samozaposlene osebe

1,0 %

Prijavljeni brezposelni

1,9 %

TRGOVINA NA DROBNO – PRIHODEK IV 14/IV 13 SLO EU28 EA17 2,5 % –3,3 % 3,7 %

te, kot so poljski zlot, madžarski forint, češka krona in romunski lev, bi se lahko v prihodnji polovici leta nekoliko okrepile, medtem ko naj bi srbski dinar še izgubljal vrednost. Vrednost britanskega funta naj bi se zvišala zaradi relativno ugodnejših makroekonomskih napovedi. Bank of England bi tako lahko zviševanje centralne obrestne mere začela že v začetku prihodnjega leta, k temu jo pozivajo tudi rekordne cene nepremičnin na Otoku. največja raSt plač v kMetijStvU. Povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji je aprila znašala 1.531,17 evra in je bila medletno nominalno višja za 0,9 odstotka. V obdobje prvega četrtletja 2014, iz katerega so dosegljivi podatki, se je bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti oskrbe z električno energijo (5,2 odstotka), predelovalnih dejavnostih (3,9 odstotka) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (3,3 odstotka). Najbolj je upadla v informacijski in komunikacijski dejavnosti (–2,8 odstotka), zdravstvu (–1,2 odstotka) in izobraževanju (–1,2 odstotka). V javnem sektorju je povprečna bruto plača upadla za 0,3 odstotka, v zasebnem je zrasla za 1,8 odstotka. Število upokojencev je bilo v prvih petih mesecih tekočega leta medletno večje za 1,4 odstotka. Število zavarovancev za pokojninsko zavarovanje je bilo nasprotno manjše za odstotek, predvsem zaradi velikega upada prostovoljnih zavarovancev (–27 odstotkov) in brezposelnih (–17 odstotkov). Povprečna neto pokojnina je znašala 566 evrov in je bila medletno višja za 0,3 odstotka. Povprečna pokojnina je pomenila 57 odstotkov neto plače. V prvih petih mesecih so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje medletno 1,1 odstotka višji, predvsem zaradi poračuna plač javnim uslužbencem (odprava tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah). aprila prvič raSt števila delovno aktivniH. Število delovno aktivnega prebivalstva se je aprila končno začelo povečevati. Delovno aktivnih je bilo 3.600 več, predvsem zaradi povečanja števila zaposlenih v dejavnostih druge raznovrstne poslovne dejavnosti (2.350) in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (1.920). V dejavnostih, kjer je pretežni zaposlovalec država, se je število zaposlenih zmanjšalo v javni upravi in obrambi (–370), povečalo pa v izobraževanju (855) in zdravstvu (580). Najbolj se je zmanjšalo število delovno aktivnih v kmetijstvu (–1.920), finančnih dejavnostih (–500) in trgovini (–300). Število registrirano brezposelnih je maja upadlo pod 120 tisoč, njihovo medletna rast upada vse od maja 2013. Maja je bilo njihovo število medletno večje za 0,9 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti se je aprila znižala na 9,6 odstotka. Delež mladih, starih do 25 let, v celotnem številu brezposelnih znaša za Slovenijo 20 odstotkov, kar je nekoliko pod povprečjem EU-28 (22,6 odstotka). Razlog so predvsem daljši študij in fiktivni vpisi.

EA18 11,7 %

največja raSt indUStrijSke proiZvodnje ob koncU leta. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvih štirih mesecih medletno povečala za 2,5 odstotka, pri čemer je bil marec najboljši mesec. Aprila so največjo medletno rast beležile dejavnosti s srednjo in višjo dodano vrednostjo, kot so proizvodnja ra-

21,000

50 20,000

19,000

EU28 10,4 %

Zopet višje cene nafte. Cene energetskih surovin spet rastejo. Medletno so bile v dolarjih za 4,6 odstotka višje. Cene neenergetskih surovin so bile v povprečju nižje za 2,3 odstotka. Kmetijske so upadle za 0,5 odstotka. Znotraj teh so bili trendi izrazito divergetni. Pijače so se podražile za četrtino, cene hrane so bile nasprotno nižje za 4,3 odstotka. Cene žit so bile nižje za petino, olje in maščobe so bili dražji za 3,7 odstotka. Gnojila so bila cenejša za petino, cene kovin (brez železove rude) so bile v povprečju podobno visoke kot maja lani. Pri tem je treba upoštevati, da se je v istem obdobju evro podražil za 5,8 odstotka glede na dolar, kar pomeni, da so se cene mednarodnih surovin v povprečju glede na prej navedene spremembe v dolarjih za evrske kupce znižale za takšno razliko. To je tudi poglaviten razlog za nižjo inflacijo, ki je vplivala na odločitev ECB, da vnovič zniža centralno obrestno mero z 0,25 na 0,15 odstotka in tako zniža neugoden menjalni tečaj za evropske izvoznike. Izvozna dinamika Slovenije na trgih zunaj EU (četrtina izvoza) se je popolnoma ustavila, kar lahko pripišemo slabšim kratkoročnim gospodarskih obetom manj razvitih držav in tudi močnemu evru. Cene zemeljskega plina za industrijo so se v Sloveniji zniževale tudi v letošnjem prvem četrtletju. Od zadnjega četrtletja prejšnjega leta se je povprečna cena zemeljskega plina za industrijo brez davka na dodano vrednost znižala za sedem odstotkov, v zadnjem letu pa za 12 odstotkov. V prvem četrtletju leta 2014 je znašala 0,42 evra za kubični meter. Nasprotno so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v prvem četrtletju leta 2014 rahlo zvišale, in sicer za šest odstotkov. Povprečna maloprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva je v Sloveniji v prvem četrtletju 2014 bila 0,74 evra za kubični meter. Cene električne energije so se v prvem četrtletju leta 2014 znižale, in sicer za gospodinjstva in za industrijo: povprečna maloprodajna cena električne energije za gospodinjstva je v Sloveniji v prvem četrtletju 2014 znašala 16 evrov za sto kilovatnih ur, to je za odstotek manj kot v zadnjem četrtletju 2013; povprečna cena električne energije za industrijo brez davka na dodano vrednost se je v Sloveniji v prvem četrtletju 2014 znižala za pet odstotkov, na devet evrov za sto kilovatnih ur.

v mio EUR

Medletne stopnje rasti v %

SLO 9,6 %

Po klasifikaciji SKIS se število zaposlenih v javnem sektorju aprila medletno ni spremenilo. V sektorju država se je povečalo za 1,3 odstotka, v javnih družbah je nasprotno upadlo za 2,8 odstotka. V zasebnem sektorju je njihovo število večje za 0,6 odstotka.

POSOJILA NEFINANČNIM DRUŽBAM

REGISTRIRANI BREZPOSELNI

ILO BREZPOSELNOST V % (april 2014)

trendi

Glas Gospodarstva / junij 2014

18,000

TURIZEM I–IV 14/I–IV 13 Prihodi turistov Prenočitve

3,3 % 0,6 %

Gradbeništvo. drUGa največja raSt v evropi. Vrednost opravljenih gradbenih del se v Sloveniji močno povečuje vse od oktobra 2013. Glavni razlog je močna rast inženirskih gradbenih del in nizka osnova iz leta 2013. Močnejšega makroekonomskega učinka tu ugodni trendi ne dokazujejo, saj se bilo aprila v gradbeništvu zaposlenih 53.900 ljudi, 0,2 odstotka manj medletno. V gradnji stavb je njihovo število upadlo za 6,1 odstotka, v gradnji inženirskih objektov, ki pomeni 14 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu, se je povečalo za sedem odstotkov. Statistika o gradbenih dovoljenih za stavbe ne kaže boljše slike v tem segmentu v prihodnje. V prvih štirih mesecih je bilo izdanih za 17,1 odstotka manj gradbenih dovoljenj za nove stavbe in četrtina manj za nova stanovanja. trGovina – večji Upad potrošnje v aprilU. Realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv so se v Sloveniji v prvih treh mesecih skrčili za slab odstotek, aprila pa so se medletno zmanjšali kar za 3,3 odstotka, največ v EU. Trendi za EU-28 in EA-18 so bili precej bolj pozitivni, saj so tam dosegli medletno rast 3,7 oziroma 2,5 odstotka. Največje izboljšanje potrošniškega razpoloženja so izmerili Estonija, Združeno kraljestvo, Madžarska in Irska, mlačno razpoloženi pa so bili potrošniki na Hrvaškem, v Italiji, Grčiji in na Portugalskem. Nekoliko je presenetljivo, da se je močno zmanjšala prodaja hrane, pijače in tobaka (–3,8 odstotka), kar ni zgolj posledica nižjih vhodnih cen kmetijskih surovin, saj se je na ravni EA-18 njihova poraba povečala za 2,1 odstotka. Poraba neprehranskih izdelkov brez goriva se je aprila v Sloveniji zmanjšala za 2,8 odstotka. Aprila 2014 je bilo v koprskem pristanišču pretovorjenih nekaj manj kot 1,1 milijona ton blaga ali za 18 odstotkov manj kot aprila 2013 in za 27 odstotkov manj kot marca 2014. V prvih štirih mesecih je bilo pretovorjenega za 3,1 odstotka več blaga kot v istem obdobju lani. Aprilu je bilo prvič v Sloveniji registriranih 6.563 osebnih avtomobilov, od tega 4.975 novih osebnih vozil. Podatki o številu prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, iz katerih sta bila izločena vpliva sezone in koledarja, kažejo, da jih je bilo aprila letos za tri odstotke več medletno. Število prvih registracij novih vozil v uporabi fizičnih oseb se je v letošnjih prvih štirih mesecih skrčilo za 5,6 odstotka, zgolj februarja medletno za 15 odstotkov, aprila za 5,1 odstotka.

17,000

0 -10

čunalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja kovin in proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov. Največje padce so beležile dejavnosti proizvodnje drugih vozil in plovil, motornih vozil in prikolic in popravil in montaže strojev in naprav. V Revozu naj bi letos povečali proizvodnjo za petino, kar pomeni, da bi se ugodni trendi v industrijski proizvodnji nadaljevali tudi v drugi polovici leta. V EU-28 se industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih povečuje vse od septembra 2013. Visoko dinamiko rasti je ohranila tudi v prvih štirih mesecih letos. Aprila je bila medletno večja za 3,2 odstotka v EU-28 in za 2,4 odstotka v EA-18. Največjo rast industrijske proizvodnje so beležile Irska, Madžarska, Češka, Poljska in Slovaška, ki so v osnovi vezane na izvoz avtomobilskih komponent v Nemčijo. V Sloveniji je bila dinamika primerjalno precej zadržana, saj se je industrijska proizvodnja povečala zgolj za 1,2 odstotka, kar je nekje na ravni Francije in skandinavskih držav. Industrijska proizvodnja v najmočnejši evropski ekonomiji, Nemčiji, se je aprila medletno povečala za 2,4 odstotka.

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 170

2013 2014 16,000

E-pošta: skep@gzs.si, Splet: http://skep.gzs.si

-20 15,000

-30 Vir: Statistični urad RS

SKEP GZS

Pripravil: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta,

2011

Vir: Statistični urad RS

2012

2013

SKEP GZS SKEP GZS

e-poSlovanje

Glas Gospodarstva / junij 2014

e-poSlovanje

Glas Gospodarstva / junij 2014

PRIHAJA E-RAČUN

OGLASNO SPOROČILO

Racionalizirajte z e-poslovanjem

BCSocial – pisarna v žepu

Marko Štor

Sodobna podjetja zaradi velikega števila prednosti že nekaj let v poslovni proces sama uvajajo elektronsko poslovanje. S prihodnjim letom (1. 1. 2015) pa bo dobršen del podjetji, vsekakor pa vsa tista, ki poslujejo z državnimi ustanovami (šole, vrtci, ministrstva, javni zavodi …), po Zakonu o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZopSpU-a) zavezana izdajati e-račune.

-račun je račun, ki se prejemniku izda v elektronski obliki in se prek vzpostavljenega sistema posreduje do prejemnika. Pošiljatelji in prejemniki se bodo morali prek svojih bank oziroma ponudnikov elektronskih poti s pogodbami vključiti v sistem e-račun. Pridobiti si bodo morali tudi program za izdajo računov, ki pa ne bi smel biti večji strošek, saj naj bi, tako poznavalci, informatiki v podjetju sistem nadgradili v okviru rednega vzdrževanja IT-sistema podjetja. Manjši izdajatelji, ki na letni ravni v javni sektor pošljejo do največ 200 računov, bodo e-račune lahko izdajali prek spletnega portala UJP (http://ujpnet.gov. si) z ustreznim digitalnim potrdilom. Opozoriti velja, da se bo, čeprav zakon velja zgolj za proračunske porabnike, pomembno dotaknil tudi pravnih in fizičnih oseb, ki poslujejo z javnimi ustanovami. Kmet na primer, ki dostavlja hrano vrtcem ali šolam, bo z novim letom moral izdati račun v elektronski obliki. Proračunski uporabniki bodo sicer še lahko izdajali račune v papirni obliki, na primer staršem za nadomestilo vrtca, pravnim osebam ali pa dru-

gim javnim zavodom pa bodo lahko izdali le še e-račun.

cev traja precej dlje, kot na primer v manjših podjetjih, kjer gre za spremembe enostavnejših procesov.

prednosti e-poslovanja veliko, e-poslovanje tudi priložnost za slabosti skoraj ni Elektronsko poslovanje prinaša veliko pred- zaslužek nosti, meni Miran Pikovnik, direktor računovodske hiše Unija. »Za prejemnike e-računov, ki imajo že sedaj uvedeno brezpapirno poslovanje, to pomeni, da računov ne bo več treba skenirati in s papirja znova vnašati osnovnih podatkov računa (datum, znesek, št. računa, TRR, sklic za plačilo ...), saj se bodo te preprosto uvozili iz podatkov e-računa. Za izdajatelje računov pa vidim prednosti predvsem pri znižanju stroškov za poštnino in tisku računov.« Uvajanje e-poslovanja za podjetja vsekakor pomeni spremembo, na spremembe pa se podjetja, predvsem pa ljudje, odzovemo različno. Zagotovo bodo večja podjetja morala k e-poslovanju pristopiti bolj načrtno, saj bo treba deloma prilagoditi vse poslovne procese, kar pa se ne zgodi čez noč. Več težav lahko pričakujemo v večjih javnih zavodih, kjer zaradi točno določenih pravil prilagajanje uslužben-

Elektronsko poslovanje pa ne bo le znižalo stroškov izdajanja računov, temveč bo povečalo avtomatizacijo samega procesa izdaje in prejema računov, s tem pa se bodo pospešili poslovni procesi, zmanjšalo se bo število napak, hkrati pa se bo izboljšal nadzor, saj bo enostavnejša sledljivost računov omogočila tudi transparentnejše poslovanje proračunskih porabnikov. Še več, podjetja, ki bodo pravočasno zaznala tržno nišo, bodo lahko tudi dobro zaslužila. Zaradi prehoda na elektronsko poslovanje bodo več dela imela podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), kamor spada tudi tako imenovano računalništvo v oblaku. Evropska komisija ocenjuje, da bodo tovrstne storitve do leta 2020 prinesle več kot 150 milijard evrov prihodkov na leto, povečala pa naj bi se tudi zaposljivost v tej panogi.

prednoSti e-račUna eko

Hitro

nižji Stroški poSlovanja

varno

preGledno

enoStavno Hranjenje

Čeprav smo v zasebnem življenju že povsem sprejeli nova družabna omrežja ter z njimi povezane spletne storitve, se v poslu prenekatero podjetje še vedno oklepa starih tehnologij – papirnatih dokumentov in registratorjev, predpotopnih intranetov, interne e-pošte in nezanesljivih strežnikov. Podjetje Marg želi s spletno storitvijo BCSocial podjetjem vseh velikosti omogočiti, da bolje izkoristijo energijo in znanje svojih zaposlenih ter postanejo učinkovitejša. V mnogih podjetjih posamezne procese še vedno organizirajo s kopico različnih – med seboj nepovezanih – programov, namesto da bi k njim pristopili celostno in jih obravnavali le z enim programom. Prav ta izziv nagovarja Marg, ki je med prvimi v Sloveniji podjetjem ponudil inovativno rešitev, ki združuje uporabniško prijaznost družabnih omrežij in zelo zmogljiv sistem za upravljanje dokumentov. Margovi produkti BusinessConnect so specializirani sistemi za ravnanje z dokumenti in sodelovanje med zaposlenimi, ki podjetjem omogočajo, da pomembno povečajo učinkovitost zaposlenih, zmanjšajo potrebo po papirnatih dokumentih, telefonskih klicih in poslovnih obiskih. Rešitve podjetja Marg uporablja že 12 tisoč uporabnikov v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA, med njimi tudi Davčna uprava Republike Slovenije. Da bi bila ta inovativna tehnologija dostopna vsem podjetjem, so v Margu razvili BCSocial – različico iste storitve v oblaku, ki na enem mestu združuje informacije, po-

slovno znanje in dokumente različnih orodij, kot so CRM, ERP in drugi. Zaposleni tako nimajo več težav z iskanjem informacij med e-pošto, po predalih in na različnih računalnikih oziroma aplikacijah. Prek BCSociala zaposleni enostavno in hitro komunicirajo med seboj, si dodeljujejo naloge in spremljajo njihovo uresničevanje. Rezultat je občutno večji izkoristek časa, energije in znanja zaposlenih. Velika prednost rešitve BCSocial je, da v skupine povezuje zaposlene v različnih oddelkih ali celo na različnih lokacijah, saj je dostopen od kjerkoli in kadarkoli. Tudi zato je primeren za vse, ki veliko časa preživijo na sestankih, poslovnih obiskih, v avtomobilu ali celo na letalu. Kot da bi s seboj vedno imeli celo pisarno z zaposlenimi vred. Potrebujete le računalnik z dostopom do spleta. BCSocial je še posebej priljubljen pri direktorjih, saj lahko prek mobilnega telefona ali tablice od kjerkoli spremljajo dogajanje v podjetju ter se po potrebi vključijo vanj. V

vsakem trenutku imajo dostop do ključnih informacij, zato lahko hitreje odreagirajo in sprejemajo boljše poslovne odločitve. dokapitaliZacija Za Globalno širitev 

Marg je za širitev rešitve BCSocial na britanski trg ob koncu leta 2012 dobil milijon evrov visoko investicijo britanskega sklada tveganega kapitala Notion Capital. Za globalno trženje in prodajo je Marg do sedaj dobil tri milijone funtov (3,5 milijona evrov) od domačega RSG Capitala ter Bena Whita, soustanovitelja podjetja Notion Capital in enega najbolj znanih podjetnikov v Veliki Britaniji, ki investira v tehnološko usmerjena podjetja. Marg ima v Londonu trenutno šest zaposlenih ter hitro rastoč nabor zadovoljnih strank.

štUdija priMera: nGd 

Podjetje NGD, gradbeni inženiring, ki je po zlomu slovenskega gradbeništva podvojilo svoje prihodke, zasluge za to pripisuje tudi svojemu agilnemu pristopu pri vodenju projektov, kjer BCSocial igra pomembno vlogo. NGD svoje projektne mape namreč vodi elektronsko, s pomočjo BCSocial pa je omogočen poenoten pogled do vseh dokumentov projektne mape tako vodji gradbišča prek iPada kot pisarni, ki skrbi za obračune, naročila in drugo podporo projektu. S pomočjo BCSocial so vsi dokumenti enega projekta oziroma enega gradbišča vedno na enem mestu in dostopni vsem na projektu. BCSocial zagotavlja obveščanje vključenih o spremembah in dopolnitvah projektne mape, prav tako pa igra ključno vlogo pri vodenju in spremljanju opravil, ki se nanašajo na projektno dokumentacijo.

e-poSlovanje

Glas Gospodarstva / junij 2014

enerGetika

Glas Gospodarstva / junij 2014

OGLASNO SPOROČILO

Ne čakajte do konca leta

Udobje toplote Primož Kompara

Klimatske naprave so pomemben del opreme prodajnih in poslovnih prostorov, saj toplotno udobje zagotavlja učinkovito delo, prijeten obisk in povečano zadovoljstvo morebitnega kupca. Zato je pomembno vprašanje, katere naprave namestiti, a tudi, kdo in kako jih namesti.

Kaj sprememba zakona o elektronskem poslovanju pomeni v praksi, bodo najbolje vedeli tisti, ki se s podporo podjetjem pri brezpapirnem poslovanju ukvarjajo že vrsto let. Zato smo za odgovore povprašali Sandija Boršoja, direktorja prodaje in marketinga v podjetju SAOP.

Vidik ustrezne namestitve je zaradi nujnosti idealnega razporejanja klimatiziranega zraka v poslovnih prostorih tako pomemben kot strokovno dimenzioniranje. Namestitev notranje enote projektant prilagodi potrebam prostora, poleg razširjenih stenskih modelov se najpogosteje nameščajo kanalski, kasetni in stropni modeli v enojni ali multi izvedbi. Vgradnja v večje objekte, kjer je točno

Kakšen bo po vašem mnenju vpliv uvedbe obveznih e-računov na slovenska podjetja? S 1. januarjem 2015 bo obvezen prejem e-računov le za proračunske uporabnike. Seveda bo to vplivalo tudi na podjetja, ki poslujejo z javnim sektorjem. Na trgu so že nekaj časa na voljo programske rešitve, ki omogočajo poslovanje z e-računi, vendar je bila njihova uporaba zanemarljiva, v glavnem so z njimi začela poslovati velika podjetja, ki so množični izdajatelji računov. Ocenjujemo, da bo obvezna odredba sprožila množično uporabo e-računov, podobno kot so bili v preteklosti e-davki sprožilec za uporabo e-poslovanja. Ali ocenjujete to spremembo kot pozitiven korak naprej ali vidite več slabosti? Dolgoročno bo sprememba vsekakor pozitivna in bo za podjetja pomenila velike prihranke v primerjavi z zdajšnjim načinom poslovanja, predvsem na strani prejema računov. Kratkoročno ne bo šlo brez določenih vlaganj v programsko opremo, glavne težave ali bolje rečeno izzivi pa so povezani s sposobnostjo prilagajanja na spremembe. Ljudje jih v osnovi ne maramo. E-računi in širše brezpapirno poslovanje bo od podjetij zahtevalo spremembo določenih poslovnih procesov in navad. Tu se največkrat zatakne, ker se ljudje nočemo prilagajati. Kot vedno bodo uspešnejši tisti, ki se bodo hitreje prilagodili. Kako naj podjetja reagirajo – kaj vse je treba spremeniti? Kot rečeno, podjetja potrebujejo programsko opremo, ki jim omogoča upravljanje e-računov in elektronsko podpisovanje računov. V javnem sektorju so obvezna tudi notranja pravila, potrjena pri Arhivu Republike Slovenije. Gre za seznam pravil oziroma postopkov, po katerih mora podjetje oziroma zavod upravljati dokumenta-

OGLASNO SPOROČILO

»Prihranki, ki jih tehnologija omogoča na tem področju, so lahko enormni. Ni pa brezpapirno poslovanje le domena velikih in tehnološko naprednih podjetij,« poudarja Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v SAOP, d. o. o.

cijo. Treba pa je zagotoviti tudi povezavo z akreditirano dolgoročno hrambo, kjer bodo e-račune hranili. Kako lahko SAOP pomaga? SAOP s svojo programsko opremo iCenter in dokumentnim sistemom eRegistrator že omogoča svojim uporabnikom popolno brezpapirno poslovanje. Ne gre le za izdajanje in prejemanje e-računov, temveč tudi elektronsko likvidacijo računov, elektronsko pošiljanje plačilnih list, elektronsko podpisovanje dokumentov. Vzpostavljene imamo povezave s ponudniki akreditirane dolgoročne hrambe in na področju šolstva s partnerjem, ki je pripravil vzorčna notranja pravila. »Tehnični« del je omogočen, ostaja še njegova implementacija v uporabnikovo poslovno okolje. To počnemo prek izobraževanj in uvajanj. Prehod na e-račune je tudi priložnost, da podjetja posodobijo svoj način organizacije računov ter preostalih dokumentov.

Res je. Ta prehod bo zahteval od uporabnikov poleg posodobitev programske opreme tudi spremembo poslovnih procesov v smeri optimalnejšega dela z dokumentacijo. Prihranki, ki jih tehnologija omogoča na tem področju, so lahko enormni, odvisno seveda od velikosti podjetja oziroma količine dokumentacije. Ni pa brezpapirno poslovanje le domena velikih in tehnološko naprednih podjetij. Naš uporabnik, mizarsko podjetje, ki veliko posluje s tujino, že s pridom izkorišča brezpapirno poslovanje. Ko je svojim kupcem poslal obvestilo, da bi jim izdajal elektronske račune, je v mesecu dni prejel prek 80 odstotkov pozitivnih odgovorov in s tem precej pocenil svoje poslovanje pri tem procesu. Pri uvajanju e-računov in brezpapirnega poslovanja je glavno sporočilo podjetjem, naj s spremembami ne odlašajo do konca leta, predvsem ker sprememba poslovnih procesov ni mogoča čez noč.

določeno, kje je lahko nameščena zunanja naprava (pogosto je to ravna streha), za naprave iz ponudbe MITSUBISHI ELECTRIC ne pomeni težav, saj tehnologija naprav omogoča zelo dolge cevne povezave med notranjo in zunanjo enoto in višinsko razliko do 30 metrov. Ker je v javnih prostorih upravljanje klimatskih sistemov domena pooblaščenih oseb, lahko te napravo upravljajo kar prek daljinskega upravljalnika s časovnikom, kar omogoča tudi predhodne nastavitve režimov in urnikov delovanja. Za namestitev v večje prostore s spuščenimi stropi pa strokovnjaki klima centra Vitanest priporočamo klimatski sistem MITSUBISHI ELECTRIC iz serije POWER INVERTER z notranjo kasetno enoto (model PLA-RP/PUHZ-ZRP).

kljUčne teHnične ZnačilnoSti: 

• modeli VKA/VHA so enofazne

naprave, 230 V/50 Hz

• modeli YKA so trifazne naprave,

400 V/50 Hz

• razpon modelov od 35 (3,5 kW) do

140 (14,0 kW)

• cevni razvodi dolžine do 75 m, viši-

ne do 30 m (modeli 100–140)

• ogrevanje do zunanje temperature

–20 °C, razen pri modelih 35 in 50

• režim hlajenja do zunanje tempe-

rature –15 °C

• mere kasetne enote v/š/g so

840/840/258 mm (modeli 35–71)

• žični daljinski upravljalnik s

časovnikom ali infrardeči daljinski upravljalnik

OGREVANJE IN HLAJENJE S KLIMATSKO NAPRAVO

www.vitanest.si Uvoz in distribUcija klimatskih naprav in toplotnih črpalk vitanEst d.o.o., nova Gorica | t: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

MODRA ŠTEVILKA

080 19 59 brezplačna telefonska številka za uporabnike

enerGetika

Glas Gospodarstva / junij 2014

RUBRIKA SPOROČILO OGLASNO

Pripravite se na višje cene Iz narečja Aleksandra Mervarja, direktorja ELES, se sliši, da prihaja iz Zasavja, ki je imelo nekoč največjo termoelektrarno na Balkanu. »Žal danes ni več tako,« doda. Letošnje leto je za ELES v marsičem posebno – praznujete 90 let prenosnih poti, končane so nove investicije, februarja smo doživeli žled ... Predvsem smo lahko hvaležni predhodnikom pred letom 1991, ki so zelo pogumno koncipirali to prenosno mrežo. To je dokazal tudi letošnji žled, ki ni ohromil našega delovanja. Zato si upam trditi, da ima Slovenija enega najboljših prenosnih omrežij v Evropi – tako z vidika tehničnih parametrov kot tudi njegovega upravljanja. Strokovno analizo dogajanja ob letošnjem žledu smo zaključili s sprejetjem novih ukrepov za zmanjševanje možnosti ponovitve, razvijamo pa projekt SUMO za nadzor obremenitve vodnikov in v sodelovanju z ARSO pripravljamo sistem, ki bo omogočal spremljanje vremenskih napovedi – tako bomo lahko ustrezno obremenjevali daljnovode in z večjo obremenitvijo, ki pomeni tudi višjo temperaturo vodnikov, preprečili nastajanje žleda. Februarja smo v izjavah medijem obljubili, da bomo do junija odpravili vso škodo in danes lahko to potrdim. Slovenija ima spet celovito prenosno omrežje, za kar cene ne bodo plačali uporabniki. Katere investicije načrtujete za prihajajoče obdobje? Vsaka nepremišljena in nepotrebna investicija dolgoročno pomeni dodatno obremenjevanje končnega uporabnika. Letos moramo pripraviti nov razvojni načrt za obdobje 2015–2024, ki bo prav zato vključeval manj investicij, kot je bilo mišljeno še pred kakšnim letom. Pri večjih investicijah investitorji pogosto naletijo na bolj ali manj odkrito nasprotovanje. Vi niste izjema. Mi smo od vseh najbolj na udaru – od gradnje ceste, kanalizacije, vodovoda in plinovoda imajo lastniki zemljišč vsaj nekaj koristi, od gradnje daljnovoda pa neposredno ne. Žal drži, da bi vsi imeli elektriko, nihče pa ne bi imel daljnovoda. Morate pa vedeti,

da odločitev o trasah ne sprejema le ELES, čeprav številni tako mislijo. Nezadovoljstva, ki spremljajo investicije, je mogoče pomiriti le tako, da se javnosti ne prikriva načrtov. Morda zato zelo zgodaj dobimo udarec, a je nato lažje. Zadnja leta se veliko govori o pametnih tehnologijah, pametnih skupnostih, pametnih omrežjih. Čeprav je ELES na tem področju pripravil že precej projektov, so za res pametno omrežje ključni ukrepi na distribucijskem omrežju – potrebujemo predvsem enotno platformo za pametno odčitavanje števcev in enotno platformo, ki bo povezala vse razpršene proizvodne vire. ELES namreč danes količino proizvedene energije napoveduje na podlagi matematičnih modelov, s pametno platformo pa bi dobivali podatke v živo, kar bi precej povečalo natančnost. Težko bi govorili o električni energiji, ne da bi omenili obnovljive vire energije. Vaše stališče je, da se vanje zaganjamo nepremišljeno. Me zanima, koliko nas v naši državi ve, da smo imeli leta 2012 »šesti« najvišji delež proizvedene električne energije iz OVE v celotni proizvedeni električni energiji v državah članicah EU. Slepo slediti evropskim smernicam brez zavedanja svojih specifik je nacionalna zabloda. Nemci in še kdo, ki so najbolj spodbujali fotovoltaiko, so imeli zaradi lastne proizvodnje fotovoltaike logične koristi. Mi, junaki, pa smo podpirali fotovoltaiko takrat, ko je bila tehnika najdražja. Poleg tega nismo imeli nobenih sider, do kod s to tehniko OVE v posameznih letih, zato bomo imeli letos okrog 40 milijonov evrov primanjkljaja v podporni shemi, kar pomeni nujno povišanje prispevka za OVE že letos. Ravno tako v državi nimamo močnih igralcev in moramo kupovati nemško, francosko in kitajsko tehnologijo. Zdaj bi bil čas za subvencijo fotovoltaike, ne pa od leta 2009 do 2012, ko so bile cene najvišje. Jaz sem proti neumnostim, ne proti obnovljivim virom energije! Zato, prvič, nove tehnologije v njihovi prvi življenjski dobi so igračke za bogate, drugič, nisem za brezglavost, in

Mervar med odgovarjanjem pogosto pogleduje proti zemljevidu Slovenije z vrisanimi daljnovodi, o svojem poslu pa govori strastno, iz rokava stresa številke in predvsem ve, kaj govori.

tretjič, ljudem je treba pošteno povedati, koliko jih bo OVE stal. Ne nazadnje je projekt povečevanja proizvodnje električne energije iz OVE prvenstveno ekonomika! Podjetja seveda zaskrbi, ko zaslišijo, da bodo cene električne energije dolgoročno rasle ... Če bi hotel biti všečen, bi rekel, da bodo upadale. Želim pa poudariti fenomen nizkih cen elektrike na borzah in rast končnih cen zaradi rasti prispevkov. To rast je sprva povzročal projekt obnovljivih virov energije, zdaj pa prihaja drug udarec, ki se mu reče CRM. Evropa namreč uvaja nov prispevek, s katerim bo podpirala elektrarne, ki bodo delovale ob pomanjkanju sonca in vetra. Sprva smo imeli prispevek za obnovljive vire energije, zdaj pa bomo uvedli prispevek za odpravo določenih negativnih učinkov prav teh. Torej sporočate gospodarstvenikom, naj se pripravijo na višje cene? Moja ocena je, da ja. Podjetjem bi svetoval, naj redno spremljajo gibanje cen na vseh borzah, prek interneta dobijo tudi cene na mejah, poslušajo naj, kaj se dogaja na področju obnovljivih virov in CRM-mehanizmov v Sloveniji ter se pravočasno odločijo za nakup.

Glas Gospodarstva / junij 2014

enerGetika

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

poZitivne ZGodbe Glava

junij 2014 Glas Gospodarstva / marec 2014

RUBRIKA SPOROČILO OGLASNO

Skupina Rail Cargo: vaš partner v Evropi približno 8.100 delavcev iz 20 držav je sinonim za novo generacijo logistike. Skupina rail cargo povezuje kompetenco s strastjo in razvija po vsej evropi po meri prikrojene rešitve železniške logistike. Med Severnim, Sredozemskim in črnim morjem z lastnim tovornim prometom prepelje preko 109 milij. ton tovora in sicer okolju prijazno, varno in zanesljivo. Skupina rail cargo: vaš partner v evropi. Skupaj prevažamo uspehe

Rail Cargo Group je s prihodkom v višini 2,3 milijard evrov eden vodilnih specialistov za logistiko in transport v evropskem železniškem tovornem prometu. S tem nudimo po meri prikrojene rešitve železniške logistike – od storitev po naročilu do za stranko specifičnih celotnih rešitev. Skupina Rail Cargo s podjetji v 16 državah Srednje, Južne in Vzhodne Evrope ter s kakovostno mrežo partnerjev skrbi za zanesljive prevoze po okolju prijaznih tirih. To omogoča natančne logistične rešitve. Operativna vodilna družba skupine Rail Cargo Group je Rail Cargo Austria AG.

to smo mi

Naš cilj je, postati evropski prvak v zadovoljstvu strank, ekonomičnosti in kot atraktiven delodajalec. Zato je jedrna kompetenca raz-

členjena na pet čezmejnih železniških poslovnih področij, ki se dopolnjujejo. Tako se lahko skupina Rail Cargo predstavlja svojim kupcem še bolj usmerjeno na potrebe in tržišče ter poleg storitev nudi tudi po meri prikrojene rešitve.

naša vodilna načela

Sodelavci skupine Rail Cargo ... ... s kompetenco in strastjo za naše stranke pripravljamo po meri prikrojene rešitve železniške logistike. ... z našim znanjem, ciljno naravnano uporabo virov in jasnimi odgovornostmi povezujemo Evropo med Severnim, Črnim in Sredozemskim morjem. ... pojmujemo odgovorno podjetniško ravnanje kot pomembno načelo za dolgoročni ekonomski uspeh v sožitju z okoljem in družbo. RAIL CARGO AUSTRIA AG Erdberger Lände 40-48 1 030 Wien, Austria info@railcargo.com +43 5 7750 www.railcargo.com

Skupina Rail Cargo je krovna blagovna znamka mednarodno aktivnega hčerinskega podjetja koncerna ÖBB tovorni promet. Področja: • Železniška špedicija • Operater za prevoze na velike razdalje • Prevoznik z lastno vleko • Distribucija drobni prodaji • Dajanje vagonov v najem • Vzdrževanje železniških tirnih vozil

... najdemo za vsak novi izziv panožno specifično rešitev, skupaj z našimi strankami investiramo v inovacije in partnerstva. ... smo prepričani, da so kakovost, zanesljivost in varnost temljni kamen za zadovoljstvo strank. Naša moč temelji na izkušnjah, kajti za prihodnost je potreben izvor.

okolju prijazne železnice

Kdor želi varovati naše okolje, s sistemom železnic stavi na najčistejše prevozno sredstvo. Skupina Rail Cargo v Avstriji bistveno prispeva k modalnemu tržnemu deležu železnic v višini več kot 30 odstotkov. Z vsakim prepeljanim vagonom se varuje okolje, saj tovorni promet na tirih povzroča okolju 18 krat manj CO2 za razliko od cestnega prometa. Skupina Rail Cargo pa ni zelena samo v Avstriji. Že celo 75 odstotkov našega skupnega obsega prevozov izvajamo v čezmejnem prometu. ponUdba Storitev preko nacionalniH Meja 

Mednarodno omrežje skupine Rail Cargo ustvarja idealne pogoje za železniško logistiko v in izven Evrope. Stranke imajo prednost od dobre prepletenosti v Evropi ter od dobrih železniških povezav s pomembnimi pristanišči, terminali in gospodarskimi središči. Posamezni vagoni, veliki kontejnerji ali maršrutni vlaki, skupina Rail Cargo povezuje tržišča in je tam, kjer jo potrebujejo – neprekinjeno, vsak dan, v vsakem letnem času.

številke | podatki | dejstva Prevožen tovor v mio. ton

2012

2013

+/- v %

Skupaj

113,0

109,3

-3,3

Vagonski promet

111,5

107,9

-3,2

1,5

1,4

-11,1

Tonski kilometri v mrd. tonskih km

2012

2013

+/- v %

Skupaj

25,6

25,9

1,2

Vagonski promet

25,6

25,9

1,2

Pogodbena logistika

Finance Prihodki od prodaje v mio. EUR

2012

2013

+/- v %

2.340,0

2.280,90

-2,5

Dobiček pred davki

29,0

58,4

101,4

Dobiček pred obrestmi in davki

56,3

35,0

Osebje

2012

2013

+/- v %

Sodelavci skupine Rail Cargo

9.648

8.157

-15,5

Uslužbenci

9.539

8.072

-15,4

109

-22,0

Vajenci

Naši vagoni

rail carGo aUStria aG podrUžnica ljUbljana 

2013

Vagoni

26.518

Zaprti vagoni

5.180

Odprti vagoni in ploščniki z/brez ročic

11.775

Vagoni za sipke tovore in silos vagoni

3.991

Vagoni za jeklo

1.212

Kontejnerski vagoni UKV in ACTS

3.496

Železniške cisterne

Vagoni za oprtne vlake in spremljevalce

765

Naši lokomotive

2013

Lokomotive (SKUPAJ)

624

Lokomotive na električni pogon

407

Lokomotive na dizelski pogon

217

Dobiček pred obrestmi in davki (v mio. €)

Dobiček pred obrestmi in davki (MARŽA %)

2.404,0

76,0

3,2

SBB CFF FFS Cargo

772,0

19,0

2,5

PKP Cargo

1.155,0

26,0

2,3

Fret SNCF*

1.950,0

-100,0

-5,1

DB Schenker

4.843,0

57,0

1,2

B SNCB*

526,0

-24,0

-5,0

Dobičkonosnost v primerjavi za leto 2013

Skupni prihodki (v mio. €)

Skupina Rail Cargo

* Ocena: Za pravilnost in aktualnost primerjave uspešnosti evropskih tovornih prometov ne jamčimo

Rail Cargo Austria, ki je hčerinska družba Avstrijskih zveznih Skupina Rail Cargo Group. železnic (ÖBB), že šesto leto ob nacionalnem železniškem prevozniku SŽ-Tovorni promet in Adria Transportu (ADT) vozi tudi po slovenskih tirih in sodeluje s številnimi partnerji, špediterji, logisti ... Rail Cargo Austria kot Podružnica v Sloveniji danes zaposluje 41 sodelavcev: strojevodij, dispečerjev, preglednikov vagonov in inženirjev, ki poleg osnovnih nalog opravljajo številna dodatna dela, kar pripomore k optimizaciji delovnih postopkov in dodatnim pozitivnim ekonomskim učinkom. Podružnica namreč stavi na majhno, dobro izobraženo in prilagodljivo ekipo sodelavcev, kar ji omogoča konkuriranje večjim prevoznikom in pozitivno poslovanje kljub kriznim časom. RAIL CARGO AUSTRIA AG MEMBER OF RAIL CARGO GROUP PODRUŽNICA V LJUBLJANI Metelkova 7, SI -1000 Ljubljana +386 1 2322181 +386 40 677 763 dispo.rcaslo@railcargo.com

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

OGLASNO RUBRIKA SPOROČILO

Večje koristi za zavezance družba interseroh, ki deluje na slovenskem trgu ravnanja z odpadnimi produkti že več kot deset let, svojo poslovno uspešnost temelji na stabilnosti in zadovoljstvu zavezancev ter drugih poslovnih partnerjev. ključni so dobri odnosi, kakovost storitev, inovativnost in razvoj. Družba Interseroh ima v svoje ravnanje z odpadnimi produkti vključene sheme za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije, odpadna zdravila in odpadne nagrobne sveče. Mateja Mikec, direktorica Interseroha, poudarja, da je ključ do uspeha, da vso to različno paleto zavezancev postavljajo v središče svojega poslovanja, da so zavezani h kakovosti storitev, in ne količini, ter da ne odstopajo od načel okoljske in družbene odgovornosti.

Stroškovna optimizacija ravnanja z odpadki

Interseroh vztraja pri stališču, da morajo imeti zavezanci področje ravnanja z odpadki nedvoumno urejeno. Zato so v ceno embalažnine, ki jo Interserohu plačujejo zavezanci, vključene dodatne svetovalne

“

Poleg spoštovanja rokov in dogovorov zavezanci na svoja vprašanja dobijo hiter in kakovosten odgovor in imajo absolutno prednost pred drugimi zadolžitvami v podjetju.

storitve in izobraževanja, kar jih močno razlikuje od konkurence, ki poskuša zavezance pridobiti zgolj z nižanjem cen do stopnje, ko je skrajno vprašljiva kakovost storitev. Zato Interseroh vztraja pri poslovnem modelu, da zavezancem za isti ali nekoliko večji denar ponudijo precej več kot zahteva zakonodaja, kar prinaša kon-

INTERSEROH, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d. o. o. Brnčičeva ulica 45 1231 Ljubljana Črnuče

info@interseroh.com + 386 1 560 91 50 www.interseroh-slo.si Interseroh, družba za ravnanje z odpadnimi surovinami strankam (zavezancem) ponuja sistemske rešitve pri ravnanju z odpadnimi produkti. Podjetja, ki so zavezanci za ravnanje z različnimi skupinami odpadnih produktov, prenesejo svoje obveznosti na družbo Interseroh, ki zanje organizira zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih produktov. Interseroh skrbi, da zavezanci izpolnjujejo vse zakonske obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti, in zagotavlja finančno učinkovite in zanesljive rešitve.

kretne koristi za zavezance. Interseroh ima za svoje zavezance zelo jasno izdelano individualno obravnavo in svetovalne protokole na vseh produktih, s čimer zagotavljajo, da ne spregledajo nobene obveznosti zavezancev. Interseroh je edini ponudnik sistemskih rešitev, ki je neodvisen, strokoven in samostojen pri svojih odločitvah, saj ni lastniško povezan z nobenim dobaviteljem, zbiralcem, predelovalcem odpadnih surovin ali zavezancem. Ta strokovna in poslovna neodvisnost Interserohu omogoča, da deluje izključno v interesu zavezancev.

velik nabor koristnih dodatnih storitev za zavezance

Že osnovna storitev Interseroha vključuje velik nabor dodatnih svetovalnih storitev, ki presegajo strogo izpolnjevanje zakonodaje. Interserohovi svetovalci natančno pregledajo dejavnost zavezanca in izdelajo konkretna priporočila in individualno pogodbeno dokumentacijo. Pogodba med Interserohom in zavezancem je rezultat skrbnega pregleda in individualnih rešitev. Interseroh svojim zavezancem predlaga okoljsko in predvsem finančno optimalno pravilno razvrščanje odpadkov, njihovo zbiranje ter predajo predelovalcem odpadkov. Zavezancem omogoča, da lahko praznjenje opreme naročijo prek spleta, da imajo stalen nadzor nad količino in vrsto odpadkov in naročijo izpise evidenčnih listov. Vse več zavezancev se odloča tudi za uporabo Interserohovih dodatnih storitev. Tako za zavezance uredi vse pretekle zakonodajne obveznosti oziroma obračun okoljskih dajatev za Carinski urad Republike Slovenije. Za podjetja izdela celovit načrt ravnanja z odpadki, v kate-

rem se določijo ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov in načine ravnanja z njimi. Poleg strokovnih izobraževanj izvaja Interseroh še storitev ravnanja z odpadki na javnih prireditvah, programsko pomoč pri vzpostavitvi evidence na področju embalaže ter svetovanje izvozno naravnanim podjetjem s pregledom celotne zakonodaje EU na področju embalaže. Vse naštete dodatne storitve in njihova kakovost znižujejo oportunitetne stroške za zavezance.

“

27 zaposlenih je v letu 2013 ustvarilo 9.513.226 prihodkov.

vSi ZapoSleni na interSeroHU So v SlUžbi ZadovoljStva ZaveZancev 

Interseroh ima jasne cilje in stališča do ravnanja z odpadki in tega se zaveda večina zavezancev. Eden ključnih dejavnikov zadovoljstva zavezancev so ravno zaposleni na Interserohu, saj s svojim strokovnim znanjem, trdim delom in pripadnostjo prispevajo k uresničevanju pričakovanj in zahtev zavezancev. Področju kadrovske politike in motiviranja zaposlenih v Interserohu namenjajo veliko pozornosti in novi kadri prihajajo izključno prek kadrovskih agencij, ki iščejo le najboljše. Visoko motivirani in strokovno usposobljeni zaposleni so tisto, kar Interseroh razlikuje od konkurence. Vsako vprašanje zavezancev zaposleni resno in prioritetno obravnavajo in takoj ponudijo optimalne rešitve. Interseroh vztraja pri inovativnosti, kreativnosti in zavezanosti k neprestanemu učenju zaposlenih in ima močan razvojni oddelek, katerega delo je usmerjeno izključno v razvijanje storitev v korist strank.

Interseroh za svoje zavezance organizira strokovna izobraževanja in ekskurzije. Vsako leto organizirajo Interserohove dneve, na katerih si udeleženci ogledajo primere dobrih praks ravnanja z odpadki.

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

OGLASNO SPOROČILO

Evropa – naše mesto je v bližini kupca jošt rupnik je z ydrio Motors povezan od začetka – po študiju se je zaposlil v spodnjeidrijski rotomatiki, soustanoviteljici ydrie Motors, ter bil že v začetni fazi vključen v snovanje tega »joint venture« podjetja. Spodnjeidrijsko podjetje je nato iz ydrie Motors izstopilo, proizvodnja se je selila na notranjsko, rupnik pa je ostal. in z njim ostajajo tudi dobri poslovni rezultati. Pomudiva se sprva ob imenu – Ydria Motors, čeprav sploh ne delujete v Idriji. Ko smo ustanavljali podjetje, sta lastnika želela, da ime vsebuje ime kraja in dejavnosti. Ker izraza Idrija, kjer smo takrat imeli sedež podjetja, nismo mogli uporabiti, smo se odločili za zapis Ydria, ki ga je uporabljal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. In tako je nastala Ydria Motors. Ko smo se leta pozneje iz Idrije preselili na novo lokacijo v Podskrajnik, smo ime obdržali – predvsem iz poslovnih razlogov. Kupci in dobavitelji so nas poznali po tem imenu, pa tudi banke bi bile bolj skeptične, če bi se nanje obrnilo »neznano« podjetje.

Leta 2007 ste prejeli Nagrado GZS – kako se je vaš posel spremenil v teh letih? Predvsem so se zgodile spremembe na trgu – pogoji so se še bolj zaostrili, pritisk na ceno raste, prav tako pa kupci zahtevajo izdelke višje kakovosti. Kako ste se spopadli s krizo? Mi imamo po svoje srečo, da izdelujemo izdelke za višji cenovni razred, denimo Bosch in Siemens, Miele, Vaillant, AEG …, kjer je bil vpliv krize manjši. Po kmečki pameti ima nekdo, ki je pred leti kupoval izdelke z našimi elementi, kljub krizi še vedno dovolj sredstev za nakup in ne menja blagovnih znamk. Nasprotno so kupci nižjega ce-

YDRIA MOTORS, D. O. O Podskrajnik 16 1380 Cerknica

info@ydria-motors.si 01 70 90 450 www.ydria-motors.si Ydria Motors je notranjsko podjetje iz Podskrajnika z več kot 500 zaposlenimi. Podjetje je član skupine ebm-papst iz Nemčije, v kateri pokriva segment izdelave motorjev, ventilatorjev in črpalk za potrebe bele tehnike. Letna proizvodnja presega 12,5 milijona izdelkov in 95 odstotkov jih izvozijo, večinoma na evropski trg. V poslovnem letu 2014/15 Ydria Motors načrtuje za več kot dva milijona evrov naložb, med njimi tudi konstrukcijo proizvodnih linij ter naprav, ki bodo omogočile »vitko« proizvodnjo z minimalnimi izgubami.

“

Želimo še dodatno izobraževati mlade, privabiti strokovnjake iz raziskovalnih institucij in tako ustvariti ustrezne razmere za delovanje kompetenčnega centra za belo tehniko za celotno skupino ebm-papst.

novnega razreda ob krizi preprosto nehali trošiti oziroma so nakup preložili. Tudi mi smo seveda občutili krizo, ki se je zrcalila v zmanjšanju naročil, zaradi katerega smo prešli na 36-urni tedenski delovnik. Končni kupci so namreč upočasnili naročanje in začeli prazniti skladišča, a so hitro ugotovili, da povpraševanje ni upadlo toliko, kot so pričakovali. Takrat so se hitro povečala naročila, zato smo se že konec poletja 2009 vrnili na običajen delovnik ter celo zaposlili nove sodelavce. Zdi se, da se v Sloveniji bojimo tujih lastnikov. Vi ga že imate – kakšne so izkušnje? Res je, imeli smo priložnost delati z domačim in tujim lastnikom, za nas, vodje, ni nobene razlike. Ni pomembno, kdo je lastnik, temveč s kakšnim namenom vodi družbo. Poslovna kultura podjetja je izjemno pomembna in lahko smo zelo srečni, da naši lastniki cenijo zaposlene ter skrbijo za lokalno okolje. Naši sodelavci prihajajo iz zelo širokega območja – od Cerkna,

Jošt Rupnik je s podjetjem povezan od samega začetka.

Idrije, Loške doline do Blok – in vedno se trudimo ustvarjati delovno okolje, ki jih motivira k delu in sledenju skupnih ciljev. Pravim, da ni zadosti, da vsi uporabljamo roke in noge, saj moramo biti pri delu tudi z glavo. Odsev družbene odgovornosti je navsezadnje tudi status do družine prijaznega podjetja. Pridružili pa ste se tudi projektu Dan za punce – zakaj? Certifikat družini prijaznega podjetja smo kot prvo podjetje v notranjsko-kraški regiji prejeli že leta 2007. Od takrat dalje projekt uspešno vodimo, kar potrjuje dejstvo, da smo v letu 2013 s strani Ekviliba prejeli zahvalo, ker v Sloveniji širimo kulturo družini prijaznega podjetja. To nam daje priznanje in elan za naprej, da znamo v podjetju usklajevati med poklicnim in družinskim življenjem, kar povečuje ne nazadnje tudi zadovoljstvo zaposlenih. Naši lastniki so že pred leti začeli vključevati dijakinje in študentke v različne procese, zato smo bili še posebej veseli, ko se je ta možnost v taki organizirani obliki pojavila tudi v Sloveniji. Prepričan sem, da ni mogoče govoriti o razlikah med spoloma, saj je malo delovnih mest, za katera bi lahko rekli, da so izključno za moške.

Podjetje Ydria Motors, del skupine ebm-papst, je eden izmed vodilnih akterjev v industriji motorjev za belo tehniko.

Celo nasprotno, s sodelavkami imamo zelo dobre izkušnje na področjih, ki smo jim jih zaupali, čeprav gre za »tipično moška dela«.

“

Pravim, da ni zadosti, da vsi uporabljamo roke in noge, saj moramo biti pri delu tudi z glavo.

Kakšni so vaši načrti? Vsi dosežki kažejo, da smo razvoj pravilno začrtali in v pogovorih z lastniki čutimo, da bomo to smer nadaljevali. Želimo še dodatno izobraževati mlade, privabiti strokovnjake iz raziskovalnih institucij in tako ustvariti ustrezne razmere za delovanje kompetenčnega centra za belo tehniko za celotno skupino ebm-papst.

ZareS okoljSko odGovorni 

Kot globalno dejavna organizacija se Ydria Motors zaveda okoljske odgovornosti. In čeprav danes to trdi že vsako podjetje, gredo v Ydrii Motors korak dlje. Do leta 2020 bodo elektronsko komutirani motorji z izkoristkom do 90 odstotkov pomenili več kot tretjino proizvodnje, s čimer se bodo povprečni izpusti ogljikovega dioksida celotne palete motorjev zmanjšali za okrog 15 odstotkov. Majhna poraba energije EC-motorjev, visoka zanesljivost delovanja in izredno dolga življenjska doba pa upravičujeta rahlo višje stroške v primerjavi z navadnimi asinhronskimi motorji, ki imajo izkoristek med 20 in 70 odstotkov. S paleto prek 1500 unikatnih izdelkov ponuja Ydria Motors tudi idealne rešitve na številnih področjih ventilacije v gospodinjstvih: AC-ventilatorji za pečice, AC- in EC-aksialni ventilatorji za hladilne sisteme ter grelno tehniko, AC-tangencialni ventilatorji za grelno tehniko, AC- črpalke kondenzata za sušilnike perila, EC-ventilatorji za aktivno sušenje posode v pomivalnih strojih.

poZitivne ZGodbe

Glas Gospodarstva / junij 2014

RUBRIKA SPOROČILO OGLASNO

V 140. letu po štirih letih s pozitivnim rezultatom Tadej Gosak je na čelo Palome stopil avgusta lani – po manj kot letu dni, stabilizaciji in prestrukturiranju podjetje že kaže bolj optimistično sliko, Gosak pa se tu ne želi ustaviti. Z ekipo že pripravljajo nadaljnje načrte in napovedujejo štiriodstotno rast.

AB DO

S GLASS-C E KE S MIC SPARK RA

S CAR WIN D KE

S SPARKL E OW

S MIRRORS KE

KLE AR SP

EASE MAR K GR

ARKLE SP

FOOD

NOT LEAV E ES

S WINDOW KE

Paloma sladkogorska tovarna papirja d.d. Sladki Vrh Sladki Vrh 1 • SI - 2214 Sladki Vrh • Slovenija T: +386 (0)2 6457 100 • F: +386 (0)2 6457 107 • E: info@paloma.si

CELLENT EX L

NOT STICK ES

S GLASS-C E KE S MIC SPARK RA

Supervpojne in močne brisače, 100 % varne za stik s hrano.

S CAR WIN D KE

S SPARKL E OW

Kako pa je s prodajo Palome? Postopek za dokapitalizacijo oziroma prodajo Palome se je začel. Zagotovo si želimo lastnika, ki bo podjetje kapitalsko okrepil in mu zagotovil stabilen dolgoročni razvoj.

RBS GREA S SO

NOT LEAV E ES

Načrtujete nove izdelke in nove programe, s katerimi bi povečali prodajo? Seveda. S prvimi novimi izdelki prihajamo na trg že junija. S prenovo blagovne znamke bomo zagotovili konkurenčnost in večje povpraševanje po Palominih izdelkih. Kako vidite prihodnost razvoja Palome? V Palomi pravkar pripravljamo strateški poslovni načrt do leta 2020, kjer bomo opredelili, kaj si želimo v prihodnje in kako bomo prišli do tja.

S MIRRORS KE

KLE AR SP

NOT STICK ES

ARKLE SP

Na kaj se osredotočate letos? Glede na dobre rezultate se lahko začnemo pogovarjati o razvoju, ki ga je Paloma potrebna tako na tehnološkem kot tudi kadrovskem področju. V letu 2014 načrtujemo, da bomo obdržali tržne deleže in dosegli štiriodstotno rast prihodkov v višini 88 milijonov evrov.

EASE MAR K GR

Kakšen je bil proces prestrukturiranja podjetja in katere spremembe so bile ključne za precej boljše rezultate? Prestrukturiranja smo se lotili s postavitvijo petih strateških usmeritev, ki so na novo definirale cilje podjetja. Tako smo se začeli precej bolj osredotočati na blagovno znamko Paloma in kakovost izdelkov ter proizvodnih procesov. Definirali smo ključne trge, na katerih smo intenzivno izvajali marketinško-prodajne aktivnosti. Velik poudarek smo namenili notranjemu in zunanjemu komuniciranju, ne nazadnje smo jasno opredelili, s katerimi dejavnostmi se Paloma v prihodnje ne bo ukvarjala. Ključne aktivnosti za sedanje boljše rezultate pa so povezane s poslovno odločitvijo o prodajnem asortimentu in cenah izdelkov. Sprejeli smo težke, a pomembne odločitve, s katerimi smo se odpovedali nedobičkonosnim poslom ter optimizirali našo ponudbo, v nekaterih kategorijah za več kot 30 odstotkov. Z dobro izvedbo po-

slovnega in finančnega prestrukturiranja, v okviru projekta Feniks, smo dosegli prihranke v vrednosti 2,3 milijona evrov.

S WINDOW KE

Katere prednostne naloge ste si postavili, ko ste prišli v Palomo avgusta 2013? V prvi fazi se nam je zdelo ključno ugotoviti, s katerimi kratkoročnimi ukrepi lahko stabiliziramo poslovanje. Soočali smo se z resnimi likvidnostnimi težavami in to je bila naša prva prioriteta.

RBS GREA S SO

FOOD

Kot kaže, se Palomi obetajo boljši časi. Ste zadovoljni z rezultati? Rezultati v prvih petih mesecih 2014 so boljši od načrtovanih, zato smo seveda zelo zadovoljni. Veseli me, da smo se s sodelavci dogovorili za nujne ukrepe in jih tudi hitro in učinkovito uvedli. Paloma je po štirih letih leto končala s pozitivnim rezultatom, in sicer s 130 tisoč evri dobička, ter dosegla 84 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Leto 2013 je zaznamovalo intenzivno izkoriščanje tržnih priložnosti z rekordno prodajo v oktobru, v višini 8,1 milijona evrov. Zavedamo se, da je trenutni uspeh dobra popotnica za naprej, je pa pred nami še veliko dela.

Tadej Gosak je ob vstopu v Palomo v prvi fazi pričel s stabilizacijo poslovanja in reševanjem likvidnostnih težav, nato pa se osredotočil na krepitev blagovne znamke Paloma in marketinško-prodajnih aktivnosti na ciljnih trgih.

Sprejeli smo težke, a pomembne odločitve, s katerimi smo se odpovedali nedobičkonosnim poslom ter optimizirali našo ponudbo, v nekaterih kategorijah za več kot 30 odstotkov.

NOVO!

CELLENT EX L

“

Nova generacija papirnatih brisač Paloma Super Care je zasnovana za posebne naloge v vašem domu. XXL navitje papirnega traku prihrani prostor v gospodinjstvu in ima manjši vpliv na okolje. Dodatna funkcionalnost brisač zaradi odvijanja papirnega traku iz notranjosti brisače.

V minulem letu ste praznovali 140 let Palome. Kako ste zaznamovali ta jubilej? Zagotovo smo s ponosom doživljali 140-letnico poslovanja, ker smo del tako dolge tradicije. Te občutke si najbrž delimo še z ljudmi v kraju, ki so nedvomno povezani s podjetjem. Na drugi strani pa smo se v Palomi soočali z izredno zahtevnimi razmerami. Zaradi tega veliko časa za praznovanje jubileja nismo imeli, smo se pa, za 140 let delovanja, z jubilejnim izdelkom zahvalili našim kupcem za zvestobo in zaupanje.

So naloge, ki jih zaupamo le strokovnjakom.

Najbolj funkcionalne brisače za čiščenje stekla na trgu. Ne puščajo sledi.

www.citroen.si

NOVI CITROËN JUMPER USTVARJEN, DA PRENESE VSE!

žE zA

13.208 EUR + DDV V PRIMERU CITROËN fINANCIRANJA

Vsak delavnik prinaša vrsto nepričakovanih dogodkov. Novi Citroën Jumper je zato ustvarjen s ciljem, da uspešno prenese vse izzive vašega posla. Celotna karoserija ter tečaji vrat so bili ojačani za večjo zanesljivost in trpežnost vozila. Za udobnejše upravljanje ga, kot prvo vozilo v tej kategoriji, odlikuje 5-palčni barvni zaslon na dotik. Najboljša uporabna širina v razredu in prostornina do 17 m3 pa vam omogočata, da se uspešno postavite po robu vsem zahtevam, ki jih prinaša vaše delo.

Dve leti pogodbene garancije. Citroën Financiranje. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citroën Financiranje za vozilo Citroën Jumper – stranka prejme tudi jamstvo Citroën za dobo 3 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 40.000 km; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 141 EUR brez DDV pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; znesek DDV za plačilo ob sklenitvi je 3.484 EUR; EOM na dan 26. 5. 2014 znaša 9,8 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti – 3-mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,3 %; financirana vrednost 9.246 EUR brez DDV; skupni znesek za plačilo 15.506 EUR brez DDV; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Citroën Financiranje omogoča do 50% popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na svojega prodajalca vozil Citroën. Slike so simbolične. Ugodna ponudba velja do 30. junija 2014 za vozila iz zaloge pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Več na www.citroen.si.