Glas gospodarstva, december 2013 by GZS Publikacije

18 24 26

Intervju: Zdravko Počivalšek Želimo si tujega kupca Na GZS se je kuhalo 15. podelitev spletnih oskarjev Netko Nagrajenci GZS O sivi ekonomiji: Ukrepi so preblagi

december 2013

Glas Gospodarstva

Potrebujemo novo reformacijo Naj se ura prične vrteti v pravo smer – več na strani 10. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Želite postati vidnejši?

Izkoristite mrežo GZS za vašo promocijo! • ciljno usmerjeno na poslovno javnost • velik doseg • številne in raznolike možnosti • prilagodljivost vašim marketinškim ciljem • konkurenčne cene • krepitev ugleda vašega podjetja

Člani GZS izkoristite posebne ugodnosti!

www.gzs.si/oglasevanje Eva Žontar, eva.zontar@gzs.si, 01 5898 480

slovenska

arbitražna praksa prispevek k razvoju arbitraže v Sloveniji

Slovenska arbitražna praksa je prva specializirana strokovna revija posvečena arbitraži. Pravnikom, odvetnikom, arbitrom, sodnikom in vsem, ki se pri svojem delu ali študiju srečujejo z arbitražo, ponuja uporabne strokovne vsebine ter informacije s področja arbitražnega reševanja sporov v Sloveniji, regiji in širše. Slovenska arbitražna praksa bralcu ponuja: • odgovore na aktualna vprašanja s področja arbitraže • vpogled v slovensko arbitražno prakso – objava primerov iz prakse delovanja Stalne arbitraže pri GZS • soočenje različnih strokovnih pogledov glede perečih vprašanj arbitražnega prava in prakse • vpogled v novejše trende na področju gospodarske arbitraže

Ustvarjamo forum za izmenjavo znanja, izkušenj in za preboj arbitraže v Sloveniji. Pridružite se!

Kako se naročiti? • telefon: 01 58 98 129 • elektronska pošta: andreja.abram@gzs.si • spletna naročilnica: www.sloarbitration.eu/slovenska-arbitrazna-praksa

KAZALO

Glas Gospodarstva / december 2013

10 Glas Gospodarstva december 2013

Potrebujemo novo reformacijo Naj se ura prične vrteti v pravo smer– poročamo z Vrha slovenskega gospodarstva.

------------------------------------------------Izdajatelj:

Dimičeva 13, Ljubljana ------------------------------------------------Odgovorni urednik: Igor Savič ------------------------------------------------Izvršni urednik: Matevž Straus ------------------------------------------------Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 190 F: 01/ 3000 199 @: matevz.straus@p-m.si ------------------------------------------------Produkcija: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Trženje oglasnega prostora: BJM d.o.o. Vesna Bizjak @: vesna.bizjak@bjm.si M: 031 391 602 ------------------------------------------------Oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Prelom: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Tisk: Evrografis d. o. o. ------------------------------------------------Datuma natisa: 12. 12. 2013 ------------------------------------------------Naklada: 11.000 izvodov ------------------------------------------------Distribucija: Pošta Slovenije ------------------------------------------------Ilustracija na naslovnici: Zoran Pungerčar ------------------------------------------------Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 516.

18 Intervju: Zdravko Počivalšek Življenje sestavlja niz naključij – eno takih naključij je Zdravka Počivalška pripeljalo na čelo današnjih Term Olimia, ki so se pod njegovim vodstvom razvile v uspešno turistično podjetje.

22 Pamet v roke in preskok v glavah Slovenija pretekli dve desetletji visokih razvojnih ciljev ni dosegala kljub visokim stopnjam gospodarske rasti. Strategij za konkurenčno, pametno, solidarno in v svet odprto ekonomijo ni izvajala niti prilagajala novim razmeram doma in v svetu.

UVODNIK

Glas Gospodarstva / december 2013

Novice iz GZS

komentar -------------------------------------------------------------Komu koristi nezaupanje v slovenski menedžment?

ključno --------------------------------------------------------------Prežimo na vladne obljube 9 Lahko smo le boljši 16 KLJUČNI DOGODKI

---------------------------------------------------------------

Na GZS se je kuhalo

Nagrajenci GZS --------------------------------------------------------------O sivi ekonomiji

Srečno 2015

““

Saj vem, da ste pomislili, da se je v tole voščilo prikradla napaka. Pa se ni!

Fokus gzs --------------------------------------------------------------365 dni GZS

Dodana vrednost --------------------------------------------------------------Ali imamo vitalno organizacijo?

3 plati nove ekonomije

VARSTVO OKOLJA --------------------------------------------------------------Novi materiali, nove možnosti Nove zaostritve pri varstvu okolja

40 42

pravno aktualno --------------------------------------------------------------Ljubljana na zemljevidu arbitraže

Insolventnost danes in nikoli več

Go international --------------------------------------------------------------Do Kitajcev prek daril

Posel v tujini – kako to počnejo IT-podjetja?

Trendi --------------------------------------------------------------Izvoz ostaja edina svetla točka

Je iskreno in premišljeno, vsebuje pa del zaskrbljenosti, ki izhaja iz tega, da v leto 2014 slovensko gospodarstvo in posamezna podjetja vstopajo s hudim bremenom napačnih in škodljivih odločitev iz preteklosti, ki bodo z vso težo pritiskale v novem letu. Leto 2014 bo zahtevno. A kljub temu se v naslovu skriva še druga, bolj optimistična misel in poanta. Morda je videti 2015 še daleč, toda kakšno bo to in še mnoga prihodnja leta, je odvisno od tega, kaj bomo storili v prihajajočem letu. Tako kot je bilo iztekajoče se leto odvisno od tega, kaj smo kot država, podjetje ali posamezniki storili leto poprej. Torej, prihodnost ni odvisna zgolj od tega, kaj se ja zgodilo v preteklosti, ampak tudi od tega, kaj bomo storili danes oziroma v letu 2014. In tu se sprašujem, tako kot najbrž številni od vas, ali smo se res kaj spremenili kot država, kot politika, kot posamezniki. Ali smo se toliko spremenili, da bomo na primer zmo-

Igor SAVIČ

žni ključne posle, projekte in ideje izpeljati brez zapletanja v milijon nepotrebnih, egoističnih interesov, prepirov, zaradi katerih že več let kot država cepetamo na mestu. Ko premišljujem o spremembah, se večkrat spomnim zanimivega predavanja nekega tujega menedžerja, ki je povedal, da ne verjame, da bi se ljudje zares lahko spremenili, sploh ne po svoji volji. V resnici do sprememb obnašanja lahko pride, ko je to nujno zaradi zunanjih okoliščin, do resničnih sprememb v glavah pa zelo težko. Če res želimo spremembe, je pač treba »zamenjati« ljudi, je takrat svetoval. In se oziram nazaj in tehtam neizmerno količino človeške energije in volje, ki ju je pokurila politika v medsebojnih sporih, prepirih in bitkah za igračke (to je predvsem za podjetja in denar, s katerim razpolaga država) v tem peskovniku z obliko kure. So sploh možne menjave tistih, ki so sestavni del problema in ne rešitve? Ne, ni namen tega uvodnika »bilanca« tega, kar se je zgodilo, čeprav ne morem mimo nekaterih res slabih občutkov. Prevzamejo me posebej takrat, ko pomislim na strahovito politično neodgovornost velikega dela slovenskih političnih strank, pomešano z egoizmom in ozkoglednostjo številnih drugih igralcev v gospodarskem in političnem prostoru. Ampak vem, da obstaja tudi druga in drugačna Slovenija. Celo suhoparni statistični ekonomski podatki jo razkrivajo, predvsem v tistem delu, kjer se zrcalijo podatki o izvozu, inovacijah. Razkrivajo jo zgodbe posameznikov in podjetij, ki so uspeli znanjem, vztrajnostjo, inovativnostjo in ne da bi morali zato goljufati, lagati, manipulirati, blefirati, podkupovati … To me navdaja z optimizmom. Torej … srečno 2015 in pazite s čim, s katerimi dejanji in katerimi odločitvami boste svoje drevo sreče zalivali v leti 2014.

Novice

Spet v Indijo Ob koncu januarja GZS organizira gospodarski delegaciji v indijski Mumbaj (22.–24. januar) in Bangalore (27.–29. januar).

30 milijonov za nove produkte Objavljeno je bilo javno povabilo za zbiranje posameznih prijav oziroma projektnih predlogov podjetij za sodelovanje v Programu za spodbujanje razvoja novih produktov v letih od 2013 do 2015 - RNP 2013. Razpisana višina sredstev znaša 30 milijonov evrov. Roki prijav: 16. december, 15. januar in 14. februar.

Mentorirajte mlade

Glas Gospodarstva / december 2013

Skupščina GZS 

Pred prazniki pogovor o letu 2014 Gostja Skupščine GZS dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, je z zbranimi gospodarstveni 11. decembra razpravljala o socialnem paktu, študentskem delu in januarskem usklajevanju minimalne plače z življenjskimi stroški ter izrazila prepričanje, da je razumevanje globine krize s strani vseh partnerjev

drugačno, kot je bilo v obdobju 2008-2011, kar lahko pripelje h konsenzu. Kljub temu je bila na seji izražena bojazen, da bo nova ureditev študentskega dela le bolj omejevala delodajalce, ne bo pa spodbujala študentov k zaključku študija, ter bilo opozorjeno na težave, ki jih bo napovedano januarsko usklajevanje minimalne plače z življenjskimi

stroški v višini 2 odstotkov povzročilo v nekaterih dejavnostih. Pred skorajšnjim vstopom v novo leto je GZS pripravila in sprejela Plan dela GZS za leto 2014, ki je ciljen in merljiv ter temelji na doseganju več ciljev: sooblikovanju poslovnega okolja, povezovanju in usposabljanju podjetij, internacionalizaciji članov in krepitvi ugleda gospodarstva.

Gospodarski minister 

Popotnica novemu gospodarskemu ministru Po odstopu mag. Stanka Stepišnika z mesta ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo se je pričelo iskanje novega kandidata. Po mnenju GZS bo novi minister moral bolj kot dosedanji oblikovati jasne dolgoročne cilje, strategijo in potem tudi konkre-

tne ukrepe, s katerimi bo hitreje, transparentno in učinkoviteje posegal v trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu. Tu ne gre le za razmere, povezane s finančno luknjo v bankah, temveč tudi s prezadolženostjo gospodarstva, s prestrukturira-

njem, premajhno tehnološko inovativnostjo in izvozom. Poleg strateškega razumevanja gospodarstva in njegovih težav mora torej biti sposoben zagovarjati in izvesti hitre ukrepe znotraj vlade, ki bodo tudi kratkoročno oživili gospodarstvo.

Eurochambres 

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil javno povabilo za izvajanje mentorstva za mlade v podjetjih – povabilo je odprto do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najpozneje do 31. januarja 2014. Več na: www.sklad-kadri.si

Združenje evropskih gospodarskih zbornic z novim predsednikom Richard Weber, predsednik posarske gospodarske zbornice (Nemčija) in dosedanji podpredsednik Eurochambres, je bil 17. oktobra izvoljen za novega predsednika Eurochambres, Združenja evropskih gospodarskih zbornic, katerega članica je

tudi GZS. Weber bo nadomestil Alessandra Barberisa, predsednika turinške gospodarske zbornice (Italija), ki je Eurochambresu predsedoval od leta 2010. Weber se bo v svojem mandatu, ki ga bo začel 1. januarja, osredotočil predvsem na krepitev stikov med

evropskimi zbornicami, podporo izmenjavi znanj in izkušenj, pozicioniranje zbornic kot kompetentnih partnerjev (na področju predstavljanja MSP, inovacij, izobraževanja in usposabljanja) ter tesnejše sodelovanje z drugimi deležniki v Evropi.

Slovenija + Turčija Dne 25. novembra je bil v Carigradu ustanovljen Slovensko-turški poslovni klub – gost pri odprtju je bil slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Poleg slovenskih in turških gospodarstvenikov so se ga udeležili tudi predstavniki diplomacije ter častni konzuli Slovenije v Turčiji.

Nadzor 

Sindikalisti so hoteli biti »inšpektorji« GZS je preprečila izvirno zamisel sindikatov o strokovnem nadzoru pri delodajalcih – v predlogu zakona o inšpekciji dela je bila namreč celo možnost, da bi imeli predstavniki sindikata, strokovnih združenj delavcev in

združenj delodajalcev možnost strokovnega nadzora pri delodajalcih. V pogajanjih je GZS morala zagotoviti neodvisnost inšpekcijskega nadzora in preprečiti nasprotje interesov. Reprezentativni predstavniki sin-

dikatov so zahtevali tudi, da je v zakonu določen rok, v katerem je inšpektor zavezan odločiti o prijavi, in da ima sindikat, ki vloži prijavo, položaj stranskega udeleženca v postopku inšpekcijskega nadzora.

novice

Glas Gospodarstva / december 2013

Internacionalizacija 

Rusi zopet na GZS Dne 18. decembra bo GZS gostila delegacijo iz Vladimirske pokrajine (Rusija) pod vodstvom guvernerke Svetlane Orlove, ki

bo predstavila splošno gospodarsko sliko pokrajine in perspektivne panoge ter priložnosti za mala in srednje velika podjetja.

Predstavitvi bodo sledila individualna srečanja med podjetji.

Mali trgovci 

Mali trgovci povezani za pospeševanje nabave Nabavno-prodajno pospeševanje je pomembna in za male trgovce specifična poslovna funkcija. S spodbujanjem učinkovitega izvajanja nabavne funkcije pri malih trgovcih želi Podjetniško-trgovska zbornica prispevati k večji konkurenčnosti njihovega poslovanja, zato je 19. novembra ustanovila posebno interesno sekcijo pospeševa-

nja nabave v mali trgovini kot novo komplementarno obliko organiziranja malih trgovcev. Po začetnem spodbujanju pospeševanja nabave v mali trgovini na področju prehrambnih artiklov, kmetijskega repromateriala, strojev in opreme ter programa za dom in vrt bi prešli na pospeševanje tudi na drugih področjih, kot so elektrotehnika,

kovinarstvo, tekstil in obutev, lesarstvo, medicinski pripomočki in podobno. V okviru nove sekcije bodo zainteresirani trgovci med seboj in v sodelovanju z zbornično strokovno službo vzpostavili prostor za izmenjavo izkušenj, stališč in pogledov, hkrati pa skrbeli za dosledno upoštevanje okvirov zakonodaje s področja varstva konkurence.

delovnih mest izgubimo v gospodarstvu vsak dan.

450 milijonov evrov stane absentizem (odsotnost z delovnega mesta) slovensko družbo na letni ravni.

Turizem 

Praznik slovenskega turizma S slovesno podelitvijo priznanj, kolajn in pokalov se je 9. oktobra v Termah Olimia v Podčetrtku končal jubilejni 60. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, tradicionalen dogodek gostinske in turistične stroke, ki že dolga desetletja v različnih družbenih, gospo-

darskih in zborničnih sistemih omogoča predvsem izpopolnjevanje, dodatno izobraževanje, nagrajevanje, širjenje obzorij, pa tudi druženje s kolegi, izmenjavo mnenj, izkušenj in dobrih praks ter pridobivanje presežka strokovnih znanj, spretnosti in

veščin. Letošnji zbor je potekal sočasno z Dnevi slovenskega turizma, Turističnim forumom, podelitvijo nagrad Moja dežela, lepa in gostoljubna. Častni pokrovitelj vseh dogodkov je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

je v začetku decembra ponovno storila ZSSS, ki je v odprtem pismu predsednici vlade zapisala: »Saj načeloma ne nasprotujemo, da bi nov minister oziroma ministrica prihajala iz gospodarstva. A to gospodarstvo mora biti kredibilno in transparentno. Kar je skorajda zadnja reč, na katero pomislimo ob slovenskem gospodarstvu.« Podobno je bila poleti pobuda o ukinitvi minimalne

plače v uradnem javnem odzivu pripisana celotnemu gospodarstvu, čeprav je šlo za pobudo enega samega menedžerja, ki jo ni podprla niti ena delodajalska organizacija. A demagogija in diskreditacija socialnih partnerjev ne bo rešila nastalih razmer – »za spremembe bo nujen konstruktiven, učinkovit in strpen dialog«, je kot odziv ZSSS zapisal predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič.

5.000 in več davčnih nadzorov s področja sive ekonomije je bilo opravljenih v letu 2013.

Sindikati 

Ne demagogiji Prav je, da sindikati in druge slovenske javnosti, vključno z gospodarsko, zelo kritično prežijo na vse nepravilnosti, ki so se dogajale v gospodarstvu v preteklosti in tudi danes. Prav je tudi, da so kritične do delovanja gospodarskih organizacij na različnih področjih. Ni pa zaradi izjav ali dejanj posamičnih gospodarstvenikov korektno diskreditirati celotnega gospodarstva in celotne GZS, kot

19.000 delovno aktivnih prebivalcev več je bilo v 3. četrtletju 2013 kot v 2. četrtletju 2013. A še vedno 3.000 manj kot v 3. četrtletju 2012.

Komentar

Mag. Samo Hribar Milič Predsednik GZS

““

V večini slovenskih podjetij se vodstva skupaj z zaposlenimi vsak dan borijo za boljše rezultate in preživetje na trgu. In s tem tudi za delovna mesta. Tako je izvoz slovenskega gospodarstva po deležu v BDP 11. najmočnejši v Evropski uniji oziroma sedmi najmočnejši na območju evra. V panogah, kot so proizvodnja kemikalij, farmacevtskih izdelkov, papirja, kovin, kovinskih izdelkov ter električnih naprav, beležimo tudi v teh časih rast obsega prodaje, v nekaterih od teh dejavnosti so celo povečali število zaposlenih.

Glas Gospodarstva / december 2013

Komu koristi nezaupanje v slovenski menedžment? Pričakovanje rezultatov kakovosti bančnega premoženja oziroma testov stresa je ustvarilo psihozo, da po tem nič več ne bo, kot je bilo. In tudi upati je, da bo res tako, da si bomo znali natočiti čistega vina in delovati z ambicijo hitrega in učinkovitega razreševanja nakopičenih problemov in pogumnejšega razvoja. Žal pa je psihoza tega čakanja povzročila, da smo pod preprogo pometli številne druge težave in slabosti. In med njimi tudi, kako razvijati in voditi gospodarstvo. Tako se rojevajo novi razvojni modeli, ki bi radi rehabilitirali oziroma na novo vzpostavili demokratični socializem, v okviru katerega bo država z dodatno regulacijo in lastninskim obvladovanjem zagotovila pravičnejšo in uspešnejšo družbo. Gibanja, ki podpirajo te razvojne modele, dobivajo vse več podpore. Največ med mladimi, ki resda živijo vse težje, predvsem pa ne dobijo zaposlitve, in med zaposlenimi v javnem sektorju, ki se zaradi pričakovanih posledic krize javnih financ v Sloveniji upravičeno bojijo za svoje zaposlitve. Vendar pa v tem kontekstu nikakor ne gre spregledati vloge nekaterih sindikalnih organizacij, ki načrtno sesuvajo ugled slovenskega menedžmenta. Vrh teh aktivnosti je ocena, da »načeloma ne nasprotujejo, da bi nov minister oziroma ministrica (za gospodarstvo) prihajala iz gospodarstva. A to gospodarstvo mora biti kredibilno in transparentno. Kar je skorajda zadnja reč, na katero pomislimo ob slovenskem gospodarstvu …« kot so zapisali v odprtem pismu ob informaciji, da naj bi bila izvršna direktorica na GZS Alenka Avberšek kandidatka za ministrico za gospodarstvo. Seveda je ne le prav, temveč nujno, da so tako sindikati kot druge javnosti, vključno z gospodarsko, zelo kritične do aktualnih razmer in da prežijo na nepravilnosti, ki se dogajajo. Tudi

GZS v zadnjih letih nenehno zahteva in podpira odločen boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, torej boj za pravno državo. Ne le, da smo zahtevali odločnejše korake organov pregona in pravosodja zoper tiste, ki so se nezakonito okoristili v privatizacijskih in podobnih zgodbah, temveč zahtevamo tudi oster boj zoper veriženje podjetij in dolgov, zoper sivo ekonomijo in koruptivnost v sistemu javnega naročanja. O tem pričajo naše številne izjave kot tudi konkretni predlogi za spremembo zakonov in predpisov. Zakaj tako groba diskreditacija celotnega slovenskega menedžmenta? Komu koristijo razmere splošnega nezaupanja v slovenski menedžment? Kakšne koristi imajo lahko sindikalni liderji od tega? Odgovor najdemo, če pogledamo v njihove razvojne programe. Saj načelno zasledujejo povsem sprejemljive cilje, gospodarska rast, inovativnost, izvoz, transparentnost ... A ko gre za to, kako vse to doseči, vidimo, da bi vse to po njihovem lahko dosegli z zamenjavo menedžmenta, večjo redistributivno vlogo države, to je z višanjem davkov in večjo socialno enakostjo ter učinkovitejšo pravno državo. Razbremenitvi gospodarstva, socialnim reformam, umiku države iz gospodarstva, racionalnejšemu javnem sektorju, ključnim zahtevam gospodarstva, pa odkrito nasprotujejo. In v boju proti tem spremembam so dovoljena vsa sredstva, od diskreditacije do laži. In naša težava ni le v tem, da imajo v svoji raboti vse več privržencev, temveč še bolj v tem, ker se s krizo v Sloveniji predolgo neuspešno spopadamo, posledice propadanja podjetij in delovnih mest pa so voda na mlin kratkovidni sindikalni demagogiji. In paradoks pri vsem tem je, da počasneje, ko bomo lezli iz krize, »bolj prav« bodo imeli sindikalni voditelji, pa čeprav stopicamo na mestu pri reformah prav zaradi njihovega nasprotovanja.

ključno

Glas Gospodarstva / december 2013

vladne obljube

Prežimo na vladne obljube Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, in Matevž Straus

Vlada RS je v začetku oktobra dokončno potrdila Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti. V njem je tudi 58 predlogov iz Agende 46+ in AgendeMG, mnogi tudi taki, ki naj bi se uresničili še letos. Ker se konec leta nezadržno približuje, smo pripravili pregled pomembnih ukrepov in njihovega uresničevanja. Opozarjamo na ključne predloge ukrepov.

1. Nova stečajna zakonodaja 2. Priprava koncepta za zagotovitev učinkovitejšega umeščanja objektov v prostor in graditve objektov 3. Zakon o varstvu okolja 4. Spremembe pri ustanavljanju podjetij 5. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata

1. Povečanje učinkovitost izvršilnih postopkov 2. Ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic z novelo zakona 3. Vpeljava učinkovitega sistema boja proti delu in zaposlovanju na črno 4. Začetek resne privatizacije 5. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Najbolj razočaral Tomaž Gantar 

Sodeč po rokih za izvedbo nalog, sprejetih v Enotnem dokumentu za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, je najbolj razočaral zdaj že nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar. Pol leta je porabil za interventni zakon o dodatnem financiranju zdravstva. O noveli zakona o zdravstveni dejavnosti in o odprtju kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost in povečanje učinkovitosti organizacije izvajalcev zdravstvenih storitev pa ni znanega še nič. Pa čeprav bi oba morala biti pripravljena do konca leta. Minister Gantar je več kot očitno vrgel puško v koruzo tik, preden bi moral po več kot letu in pol ministrovanja v dveh vladah pokazati svoje rezultate.

1. Zakon o zdravstveni dejavnosti 2. Odprtje kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost in povečanje učinkovitosti organizacije zdravstvenih izvajalcev zdravstvenih storitev 3. Poenostavitev postopkov za črpanje evropskih sredstev 4. Sistematična oživitev že načrtovanih infrastrukturnih investicij, ki predstavljajo investicijski potencial v višini dveh milijard evrov 5. Ureditev plačil, zlasti podizvajalcem, v javnih naročilih

URESNIČENO V URESNIČEVANJU ŠE NEURESNIČENO

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Vrh gospodarstva

Potrebujemo novo reformacijo Matevž Straus, foto: Žare Modlic

Uspešnost vrhov, tako političnih kot gospodarskih, je mogoče ocenjevati le glede na predhodne vrhove in glede na dosežene sklepe – sploh ko in če so razmere zaostrene. In v Sloveniji so razmere, pa ne le v gospodarstvu, zaostrene že več let. Naloga vrhov, v našem primeru Vrha slovenskega gospodarstva, je torej poenotenje mnenj, preverjanje storjenega in izdelava načrtov za naprej. Jasnih in ambicioznih – takih, ki vzdržijo kljub krizi, ne zaradi nje. »Če bi mislili, da smo na dnu, da je prepozno in brez smisla, potem ne bi spet organizirali Vrha slovenskega gospodarstva,« je bil jasen predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič.

Kot je bilo figurativno rečeno poleti, gospodarstvo nima dovolj kisika. Ko se Evropa izvija iz primeža krize, je Slovenija še vedno v recesiji. Tudi prihodnje leto bo. Izvoz, v katerega vsi upamo, peša, zadolženost podjetij je še naprej visoka. Medtem ko čakamo na rezultate stresnih testov bank, se davčna obremenitev povečuje, javni dolg narašča. Slaba banka še vedno ni pričela delati. Z neugodnimi socialnimi razmerami se višajo socialni stroški, ki pa bremenijo čedalje manj zaposlenih. Težko govorimo o jasni politični volji za sistematično in odločno sprejemanje ključnih reform – nove pokojninske reforme, nadaljevanje reforme trga dela, zdravstvene reforme, reforme javnih naročil, reforme sodstva. Upravičeno se lahko sprašujemo, ali smo pripravljeni na uspešno črpanje in kakovostno investiranje evropskih sredstev. Drugo vprašanje, ki se poraja, je, ali je pred nedavnim sprejeti proračun za prihajajoči leti vzdržen. In koliko državnih podjetij smo že prodali? »Slovenija že peto leto ne uspeva z gospodarsko politiko, ki bi prinesla razvoj. Ne le, da je sanacija bančnega sistema prepočasna, da ni prave strategije, kako pomagati prezadolženemu gospodarstvu. Manjkajo tudi ukrepi, kako zagnati razvoj, nove, domače in tuje investicije, spremeniti poslovno

okolje, da bo za posel bolj stimulativno, da posamezniki ne bodo v tujini iskali svojih priložnosti, ampak jih bodo lahko realizirali doma,« je uvodoma dejal mag. Samo Hribar Milič.

István P. Székely, direktor v Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri evropski komisiji, je izvor teh težav v domačem okolju, zato je v domačem okolju tudi treba iskati rešitve. Prelaganje krivde in izgovarjanje na splošno krizo ne bi smelo biti razlog za pasivnost – Székely poudarja, da so naslednji tedni ključni za sprejem svežnja ambicioznih reform, izboljšanje poslovanja podjetij v državni lasti, sprejem strategije

Izvor težav je doma

Pregled grafa investicij ter primerjava z območjem evra in Višegrajske skupine razkriva posledice krize v Sloveniji – a kot je dejal

Slovenija se je hitro približevala stopnji rasti investicij na evrskem območju – vse do leta 2008. Vir: DG ECFIN Autumn Forecast, 2013 110 100 90 80 70 60 50

20 EA

20 SI

Visegrad 4

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Težko smo ponosni na …

110

delovnih dni je potrebno v Sloveniji za registracijo nakupa zemljišča – 4-krat več kot v državah OECD.

35 %

več stečajev kot lani je bilo v prvih devetih mesecih 2013 – do zdaj 634.

3-krat

600 %

manjši delež izvoza visokotehnoloških izdelkov smo zabeležili v Sloveniji (5,2 %) kot v EU (15,6 %).

višji je dnevni znesek neporavnanih obveznosti podjetij kot leta 2008.

6-mestni

85 %

nižje so neto tuje investicije v Sloveniji v letu 2012 – v Evropi so nasprotno upadle le za 42 odstotkov.

1.570

mladih se je v letu 2012 izselilo iz Slovenije – največ po osamosvojitvi. Glede na splošen statističen vzorec je med njimi nadpovprečen delež visoko izobraženih.

padec na lestvici konkurenčnosti WEF smo doživeli v letu dni in pristali na 62. mestu v skupini 148 držav. Hrvaška je nasprotno napredovala za 5 mest.

v EMU je Slovenija po deležu stroškov dela v BDP. Zaradi toge delovne zakonodaje so ti stroški le pogojno variabilni.

Ura se vrti nazaj ...

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Predsednica vlade mag. Alenka Bratušek meni, da je iluzorno pričakovati, da bi v 8 mesecih njenega vladanja pozabili na krizo in njene posledice. So pa zaustavili negativne trende.

upravljanja naložb in privatizacijo podjetij, ki jih je vlada določila za prodajo. Tudi rezultati obremenitvenih testov bodo narekovali nove ukrepe.

Nekaj optimizma vendarle je

A zdi se, da je bil navkljub poslabšanim razmeram v slovenski ekonomiji letošnji Vrh slovenskega gospodarstva bolj optimističen kot tisti iz lanskega novembra. Če smo pred letom dni predstavljali nabor 46 predlogov (tako imenovana Agenda 46+) in dokazovali, da slovenski gospodarstveniki lahko konstruktivno sodelujejo v odprti razpravi ter predlagajo konkretne in uresničljive ukrepe, ki jih je smiselno upoštevati, je bil izhodiščni položaj gospodarstvenikov pred letošnjim vrhom boljši. Po celoletnih naporih GZS sta zadnji vladi naposled vendarle upoštevali kar nekaj predlogov gospodarstvenikov, ne le pasivno poslušali. V mandatu zadnje vlade je bilo od 64 ukrepov iz aprilske prenovljene Agende 46+ večinoma ali povsem uresničenih 22. Sprejeti ukrepi, h katerim je prispevala tudi vztrajnost in prepričljivost pogajalcev GZS, že imajo konkretne učinke. Dodatne učinke bodo – upamo – prinesli tudi ukrepi iz Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, v katerem je tudi precej predlogov iz Agende 46+ in AgendeMG, skupaj 58 po vladni statistiki. Enotni dokument naj bi namreč okrepil implementacijo združenih in na enem mestu zbranih ukrepov ter vladni nadzor nad uvajanjem teh – z oblikovanjem stalne medresorske delovne skupine, ki jo vodita minister za

Dialog gospodarstva in politike »Gospodarstvo je v krču nekonkurenčnosti, krču prezadolženosti in kapitalskem krču. Te tri krče je treba odpraviti.« Mag. Sibil Svilan, SID banka

»Ambasadorje in konzule imamo tam, kjer jih ne potrebujemo.« Marino Furlan, Intra lighting

»Podizvajalci nimajo nobene pravice – o njih se ne govori. « Janez Ajlec, AJM

»Gospodarstvo niso le podjetja, gospodarstvo so ljudje. In trenutno imamo problem, da ljudje odhajajo v tujino, s tem pa tudi državna investicija. Naj vlada razmisli o socialni kapici.« Mag. Dejan Turk, Simobil in Združenje Manager

»Res je, da so med gospodarstveniki tudi barabe in taki, ki neetično poslujejo, kot so med člani sindikata tudi taki, ki kradejo ali drugače povzročajo škodo. Vendar zaradi tega niso vsi gospodarstveniki krivi za tajkunizacijo – kot sinonim za nepošteno in neodgovorno delovanje.« Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS

»Problemi, na katere gospodarstvo opozarja, vztrajajo in še na številne danes nismo utegnili opozoriti.« Mag. Brane Lotrič, B & B

»Podobno kot podjetja tudi država izvaja krizni menedžment – najprej je treba znižati stroške, nato skrbeti za razvoj. Enostavno je krčiti, a kaj ponuja Evropa Sloveniji kot razvojni program?« Marjan Batagelj, Postojnska jama

»Kot vsako leto je bilo veliko pametnega povedano, vprašanje pa je, kaj se bo od tega dejansko zgodilo.« Jožef Stibilj, Goriške opekarne

»Napovedi vlivajo upanje, predvsem zato, ker tujina beleži gospodarsko rast. To pomeni, da je treba izvažati.« Marko Lotrič, Lotrič Meroslovje

»Nekaj pomembnih poenostavitev v sklopu projekta Stop birokraciji je bilo narejenih, čaka pa nas ogromno dela. Najbolj šibke točke so gotovo področje prostorskega načrtovanja, gradbenih dovoljenj, soglasij, vizumov, delovnih dovoljenj ...« dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve

»V tem trenutku so prioriteta predvsem mladi in njihovo zaposlovanje.« Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

»Časa za prepire ni več.« Franc Bogovič, Slovenska ljudska stranka

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Ciljne številke za leto 2014 po predlogu GZS

uspešno razdolženih pomembnih podjetij. Po podatkih BS bi to bilo dosegljivo z aktivnejšo vlogo DUTZ in sanacijo poslovnih bank.

dni za pridobitev soglasij pri investicijah. Trenutno je potrebno kar 182 dni za pridobitev soglasja.

milijonov evrov več izvoza mikro in malih podjetij.

milijarda dolarjev tujih naložb.

milijonov evrov več sredstev za raziskave in razvoj. V evropski strategiji 2020 je ciljni delež določen pri 3 odstotkih, danes dosega le 2,5 odstotka BDP.

2,5%

rast izvoza. Izvoz bi se prihodnje leto lahko povečal za 2,5 odstotka z glavnino prirasta v državah zunaj EU in JV Evrope.

mest višje na lestvici milijonov evrov manj turistične konkurenčnosti. trošarin na energente V letu 2012 smo izgubili 3 in elektriko. V zadnjih 5 mesta, pridobili bi jih lahko letih je država pobrala 27 s povečanjem sredstev za odstotkov več trošarin na promocijo turizma. energente in elektriko.

Naj ura prične teči naprej.

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Predlogi GZS za urgentne ukrepe v letu 2014 Pravna država

Nov razvojni zagon

1. Stop birokratskim oviram. Akcijsko odpravljanje birokratskih ovir in skrajšanje postopkov izdajanja soglasij pri investicijah. Nujna je revizija sistema javnega naročanja. Podpora arbitraži pri reševanju sporov. 2. Odločen boj za pravno državo. Oster boj proti gospodarskemu kriminalu, proti sivi ekonomiji, proti veriženju podjetij, za hitrejše izvršbe in boj za plačilno disciplino ter visoke kazni za črnograditelje.

7. Prestrukturiranje gospodarstva. Hitrejši postopki prenosa slabih bančnih terjatev in njihovo učinkovito upravljanje. Dokapitalizacija in/ali privatizacija bank. Pravočasna razdolžitev podjetij s finančnim, lastniškim in poslovim prestrukturiranjem. 8. Injekcije za zagon gospodarstva. Odločnejši akcijski program za privabljanje tujih investicij in privatizacijo. Svež kapital za nova delovna mesta. Akcijski načrt strateških investicij.

Boljše poslovno okolje 3. Razbremenitev gospodarstva. Določiti zdajšnjo raven obdavčenja podjetij kot najvišjo možno efektivno davčno in trošarinsko obremenitev podjetij in zastaviti strategijo zniževanja davčnih bremen. 4. Nadaljevanje reforme trga dela in pokojninske reforme. Razmerje delovno aktivnih in neaktivnih v državi je nevzdržno. Nujni so ukrepi za zmanjšanje zaposlitvenega krča in nova javnofinančno vzdržna pokojninska reforma. 5. Učinkovitejša javna uprava. Namesto pridobivanja sredstev na prihodkovni strani prek dvigovanja davkov je nujno učinkovitejše in racionalnejše upravljanje javnega sektorja. 6. Učinkovito in kakovostno zdravstvo. Reforma zdravstva je simbol vseh reform. Cilj ne sme biti več denarja za zdravstveno blagajno, ampak boljše in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema ter odprava anomalij. notranje zadeve in minister za gospodarstvo, pa naj bi pospešeno in usklajeno pristopili k uresničitvi ukrepov. Toda najpomembnejše sporočilo letošnjega vrha gospodarstva je bilo kritično do vlade. Res je, da je bilo nekaj ukrepov sprejetih. Toda vlada je v omenjenem dokumentu zavrnila nekaj ključih. Zavrnjena je revizija Nature 2000, ki draži – pogosto neupravičeno – strateške investicije. Zavrnjena je pobuda o usklajenem znižanju okoljskih davščin in trošarin. Zavrnjeni so pobuda o socialni kapici, nadaljevanju reforme trga dela, učinkovitejšem sistemu odgovornosti v upravnih organih in o specializaciji sodnikov za insolvenčne postopke. Tudi za izboljšanje vizumskega sistema za poslovneže očitno še ni dovolj velike politične volje. Največja težava pa je, da nismo uresničili reform na nekaterih najbolj pomembnih področjih, ki jih moramo reformirati. Slovenija potrebuje novo reformacijo na desetih področjih: v boju proti birokraciji in za pravno državo, razbremenitev gospodarstva, novo pokojninsko reformo in nadaljevanje reforme trga dela, učinkovitejšo javno upravo, zlasti zdravstvo, sanacijo bank in prestrukturiranje gospodarstva, injekcije za nov razvojni zagon, pametno

Odločna podpora izvozu 9. Pametna specializacija. Učinkovitejše črpanje in investiranje razvojnih, nacionalnih in evropskih sredstev, da bo gospodarstvo konkurenčnejše na globalnih trgih. Skrbna priprava in implementacija strategije pametne specializacije. 10. Promocijska in finančna podpora izvozu. Nov akcijski program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Krepitev programov za internacionalizacijo. Nov program za čezmejno internacionalizacijo.

Székely (EK) na Vrhu Izbrani citati Istvána Pala Székelyja, direktorja v Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri evropski komisiji, ki je na Vrhu slovenskega gospodarstva prvič javno in v diskusiji komentiral stanje v Sloveniji. »Ustrezne politike so tej regiji prinesle veliko rast in prav tako jo lahko prinesejo tudi Sloveniji. Slovenci to razumejo, saj zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da 85 odstotkov vprašanih vidi potrebo po obsežnejših reformah za izboljšanje gospodarstva.« »Slovenske težave izvirajo večinoma iz domačega okolja, zato je tu mogoče najti tudi rešitve. Za evropsko komisijo je spodbudna novica, da se slovenske institucije tega zavedajo in zato prevzemajo odgovornost za reforme.« »Veliko dela je treba vložiti v prestrukturiranje podjetij v državni lasti, ki slabo poslujejo, in privabiti vlagatelje, da jih okrepijo. Slovenski državni holding mora začeti delovati, prav tako je treba sprejeti zakonodajne spremembe za izboljšanje insolvenčnih postopkov in zunajsodne poravnave.« »Državo morate narediti atraktivno za mlade in intelektualce dobiti nazaj. Če se bodo vrnili, bodo veliko prispevali.«

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Kocka je na vladi mag. Alenke Bratušek, ki pravi, da pomoči drugih trojk ne bomo potrebovali. Baje smo dokazali, da zmoremo in znamo sami.

specializacijo ter promocijsko in finančno podporo izvozu za nastop na globalnih trgih. Več o tem v okvirju.

To je šele začetek – potrebujemo rast

Države, ki so ukrepale hitro, premišljeno in sistematično, se že bližajo povsem zeleni veji. Med njimi je tudi Avstrija, katere ukrepe je v videonagovoru slovenskim gospodarstvenikom predstavila Martha Schultz, podpredsednica avstrijske gospodarske zbornice, ter poudarila močno vlogo gospodarske zbornice pri sprejemanju odločitev za povrnitev rasti v avstrijsko gospodarstvo. Glavna težava Slovenije je namreč še vedno odsotnost gospodarske rasti, saj nas le ta lahko popelje iz krize. »V obstoječih pogojih, v kakršnih poslujemo danes, je ne bomo dosegli. Potrebujemo jasne, odločne in hitre spremembe,« je poudaril mag. Samo Hribar Milič, »ki pa ne bodo zgolj slepo sledenje devetim priporočilom evropske komisije, temveč bodo imele mobilizacijsko moč za preobrat.« Branko Žibret, partner in vodja tima Jugovzhodne Evrope v svetovalni hiši AT Kearney, kot tak ambiciozen cilj vidi odprtje 100 tisoč novih delovnih mest v prihodnjih petih letih. Prizadevati bi si namreč morali za odličnost, za najboljše rezultate, ne le za životarjenje. Po Žibretovem mnenju je zato treba izhajati iz pozitivnih izhodišč – raven BDP in BDP na prebivalca sta še vedno

solidna, raven javne porabe v BDP obvladljiva, raven javnega dolga relativno sprejemljiva, raven nezaposlenosti pa še vedno v obvladljivih mejah – in na podlagi tega prestrukturirati podjetja in bančni sektor, spremeniti javni sektor in občutno izboljšati podporno okolje. Le z dvigom ekonomske uspešnosti bomo zagotovili socialno enakost in uspešnost državljanov. Ter postali bogati prej, kot se bomo postarali.

Ukrepanje zdaj – ambiciozno in drzno

Urgentni ukrepi za izhod iz krize (v okvirju na levi strani) niso nič novega – vlade so jih povzemale v svojih programih in koalicijskih pogodbah, a jih premalo uresničile. A »tako kot je neodgovorno

klicanje zunanje pomoči, je neodgovorno pasivno in počasno spopadanje z izzivi« (mag. Samo Hribar Milič). Zdaj je kocka na vladi mag. Alenke Bratušek, ki pravi, da pomoči drugih trojk ne bomo potrebovali. Baje smo dokazali, da zmoremo in znamo sami. A potrebujemo drzne cilje – če si za cilj postavimo premik za deset mest po lestvici učinkovitosti trga dela navzgor, bomo prehiteli Albanijo, Armenijo, Bosno in Hercegovino, Kamerun, Benin, Bocvano, Slonokoščeno obalo, Gano, Ugando, Zambijo, Tanzanijo, Senegal, Sierro Leone ... »Tako nizko smo na lestvici, ker se ura vrti nazaj. Čas je, da se spet začne vrteti naprej,« je Vrh slovenskega gospodarstva končal mag. Samo Hribar Milič.

Pokrovitelji 8. Vrha slovenskega gospodarstva: Zlata pokrovitelja

Bronasti pokrovitelji

Ključno

Glas Gospodarstva / december 2013

Evropska sredstva

Lahko smo le boljši Grit Ackermann, direktorica projektne pisarne na GZS, grit.ackermann@gzs.si

Z iztekom leta 2013 se končuje tudi 7. okvirni program, program za raziskave in tehnološki razvoj, ki je od leta 2007 z več kot 50 milijardami evrov veljal za glavno orodje financiranja raziskav v Evropi. Ob koncu se sprašujemo, kako uspešni smo bili, kdo vse je bil boljši in kaj prihaja po novem letu.

ajprej slabe novice: uspešnost Slovenije pri prijavi projektov v 7. okvirnem programu (7. OP) je bila ena od najslabših v skupini 27 evropskih držav in celo slabša od uspešnosti večine držav nekdanje Jugoslavije. Uspešnost pri pridobivanju sredstev je bila resda malo boljša, saj je bila Slovenija boljša od držav nekdanje Jugoslavije, a je z 19,3 odstotka izkoriščenih sredstev še vedno med zadnjimi tremi v EU. Med novimi članicami EU so bile pri pridobivanju sredstev sicer najbolj uspešne baltske države, Madžarska in Češka, a je med 25 najbolj uspešnimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) le eno madžarsko (na 9. mestu) in eno poljsko podjetje (na 21. mestu), vsa druga podjetja pa prihajajo iz drugih evropskih držav. Prav tako med 50 najbolj uspešnimi univerzami ni nobene iz novih članic Evropske unije. Čast Slovenije rešuje Inštitut Jožefa Stefana, ki je na 27. mestu med 50 najboljšimi evropskimi raziskovalnimi organizacij ter edini iz novih članic. Prav zaradi uspešnosti inštituta je osrednjeslovenska regija je na 33. mestu v EU-27 po pridobivanju sredstev.

Čedalje več za podjetja

Okvirni program je bil v preteklosti načrtovan kot program za raziskovalce na univerzah, vendar je bil skozi leta odprt tudi za udeležence iz industrije. Delež industrije je naraščal iz enega do drugega okvirnega programa ter v 7. OP pomenil že tretjino vseh udeležencev, delež MSP pa 17 odstotkov. Slovenija se je pri črpanju sredstev za MSP – verjetno zaradi sestave slovenskega gospodarstva – izkazala odlično, saj je kar 25 odstotkov vseh sredstev iz 7. OP v Sloveniji šlo za udeležbo malih in srednje velikih podjetij.

Na obzorju Obzorje

S 1. januarjem 2014 bo 7. OP nadomestil program Obzorje 2020, na angleškem govornem območju znan kot Horizon 2020. Novi okvir-

Pridobljena sredstva po državah v programu Cooperation in delež sredstev za MSP Vir: SME Participation in FP 7, Report, June 2013 (podatki do 20. junija 2013) DE UK FR IT ES NL BE SE AT EL DK FI IE

% evropskih sredstev za MSP

PT PL CZ

Prispevek EU za MSP v evrih Stopnja uspešnosti glede na prispevek EU (2007–2012)

HU SI RO SK BG EE CY LU LT LV MT 0

1.000.000,00

2.000.000,00

ni program za raziskave in inovacije ohranja ključno vlogo za financiranje raziskav v Evropi, obenem pa bo najpomembnejši finančni instrument izvajanja strategije Unije inovacij ter strategije Evropa 2020, katerih cilj je dvigniti konkurenčnost EU do leta 2020. Prav Obzorje 2020 je eno od redkih področij, kjer se je obseg razpoložljivih sredstev povečal – za kar 25 odstotkov.

3.000.000,00

4.000.000,00

V primerjavi s 7. OP program Obzorje 2020 prinaša številne poenostavitve, saj vpeljuje enotna pravila za vse udeležence ter pod eno streho združuje vse okvirne programe s področja raziskav in tehnološkega razvoja, inovacijskih aktivnosti programa za Konkurenčnost in inovacije (Competitiveness and Innovation Framework Programme – CIP) in aktivnosti, ki

Ključno

Glas Gospodarstva / december 2013

Uspešnost prijav glede na število prijavljenih udeležencev ter glede na pridobljena sredstva EU Vir: Sixth FP7 Monitoring Report, avgust 2013

1. Spoznajte program na http://

30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5%

BE SE NL FR DK DE ME UK AT IE IV EU-27 FI EE HU LT CZ ES MT LU PT PL SK IT HR RS BG MK EL SI CY RO BA

Stopnja uspešnosti prijav v 7. OP (2007–2012)

Stopnja uspešnosti glede na prispevek EU (2007–2012)

Proračun Obzorja 2020 po glavnih sklopih Vir: Evropska komisija

Odlična znanost – 24,4 milijarde EUR Vodilna vloga industrije – 17 milijard EUR Družbeni izzivi – 29,7 milijarde EUR Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – 2,7 milijarde EUR Euroatom – 1,6 milijarde EUR Drugo – 3,2 milijarde EUR

jih izvaja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). Z Obzorjem 2020 se celotna raziskovalna sfera pomika k trgu in gospodarstvu – po mnenju evropske komisije naj bi to pospešilo ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast ter povečalo prehodnost inovacij od raziskav do nastopa na trgu. Tako se z Obzorjem 2020 veča tudi delež sredstev za industrijo, s čimer želi EU doseči, da bodo raziskave še bolj aplikativne.

Trije stebri do leta 2020

Program Obzorje 2020 je razdeljen na tri stebre, iz katerih bodo podjetja, raziskovalne organizacije in nevladni sektor črpali sredstva: Odlična znanost – programi za temeljne raziskave, namenjeni univerzam in raziskovalnim organizacijam; lahko tudi v povezavi z industrijo.

Kako pristopiti k programu Obzorje 2020? 

Vodilna vloga industrije – programi za aplikativne raziskave, ki v poznejši fazi omogočajo razvoj izdelkov in storitev; nosilec raziskav naj bi bila industrija (vključno z MSP) v povezavi z raziskovalnimi organizacijami in univerzami. Družbeni izzivi – programi interdisciplinarnosti tudi za aplikativne raziskave, v večini pa za predtržne raziskave ter podporo pri uvajanju in sprejemanju novih tehnologij in inovacij. Nosilec raziskav naj bi bili javni končni uporabniki v povezavi s podjetji in raziskovalno sfero.

Več za male in srednje velike

Novi program postavlja tudi višje zahteve glede udeležbe MSP, in sicer na 30 odstotkov. Z namenom olajšati dostop MSP do sredstev programa je evropska komisija zanje pripravila tako imenovani SME – Support mecha-

ec.europa.eu/research/ horizon2020. 2. Program Obzorje 2020 je razdeljen na različna tematska področja, zato si preberite dvoletni delovni program za svoje področje. Dokumenti so že na voljo na: http://ec.europa.eu/ research/horizon2020/index_en.cfm?pg=h2020documents 3. Ponudite se kot partner na različnih borzah za iskanje projektnih partnerjev. 4. Poiščite projekt v svoji nabavni verigi in se mu poskusite priključiti. 5. Prve izkušnje poskusite pridobiti kot partner. S tem boste dobili ne le izkušnje z delom pri projektu, ampak boste spoznali tudi morebitne partnerje iz drugih držav ter pridobili nujne reference. 6. Povezujte se z raziskovalnimi organizacijami. Obzorje 2020 spodbuja prav to. 7. Pred prijavo preverite inovativnost svoje projektne ideje na evropski ravni, ne le v Sloveniji ali v sosednjih državah. 8. Posvetujte se s strokovnjaki GZS, ki vam lahko pomagajo.

nism za coaching in svetovanje pri prijavah, poleg tega pa želi mala in srednje velika podjetja vključiti tudi z zahtevo minimalne udeležbe MSP v konzorcijih, kar bo mnogo konzorcijev prisililo k iskanju partnerjev tudi med malimi in srednje velikimi podjetji. Ker novi finančni okvir mnogim podjetjem pomeni izziv, hkrati pa so sredstva velika priložnost za preboj izjemnih podjetij, bo GZS ponudila izobraževanje in praktične delavnice o programih Obzorje 2020 in drugih programih EU. Spremljajte spletne strani GZS, kjer bodo na voljo informacije o aktualnih razpisih ter pregled različnih programov na evropski in nacionalni ravni v sodelovanju z EEN (Europe Enterprise Network).

intervju

Glas Gospodarstva / december 2013

Zdravko Počivalšek

Želimo si tujega kupca Martin Senica in Matevž Straus, foto: Žare Modlic

Glas Gospodarstva / december 2013

Intervju

Ko me je strah, in zdaj me je, gledam v prihodnost in se trudim vleči poteze, ki nam bodo omogočile življenje tudi jutri.

Največkrat je življenje niz naključij. In eno takih naključij je Zdravka Počivalška pripeljalo na čelo – takrat še – Atomskih toplic. Danes Terme Olimia so se pod njegovim vodstvom razvile v uspešno podjetje, ki ga ni strah prihajajočih izzivov. Prava vizija in zasledovanje postavljenih ciljev bodo še naprej omogočali rast in nosilno vlogo pri razvoju turizma na tem področju. Glas gospodarstva: Kdaj ste nazadnje kot gost izkoristili storitve, ki jih ponujajo Terme Olimia? Zdravko Počivalšek: Pri nas uporabljam več vrst storitev. Največkrat so to gostinske storitve v restavraciji Lipa ali v dvorcu Mihanović na Hrvaškem, ki je v lasti naših Term Tuhelj. Še večkrat pa se odločim za savne. Tu sem reden gost, saj rad naredim nekaj za svojo dušo in telo. No, pa tudi pogledam, kakšna je kakovost naših storitev. Tudi razvojno gledano je to naša osrednja ponudba, točka razlikovanja od konkurence. GG: Vaša poklicna pot je nadvse zanimiva, kot diplomirani agronom ste do leta 1999 vodili Mlekarno Celeia. Kako to, da ste prevzeli v roke vajeti takrat še Atomskih toplic? ZP: Še pred tem sem davnega leta 1981 preživel precej turbulentne čase v Kmetijskem kombinatu Šmarje kot kolektivni član nove uprave, ki je ta kombinat reševala zaradi slabega poslovanja. Pozneje sem vodil Kmetijsko zadrugo Šmarje, leta 1993 pa podpisal pogodbo za sanacijo Mlekarne Celeia s takratnim Skladom RS za razvoj. V letu dni smo s sodelavci mlekarno sanirali in jo s – na mojo pobudo ustanovljenim – konzorcijem kmetijskih zadrug odkupili. Tam sem ostal do leta 1999, ko sem iz zasebnih razlogov zamenjal panogo, ne da bi kdaj prej delal v turizmu. Ko se je ponudila priložnost, da zamenjam dejavnost in lokacijo, sem se odločil sprejeti izziv in oditi po neki drugi poti. GG: Blagovno znamko Terme Olimia ste zgradili tako rekoč iz nič, čeprav je infrastruktura že obstajala. Je bilo težje, kot če bi podjetje organsko rastlo z novo znamko, torej da bi bilo izhodišče podjetja in blagovne znamke izravnano? ZP: S tem sem imel že pred prihodom v Mlekarno Celeia kar nekaj izkušenj. Tudi v mlekarni sem dobil nove izkušnje. Recimo, v Sloveniji so bili vsi jogurtovi lončki beli, v tujini pa vsi poslikani. Pa smo jih poslikali tudi mi. V proizvodnji oziroma v mlekarstvu smo imeli dve težavi – kako priti z izdelkom na police in kako prepričati stranko, da da v svoj voziček prav naš izdelek. Težave smo redno reševali s strokovnim znanjem. Ko sem prišel v Terme Olimia oziroma v takratne Atomske toplice, sem se znašel pred podobno, pa vseeno drugačno težavo. Načrtovali smo prodor na tuje trge in želeli smo postati bolj zanimivi za tuje goste. GG: Kaj ste storili? ZP: S tremi različnimi neodvisnimi strokovnimi skupinami smo iskali izhod in sklep vseh treh je bil, da moramo spremeniti ime. Sprejeli smo odločitev. Najprej ime znamke, čez leto dni pa še ime podjetja. Sprememba imena pa je za seboj potegnila tudi vsebinske spremembe. Ponudbo smo navezali na naravo, tradicijo okolja, zdravilna zelišča, samostan, ki se ukvarja z zdravilnimi zelišči, vse to, kar imamo

v neposredni soseščini. Skratka, šlo je za celostno prenovo blagovne znamke in tudi vsebine, sledile pa so še druge investicije. GG: S kakšnimi težavami ste se ob tem srečevali? ZP: Še posebej po letu 2004 smo v šestih letih naredili ogromen preskok v ponudbi in postavili trdne temelje blagovni znamke Terme Olimia. A ni šlo vse tako gladko. V prvi fazi smo imeli strahovite težave z nesprejemanjem novega imena, predvsem pri tistih, ki so bili aktivni udeleženci izbora prvotnega imena in zagona tega podjetja. Povsem jih razumem, a vedeti je treba, da je bil pridevnik atomski v šestdesetih letih priljubljen, v času, ko smo začeli intenzivno iskati tuje goste, pa je postal odbijajoč. Da smo se odločili prav, kaže nadaljevanje. Z razmerja 80 odstotkov domačih in 20 odstotkov tujih gostov smo danes prišli na razmerje 60 proti 40 v korist tujih gostov, v dveh do treh letih pa bomo prišli do razmerja 80 proti 20 odstotkov v korist tujcev. Blagovna znamka je znana v Sloveniji, dobrem delu nekdanje Jugoslavije in tudi v naši bližnji okolici – v tujini –, kjer je večina naših gostov: Italiji, Avstriji in Nemčiji. GG: Torej si želite predvsem tujih gostov? ZP: Za to je več razlogov – v Sloveniji zaslužimo s tujskim turizmom dve milijardi evrov na leto. Od teh dveh milijard evrov 33 odstotkov vseh prenočitev naredimo v slovenskih naravnih zdraviliščih. To je najbolj propulzivni del slovenskega turizma, ker imamo produkt, ki ga lahko prodajamo v tujini in doma, ter tudi zato, ker to lahko počnemo 12 mesecev na leto. Tu ni sezonskih vplivov. Z vsakim novim hotelom, ki ga naredimo v Sloveniji, se zmogljivosti povečajo, število Slovencev pa je ves čas enako. Z razvojem slovenske ponudbe se pač objektivno gledano kruh, ki ga ponuja Slovenija, manjša. Če k temu dodamo še krizo, ki zajema srednji sloj, je objektivno treba vedeti, da je za naše preživetje, za zapolnitev naših kapacitet težko zagotoviti dovolj domačih gostov. Kaj šele za rast in razvoj. Zaradi tega smo usmerjeni v tuje trge. Najraje bi videl, da bi bila Slovenija tolikokrat večja, ker so slovenski gostje najboljši gostje. A če hočemo svoje zmogljivosti, ki so velike, zapolniti, moramo oditi na tuje trge. Pri tem ne gre za neko visoko filozofijo. GG: Kdo so vaši tuji gostje? Od kod prihajajo? ZP: V naši neposredni okolici imamo velik trg. Na prvem mestu so pri nas Italijani, sledijo Avstrijci, Nemci, Hrvati, Srbi in Rusi. Ob ohranjanju drugih, gre – po odpravi vizumov – za izrazito rast na srbskem trgu, precejšnjo rast pa dosegamo tudi z ruskimi gosti. Še naprej bomo poskušali imeti diverzificirano strukturo prodaje, ob tem, da je ta struktura različna glede na letne čase. V zadnjem času se moramo pohvaliti, saj smo naredili velik napredek na trgu Beneluksa in Danske, od koder imamo veliko število gostov večinoma med počitnicami. GG: Kaj pa je vaša glavna ponudba? Kje so vaše prednosti? ZP: Imamo štiri različne prodajne dejavnosti. Na prvem mestu je velnes, ki smo ga začeli razvijati leta 2000, potem je tu program Čisto zdravje – z zdravstveno zavarovalnico zagotovimo pet odstotkov tega programa, še dodatnih pet odstotkov »prodamo« na trgu. Tu sta še dve dejavnosti, ki smo ju v skladu z našimi investicijami razvili

intervju

po letu 2006 – razvijamo kongresno dejavnost, ki je naša dopolnilna dejavnost, ponudbo pa dopolnjujemo z možnostjo priprav športnih ekip. Imamo dobre pogoje z infrastrukturo, ki smo jo skupaj z občino zgradili v neposredni okolici. Imamo športno dvorano za rokomet, košarko, odbojko in nogometno igrišče. Izkušnje s pripravami športnih ekip smo imeli sicer že v našem hčerinskem podjetju Terme Tuhelj na Hrvaškem. GG: Kako pa je bilo videti to sodelovanje pred vstopom Hrvaške v EU in kako je danes? ZP: Najprej moram povedati, da skupino Terme Olimia sestavljajo tri podjetja. Terme Olimia, Terme Olimia bazeni, ki je lastnik termalnega parka Aqualuna, in hčerinsko podjetje Terme Tuhelj na Hrvaškem. Kupljene so bile 2003, obnovljene 2006, zadnja pomembna investicija pa je bila končana lani z odprtjem novega hotela, ki sta se ga udeležila predsednika obeh držav. Sodelovanje je bilo sprva težko, ker je bila meja zelo zaprta, zdaj pa je lažje, lahko smo poenotili dobavitelje za obe podjetji in tako lažje dosegamo boljše pogoje. Še vedno sicer velja dveletno prehodno obdobje, ko ni mogoče kombinirati delavcev z obeh strani meje. Ko bo to obdobje minilo, bo tudi na tem področju lažje. V prodajnem smislu pa že zdaj nastopamo kot eno podjetje. GG: Še vidite možnosti za razvoj termalnega in zdraviliškega turizma v Sloveniji? Je mogoče še kaj narediti? ZP: Absolutno. Po strategiji razvoja slovenskega turizma, ki ga je lani sprejela vlada in pri kateri je sodelovala tudi naša turistično-gostinska zbornica, smo kot enega od ciljev zapisali, da bomo v štirih letih dosegli tri milijarde evrov priliva od tujskega turizma. Ob tem je treba povedati, da turizem prinaša v državni proračun davek na dodano vrednost, ki ga tujci plačajo v Sloveniji. Ob dodatni milijardi evrov bomo imeli še dodatnih 130 milijonov evrov pobranega davka na dodano vrednost. Ne potrebujemo novih zmogljivosti. Po letu 2004, ko smo vstopili v EU, smo zgradili dovolj novih hotelskih, bazenskih in drugih turističnih infrastrukturnih zmogljivosti, ki nam omogočajo, da dosežemo ta cilj. Zasedenosti slovenskih hotelov so namreč prenizke, zato potrebujemo vložek, ki bo omogočil promocijo Slovenije v tujini. GG: Kako pa je mogoče rešiti to težavo? So potrebna nova vlaganja? ZP: Tukaj se začenja težava, na katero opozarjamo v turistično-gostinski zbornici, v turističnem gospodarstvu in v skupnosti slovenskih zdravilišč. Lani je Slovenija sprejela strategijo, da bomo povečali promet z dveh na tri milijarde evrov, sočasno pa smo zaradi zakona o javnih financah skrčili sredstva za promocijo Slovenije. Se pravi, da leva roka ne ve, kaj dela desna. Povečanje na tri milijarde pomeni tudi

Glas Gospodarstva / december 2013

deset tisoč delovnih mest več. To pa je najcenejši način, da za nekaj časa ublažimo brezposelnost. Letos so na predlog turistično-gostinske zbornice pri rebalansu tri milijone evrov vrnili. Zanimivo je, da so prav vse stranke naš amandma podprle. Končno ni bilo delitve: naši, vaši ... Končno so le prepoznali, da je nekaj treba narediti. Vesel sem, da je na dnevih slovenskega turizma, ki so bili pri nas v Termah Olimia, premierka Bratuškova poudarila pomen promocije v tujini. Sredstva za promocijo Slovenije je treba zagotoviti sistemsko, da dosežemo tiste tri milijarde, potrebujemo največ 20 milijonov evrov, ki bi jh vložili v promocijo Slovenije v tujini. GG: GZS že dlje časa opozarja na potrebo po okrepitvi blagovne znamke Slovenija – kako pomembna je za vas ta znamka? Kakšne asociacije imajo gostje ob »Sloveniji«? ZP: Na podlagi izkušenj iz turizma lahko rečem, da se percepcija Slovenije, kot jo imamo mi o sebi, konča v Gradcu, Celovcu, Gorici in Trstu. Prepričanje, da nas drugje dobro poznajo, je zmotno. Mislimo, da vsi Avstrijci vedo, kje je Slovenija, enako Italijani. Pa ne vedo. Blagovna znamka Slovenije je pomembna, sem si in si prizadevam, da bi s sloganom I FEEL SLOVENIA prišli naprej. Ne gre samo za turizem. Tu bi se morali poenotiti vsi, ne samo mi v turizmu. Ampak po naši stari navadi ne moremo doseči niti tega, da bi imele naše nacionalne športne ekipe enake drese. Nekateri sicer pravijo, da šport nima zveze z gospodarstvom, a se motijo. Tina Maze je lani naredila več za gospodarstvo kot vsi dosedanji zunanji ministri. GG: Kje pa vidite razvojne možnosti slovenskega turizma? ZP: Razvoj v turizmu vidim v večanju prodaje na tujih trgih. Tako kot to počnemo v našem podjetju. Od leta 2000 je bilo obdobje velnesa, od leta 2010 pa so pri nas storitve usmerjene v kombinacijo in nadgradnjo velnesa z medicino, v medicinski velnes oziroma tako imenovan selfness. To je nadgradnja velnesa, ki je – povedano preprosto – trenutni užitek. Prideš, si vzameš trenutek zase in uživaš. S selfnessom ljudem ponujamo znanja za trajno skrb za njihovo zdravje. Se pravi, da tisti trenutni užitek raztegnemo v to, da so ljudje odgovorni za svoje zdravje. GG: Lahko država, poleg promocije slovenskega turizma, v tujini še kaj naredi? Lahko še kako pomaga? ZP: Predvsem naj nam država neha pomagati. (smeh) Neha pomagati z novimi davki in koncesijami. Kar nekaj stvari je, zaradi katerih bomo prihodnje leto v gospodarstvu, še posebej v turizmu, težje delali. Mislim tudi na davek na nepremičnine, za katerega vemo, da ga moramo plačati. Ampak so posebnosti v turizmu, ki bodo nekatere prizadele še bolj kot nas.

Glas Gospodarstva / december 2013

intervju

Najraje bi videl, da bi bila Slovenija tolikokrat večja, ker so slovenski gostje najboljši gostje. A če hočemo svoje zmogljivosti, ki so velike, zapolniti, moramo oditi na tuje trge. Pri tem ne gre za neko visoko filozofijo.

GG: »Najbolj me je strah, kadar me ni strah,« ste nekoč dejali. Vas je strah glede gospodarskih razmer v Sloveniji? ZP: Ja, zdaj me je strah. (smeh) Mislil sem na to, da ko te ni strah, se poleniš, ti gre dobro in ne gledaš v prihodnost. Ko me je strah, in zdaj me je, gledam v prihodnost in se trudim vleči poteze, ki nam bodo omogočile življenje tudi jutri. Ne samo da bomo zaigrali z orkestrom za konec leta, potem pa nas več ne bo. GG: Gospodarstveniki so na Vrhu slovenskega gospodarstva opozorili, da se ura vrti nazaj, poleti pa je bilo rečeno, da gospodarstvo nima kisika. Kaj so po vašem največji problemi Slovenije? ZP: Ključni problem je negativna energija, pomanjkanje ambicioznosti. Vsi samo kritiziramo – na ravni podjetij, na občinski ali državni ravni. Prevelika ambicioznost, ki je bila podprta z lahkim dostopom do denarja pred nekaj leti, se je sprevrgla v popolno nasprotje. Vsi samo jokamo, tarnamo, kritiziramo in ne iščemo rešitev. Največja težava pa je nedostopnost finančnih sredstev za gospodarstvo. V zadnjem obdobju, od leta 2004 – ne govorim o javnem dolgu, ampak o dolgu podjetij – smo se zadolžili za 16 milijard. Polovico tega so banke potegnile iz gospodarstva in to si lahko predstavljate, kot bi človeku vzeli kri. Brez dostopa do sredstev, s katerimi se bodo lahko financirale proizvodnje v posameznih podjetjih, ne bo napredka. GG: Omenjajo vas tudi kot kandidata za gospodarskega ministra. Vaš komentar? ZP: Tega ne komentiram. (smeh) Sicer sem počaščen, če obrtna zbornica vidi v meni človeka, ki bi lahko opravljal to funkcijo. Vendar o tem, kdo bo minister, odločajo drugi. GG: Glede na to, da so Terme Olimia bazeni na vladnem seznamu za privatizacijo, lahko kmalu dobite nove (so)lastnike. Kaj pričakujete od njih? ZP: Osebno nimam zadržkov do državne lastnine. Smo eno od podjetij, ki dokazuje, da lastnina ni pomembna, ampak je pomembno, kako to lastnino nadzorniki in poslovodstvo upravljajo. Problem naše državne lastnine je, da ima prenizke donose. Denimo v Franciji je veliko državne lastnine, a so tam donosi precej višji. Ni samo oblika lastnine kriva za težave, vzroki so drugje. Kar pa se tiče lastnikov ... v turizmu, tukaj v Termah Olimia, si želimo stabilnega in tujega kupca. Zakaj? V nasprotju z nekaterimi drugimi panogami, kjer tuji kupec z nakupom podjetja kupi tudi trg in obstaja možnost zaprtja podjetja, so v turizmu razmere drugačne. Ko nekdo kupi hotel, kupi vprašanje, kako zmogljivosti zapolniti. Mi si želimo tujega kupca, ker želimo priti do kontaktov, ki bodo pripeljali še več tujih gostov. GG: Kakšen pa je vaš pogled na Gospodarsko zbornico Slovenije? ZP: Sem član upravnega odbora, član predsedstva in predsednik turistično-gostinske zbornice, ki je pravna oseba znotraj GZS. Našo zbornico vidim kot gospodarsko vest naše vlade. Ne kot protiutež, ampak kot pozitivnega, konstruktivnega kritika, ki poskuša s svojim delovanjem in po svojih najboljših močeh usmerjati tok dogodkov v smeri, ki bodo gospodarstvu koristile. Preko GZS lahko gospodarstveniki povemo naše mnenje državi, vladi ...

GG: Kako pa vidite njeno vlogo pri okrevanju gospodarstva in reševanju krize? ZP: GZS sama po sebi nima moči za sprejemanje ukrepov. Ima pa pomembno vlogo pri konstruktivni kritiki in predlogih ukrepov, ki se izvajajo. Bilo je nekaj resnih pogovorov, tako s prejšnjo kot zdajšnjo vlado, učinki pa so enkrat boljši, drugič slabši. Ko se kriza stopnjuje, pa se mi zdi, da nas bolj poslušajo. GG: Kaj je v menedžerskem poklicu bolj pomembno: intuicija ali »številke«? ZP: Končne odločitve sprejemam intuitivno, a temeljijo na številkah. Nikoli se ne odločam samo na podlagi številk, stvar moram čutiti. GG: Konje še redite? ZP: Ja, za stroške. (smeh) To delam za dušo, ne zaradi ekonomike, čeprav se trudim ne imeti negativnega rezultata. Marsikje dobim kako novo idejo ... GG: Ko smo ravno pred novim letom ... kakšne so vaše želje za prihodnje leto? ZP: Na poslovnem področju si želim, da bomo uspešni na tujih trgih, da nam bo uspelo uspešno promovirati Slovenijo in naše podjetje. Da bomo morali odklanjati tuje goste, ki bodo želeli priti k nam. Zasebno pa si želim, da bom še naprej stabilno živel in imel tistega nekaj malega prostega časa za življenje z mojimi in delo na kmetiji.

ključno

Glas Gospodarstva / december 2013

pametna specializacija

Pamet v roke in preskok v glavah Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo, alenka.avbersek@gzs.si

Slovenija pretekli dve desetletji visokih razvojnih ciljev ni dosegala kljub visokim stopnjam gospodarske rasti. Strategij za konkurenčno, pametno, solidarno in v svet odprto ekonomijo ni izvajala niti prilagajala novim razmeram doma in v svetu. Rast je temeljila le na gradnji infrastrukture, ne pa tudi na paradigmi za razvojno prestrukturiranje gospodarstva, rast dodane vrednosti, kakovostna delovna mesta …

iljev strateških dokumentov (Partnerski sporazum Slovenija-evropska komisija, Pakt stabilnosti, Nacionalni reformni program), s katerimi je prevzemala zaveze za rast, stabilnost in izhod iz krize do EU, ter mednarodnih okoljskih in drugih zavez ne dosegamo. Ne izvajamo Raziskovalno inovacijske strategije Slovenije 2012–2020 niti Slovenske industrijske politike, ki ji manjka osredotočenost na nekaj izbranih prioritet razvoja. Gospodarska, javnofinančna kriza, padanje ratingov in zaupanja v Slovenijo so tako le zunanja podoba neizvajanja načrtovanih politik. Slovenija se mora v času trajajoče recesije zavezati za doseganje skupnih ciljev EU 2020 in hkrati odgovoriti na zahteve evropske komisije, ki razpršenega trošenja evropskih sredstev brez pravih učinkov na vzdržno gospodarsko rast ne sprejema več. Pričakuje namreč prepričljiv program naložb, ne državnih pomoči, v prednostna področja in izbrane investicijske prioritete, ki bodo sofinancirane z zasebnimi in javnimi, tudi sredstvi EU. Pri pogajanjih za ta sredstva med pogoji na prvem mestu zahteva izvajanje Strategije pametne specializacije (SPS), kot osnove za Partnerski sporazum in Operativni program za FP 2014–2020.

Kaj SPS sploh je in kaj ni?

SPS zahteva odločitev za omejeno število prioritet za razvojno-inovacijska in investicijska vlaganja, opredeljena področja pametne specializacije, z utemeljenimi in merljivimi učinki naložb javnih in zasebnih sredstev na vzdržen razvoj in kakovostna delovna mesta. Ta se ne določajo administrativno, ampak morajo iz-

hajati iz potreb in kapacitet gospodarstva, povezav z znanjem v RRI-institucijah, dobaviteljskih verigah, za uspeh na trgu in pri reševanju družbenih in podnebnih problemov (URE, OVE, hrana, izpusti, poplave, suše, zdravje). Izhodišče so strokovne podlage, ki utemeljujejo inovacijski potencial – obstoj tehnoloških in netehnoloških kompetenc, znanj in potencialov raziskovalnega sektorja, obstoječe razvojne infrastrukture, potencialov; ključne pri tem so kapacitete in kompetence podjetij za konkurenčnost na obstoječih in rastočih trgih. Inovacije nastajajo na presečišču in s kombinacijo različnih dejavnosti in tehnologij, kompetenc; zato SPS zahteva čezsektorsko povezovanje deležnikov za naložbe v prednostna področja, ne v posamezne sektorje ali regije. Zaradi prevzemanja odgovornosti za učinke na trgu in delovna mesta so nosilni partnerji vrednostnih verig lahko le deležniki z mednarodno odličnostjo, poslovno in finančno sposobnostjo plasmaja na trgu.

SPS zahteva spremembe v glavah državne administracije in vseh deležnikov

SPS ne določa zmagovalcev vnaprej, proces sprotnega prepoznavanja priložnosti in povezovanja znanja in kompetenc v vrednostne verige, z učinki na trgu, mora biti odprt in proaktiven. Dostop do njih omogoča tudi za nova inovativna podjetja in partnerstva. SPS zahteva logiko investiranja – preskok od razpršenega trošenja in administrativnega upravljanja resursov v pospešena, osredotočena

vlaganja na področja z največjim inovacijskim potencialom in prednostmi v produktih in rešitvah, z največjimi učinki na obstoječih in novih trgih, z največjimi multiplikatorji na dodano vrednost ter delovna mesta. Država za inovacije sposobnih podjetij in partnerstev, ki jim lahko uspe na trgu, ne sme več omejevati z birokratskimi pogoji in časovnicami razpisov. Inovacije mora spodbujati z odprtimi razpisi, tudi z demonstracijskimi in pilotnimi projekti, s katerimi znanje pridobi reference za nastop na tujih trgih.

GZS in MGRT sta naredila prvi korak, manjka nadaljevanje in uresničitev

Poleti 2013 sta GZS in ministrstvo za gospodarstvo (MGRT) organizirala delavnice z deležniki iz gospodarstva in RRI-sfere – tradicionalne in hitro rastoče industrije, tehnoloških in znanstvenih področij, obstoječih povezav RR in podjetij. Na temelju strokovnih podlag in razprav od spodaj navzgor so bila opredeljena tri prednostna področja znanja in kompetenc, na katerih lahko Slovenija okrepi globalno SPS – odgovarja na dejstvo: Slovenija ne more konkurirati na množični, nizkocenovni proizvodnji; s kompetencami in kapacitetami lahko konkurira v tržnih nišah; pogoj: specializacija in poslovna konkurenčnost.

ključno

Glas Gospodarstva / december 2013

,h okolje rana in

Materiali in tehnologije

zdravje

virov učinkovita raba

Električne in elektronske komponente in naprave

Proizvodne in informacijsko komunikacijske tehnologije

družba vključujoča varna

trajnostna graditev

trajnostna energija

trajnostna mobilnost Znotraj treh prioritetnih področij se bo po SPS iskalo rešitve za družbene in podnebne izzive.

konkurenčno in inovacijsko sposobnost obstoječe in rastoče industrije, odličnost RRI-institucij, ki so proizvodne in informacijsko-komunikacijske tehnologije, električne in elektronske komponente in naprave ter materiali in tehnologije.

Odgovornost Vlade RS je, da izvede nadaljnje korake

Z odprtim povabilom vsem potencialnim deležnikom, ki imajo kompetence in kapacitete na opredeljenih prednostnih področjih, bi morala vlada nemudoma: identificirati njihovo sposobnost povezovanja za nove produkte in storitve z utemeljenimi učinki na trgih; oblikovati ukrepe in instrumente za spodbujanje povezovanja v skupne projekte in prioritetne naložbene programe, s katerimi se ustvarja nova vrednost z inovacijami (tehnološkimi, netehnološkimi, modeli ...), na področju družbenih in podnebnih izzivov: trajnostna energija, trajnostna mobilnost, trajnostna graditev, učinkovita raba virov, zdrava hrana in okolje ter vključujoča varna družba.

Na Vladi RS je, da zagotovi vključevanje ukrepov in instrumentov SPS v Partnerski sporazum in Operativni program FP 2014–2020. Še posebej: odprte razpise za sprotno prepoznavanje in podporo povezovanju v vrednostnih verigah – horizontalno in vertikalno, ki spodbujajo razvoj novih produktov in na znanju temelječih storitev za nove in rastoče trge (družbeni izzivi); kombinacijo finančnih virov in instrumentov za pokrivanje vseh faz razvoja, od znanja do trga; usmerjena vlaganja v hitro rastoče panoge in podjetja s potencialom rasti; državo, ki investira, izvaja naložbe po načelih javno-zasebnega partnerstva, uporablja sistem javnih naročil – razvojne spodbude in soinvestiranje, temelječe na merljivih ciljih in rezultatih, ne subvencije; sinergijo, kombinacijo ukrepov različnih politik, pristop »policy mix«, ki zagotavlja fleksibilnost financiranja naložb, njihove prioritete, ciljno in usmerjeno vlaganje glede na specifičnost področij, vključno s prioritetnimi obeh kohezijskih regij;

spodbujanje izobraževanja in zaposlovanja visokokvalificiranega kadra na prednostnih področjih; spremembo sistemov spremljanja in vrednotenja, usmerjenost k učinkom, ne h kontroli porabe sredstev.

Kaj še potrebujemo za preskok v glavah?

Zadnji osnutek Partnerskega sporazuma še ne gre v to smer. Zamude v uresničevanju pametne specializacije, ob preostalih pogojih evropske komisije, lahko ogrozijo črpanje razvojnih sredstev v sedanji in novi perspektivi, kar je za potencialne prejemnike iz RR-sfere in podjetij nesprejemljivo. Za državo in občine enako, ker se bodo zamaknili avansi na ta sredstva, kar po zavrlo investicije vseh vrst.

več o 

Več o usmeritvah GZS za SPS: http://www.gzs.si/slo/63402

ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Spletna odličnost

Na GZS se je kuhalo Petra Kovič, foto: Žare Modlic

Oglaševanje od ust do ust je za tiste, ki jim je dovolj, da svoj izdelek namesto na svetovnem trgu prodajo na vaški tržnici. Tako zagovarjajo pomen interneta predstavniki agencije Enki, ki je že drugič agencija leta. Že drugič?! To pa resno diši po … kuhinji.

istega večer, 5. novembra, so se dvomi končali, sum je bil potrjen. Podelitev nagrad za spletne projekte Netko je bila ena velika kuhinja. Čeprav pogosto umirjam svoj srčni utrip ob gledanju televizijskega kanala24Kitchen ter mešanju eksotičnih začimb in tradicionalne pečenke, sovražim kuhinjo! Favoriziranje izbrancev, ki so le prijatelji, a brez pravih kompetenc, je že zdavnaj prežvečena in neokusna šala.

Kuhinja z namenom

A kuhinja na Gospodarski zbornici Slovenije je bila tistega večera drugačna. Prava in pristna z obvezno toplino, rdeče-belim karirastim pogrinjkom, božičnim vonjem, že pozabljeno glasbo legendarnih Hazar-

dov, krhkimi čokoladnimi piškoti in humorno, pa tudi mestoma (pre)drzno mamo Manko. Odločitev snovalcev 15. podelitve spletnih oskarjev Netko, to sta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in Center za varnejši internet SAFE-SI v družbi kreativne družbe Poslovnih medijev, da sodobnost spleta in slavnost prireditve prenesejo v tradicionalno kuhinjo, ima dolgo brado. Že vrsto let dežurni obrekljivci o podelitvi spletnih nagrad Netko širijo neokusne govorice, da je izbor ena velika kuhinja in da se žirija pri izbiranju vede zelo oportunistično. Glede na potrebe; v času smučarske sezone zmagujejo potomci žičničarjev, v času epidemije pa nečaki zdravnikov in podobno.

Včeraj + jutri = zmaga

»Obrekljivci bodo končno imeli prav; res smo vseh 107 prijavljenih spletnih ustvarjalcev povabili v čisto pravo kuhinjo,« je v uvodnem pozdravu družbi mladih ljudi, ki se ne pustijo dušiti zatohlosti krize, ampak s kreativnostjo uresničujejo sanje o boljšem jutri, dejala glavna kuharica prireditve mama Manka. V šestih kategorijah je ob pomoči uslužbencev GZS podelila nagrade, med katerimi je najbolj odmevalo priznanje za agencijo leta. To je tako kot lani postala agencija Enki. Njen direktor, Jaka Lenardič, je takoj po razglasitvi dejal, da »očitno razvijajo zgodbe, ki odmevajo«. V ameriškem slogu, ki meri uspeh s številom neuspehov, je dodal, da »biti najboljši pomeni včasih tvegati in

Ključni dogodki

Glas Gospodarstva / december 2013

Agencija leta je že drugo leto zapored agencija Enki.

Tokrat je na GZS zadišalo po sveže pečenih piškotkih.

Nagrade Netko pogosto opisujejo kot spletne oskarje, katerih namen je spodbujanje odličnosti uporabe interneta in dvig kakovosti in inovativnosti spletnih in mobilnih rešitev.

stopati v neznano«. Kljub mladosti se zdi, da ekipa agencije Enki ne zavrže a priori vsega, kar je nekoč delovalo. Uspešno združuje sodoben know-how in old school marketinške prijeme. »Pri agenciji Enki obračamo piramido klasičnega oglaševanja. Snujemo strategije, ki namesto nagovarjanja tisočih, da dosežemo enega, nagovarjajo posameznika, ki naj sporočilo samodejno širi med tisoče znance.«

jenja ugleda in zgledovanja po najboljših, to je Skandinavcih,« je dejala vodja marketinga pri Bolhi Maruša Grah in priznala, »da jim gre recesija zelo na roke«. Pri tem pa poudarila, da spletni oglasniki že zdavnaj niso več spletni bolšjak, kjer se prodajajo sirove luknjice, telefon z demoni ali uporabljen žepni robec, temveč »racionalizacija družinskega proračuna«.

Kdo se ženi?

Kljub nagradam, aplavzom in številnim fotografskim bliskavicam na 15. podelitvi spletne nagrade Netko se je treba zavedati, da ni vsako leto mogoče ponoviti spletnega dogodka, kot nam ga je »zakuhal« lanski s prestižnim mednarodnim priznanjem Združenih narodov nagrajeni Supervizor. Predsednik žirije Vuk Cosić je dejal, da je letošnja bera spletnih strani nekoliko bolj osredotočena na lokalno okolje in zato bi bilo »nesmiselno, da bi jih peljali na izlet v tujino in jih kazali na mednarodnih lepotnih tekmovanjih«. A vseeno si ni mogel kaj, da ne bi dodal, da je zanj najboljši primer spletne strani, ki bo s svojo zgodbo odmevala tudi v prihodnje, spletna stran virostatiq.com Marka Plahute, ki »inovativno združuje citizen journalism in data journalism«. Kot bo odmevala tudi jubilejna, po Cosićevih besedah zabavna in premetena prireditev Netko 2013, ki je – upamo – vsaj s piškoti zaprla usta vsem dosedanjim dvomljivcem. Pa morda ne s tistimi piškotki, ki jih je v video intervjuju pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in ki jih je Slovenija zaradi zaščite internetnih uporabnikov še resneje sprejela kot druge članice EU, temveč s tistimi piškoti, ki je na tržnici ponujala mama Manka. Tisti gredo vsem bolj v slast.

Nič čudnega ni, da se je ekipa agencije Enki pred fotografske objektive z Netkom v rokah postavila tudi s spletnim podpisom Zaobljuba.si, izdelanim za podjetje Intuit. Njihov uspeh se meri ne samo na estetski in informativni ravni, temveč kar s številkami. V 10 dneh od postavitve strani so brez medijskega zakupa in izključno z viralnim učinkom uspešno združili ponudnike poročnih storitev in izkušnje mladoporočencev in zabeležili 4.200 unikatnih obiskovalcev, 330 novoustvarjenih profilov, 24 novih prošenj ponudnikov za sodelovanje, 3.860 podeljenih všečkov, predvsem pa dobili ogromno pohval uporabnikov in stroke. Ampak, če smo cinični in pogledamo pod pokrov, je spletno stran Zaobljuba.si žirija nagradila gotovo zato, ker se en od njenih članov v bližnji prihodnosti ženi.

Kupim, prodam sirove luknjice

Čast podelitve nagrad Netko rešuje kategorija glas ljudstva. Tej še dežurni obrekljivci ne nasprotujejo. Letos je v tej kategoriji slavila Bolha.com. »Spletni oglasnik Bolha.com je skoraj v vsakem slovenskem domu; vsak mesec ima spletna stran prek milijon različnih uporabnikov in to je rezultat 14-letnega gra-

Piškotki mame Manke

Prejemniki nagrad netko 

Absolutni zmagovalec je spletna agencija leta ENKI. Kategorija predstavitve podjetij in korporativno komuniciranje – spletna stran Živeti s pristaniščem Luke Koper, ki jo je zasnovalo podjetje Enigma. Kategorija digitalni nastop državne in javne uprave – spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana, delo podjetja Spletodrom, Elvis Sedić, s. p. Kategorija mediji in informativni portali – zmagovalec je časopis Gorenjski glas. V kategoriji produkti in blagovne znamke je prvo mesto osvojila – Zaobljuba.si. Kategorija digitalne storitve in aplikacije – tudi spletna stran Zaobljuba.si podjetja Intuit, ki so jo zasnovali v agenciji Enki. Naziv najbolj prijazne spletne vsebine za otroke si je prislužila spletna vadnica Moja matematika Spletne založbe Zvonka Kos, s. p. Najboljšo stran po izboru uporabnikov – in s tem nagrado glas ljudstva – ima spletni portal Bolha.com.

Nagrajenci GZS

Glas Gospodarstva / december 2013

Siva Slovenija

Nagrajenci GZS o sivi ekonomiji: Ukrepi so preblagi Matevž Straus, foto: Žare Modlic

»Kdo mi jemlje prihodnost?« se na plakatih sprašuje deklica. Odgovorov je seveda več, vlada tokrat v obsežni kampanji opozarja na sivo ekonomijo. A kako zajeziti ta žgoč problem? Za mnenje smo povprašali prejemnike Nagrade GZS, ki so za ostro kaznovanje nelojalne konkurence.

Tone Stanovnik, direktor, Špica International, prejemnik nagrade v letu 2010

Marko Kolbl, direktor, Europlakat, prejemnik nagrade v letu 2012

Janez Bijol, direktor, Bijol, prejemnik nagrade v letu 2012

»V gospodarstvu so vedno uspevala najbolj inovativna podjetja – zakaj ne bi inovativno razmišljala tudi slovenska »finančna policija«, torej Durs. V teh negotovih časih, ko je 20 odstotkov aktivnih Slovencev brezposelnih, bi predlagal, da jim ne omejujemo njihove podjetniške žilice, ampak jo celo spodbujamo. Predlagam tehnološko izvedljivo rešitev: omogočimo vsem brezposelnim, da na svoj telefon naložijo aplikacijo za blagajno, prek katere lahko prodajajo svoje storitve in plačujejo minimalne davke državi, ki nadzira te brezžične transakcije.«

»Če želimo zmanjšati sivo ekonomijo, je treba postaviti takšne pogoje, da se delo na črno oziroma opravljanje poslov brez računov ne bo splačalo. Visoke kazni za kršitelje in nadzor so lahko le del rešitve. Veliko bolj pomembno se mi zdi znižati previsoke prispevke, tudi davčne stopnje so vse višje. Ena izmed preprostih in učinkovitih rešitev so pavšalne obdavčitve, zato bi se mi zdelo smiselno, da se sistem pavšalnih obdavčitev prenovi in razširi. Vanj bi bili na primer lahko vključeni tudi gostinski lokali.«

»V naši panogi siva ekonomija ni preveč prisotna, ker izdelkov, ki jih delamo mi, ni mogoče izdelovati v domači garaži. Jo pa srečujem v zasebnem življenju skoraj vsak dan. Še posebej sem se z njo seznanil v zadnjih mesecih, ko smo prenavljali domačo hišo. Nekateri izvajalci se kar niso mogli načuditi, ko sva jim z ženo rekla, da hočeva račun. Samo z ozaveščanjem širše populacije, da je davke pač treba plačevati, bomo lahko zajezili sivo ekonomijo, državi pa zagotovili prepotrebna sredstva za njeno delovanje. Seveda pa bi tudi davčna uprava morala biti bolj ažurna pri izterjavi in predvsem imeti ista pravila za vsa podjetja.«

NAGRAJENCI GZS

Glas Gospodarstva / december 2013

Kakšen je obseg sive ekonomije v Sloveniji?

Kako velik je problem v tujini? (metodologija prof. F. Schneiderja, leta 2012, v % BDP)

15,6 %

BDP v letu 2007

(metodologija dr. B. Nastava)

8,3 %

Avstrija

15 %

Švica

BDP v letu 2010

Slovaška

(metodologija Sursa)

23,6 %

21 %

BDP v letu 2012

(metodologija prof. F. Schneiderja)

Italija

13 %

20 % Hrvaška

Nemčija

»Siva ekonomija ima po mojem mnenju v Sloveniji večji obseg, kot praviloma prikazujejo v raziskavah. Obseg sive ekonomije je tudi precej večji kot obseg črne ekonomije.

Mag. Andrej Mate, predsednik UO, Inles, prejemnik nagrade v letu 2011

Plahi začetki, ki jih postopno, vendar prepočasi izvaja država, so precej preblagi. Sivo ekonomijo bomo izkoreninili zgolj z drastičnimi ukrepi, kot so visoke kazni, nezmožnost opravljanja dejavnosti v primeru kršitev, in z zelo velikimi pooblastili inšpektorjem. Nelojalna konkurenca gospodarskih subjektov, ki

Petra Melanšek, direktorica, Vivapen, prejemnica nagrade v letu 2013

»Siva ekonomija je žal zelo povezana z moralo, ki vlada v posamezni družbi, v podjetjih in pri posameznikih. Povečanje sive ekonomije pri nas je verjetno tudi posledica neurejenih razmer in povečevanja obremenitev. Nujno bi bilo povečati zaupanje državljanov v državo. Če pa se ukrepi že izvajajo, bi morali z roko v roki s tem najti tudi bolj učinkovito pot za izterjavo davčnih dolžnikov. Škoda je, da pri nas mlini hitro meljejo, ko je treba izterjati od tistih, ki imajo že tako malo, na tiste, ki so nas pahnili v sedanji položaj, pa pozablja-

poslujejo mimo zakonov, ovira in zmanjšuje tudi poslovanje družb, ki poslujejo zakonito. Inšpektorji z ustrezno velikimi pooblastili morajo s pomočjo države nekaj kršiteljev z različnih področij medijsko močno izpostaviti, kar bo jasno znamenje preostalim, da je zadeva mišljena resno. Zelo dober zgled je Hrvaška, kjer na tem področju ni popuščanja. Na ta način bi se siva ekonomija v prihodnje izjemno skrčila, dejstvo pa je, da stvar za preteklost realno gledano ni rešljiva.«

mo oziroma si za njih »vzamemo leta in leta časa«. Ukrepov oziroma predlogov je bilo že kar nekaj nanizanih, upam le, da se bodo dosledno in enakopravno izvajali. Gasimo požar, morali pa bi si prizadevati, da sploh ne bi izbruhnil. A ker je pri nas to eskaliralo v taki meri, bi si bilo treba najprej odkrito pogledati v oči in najti vzrok in povzročitelje. Ko bi bili ti ustrezno kaznovani, bi lahko postavili trden temelj, na katerem bi gradili. Do takrat bo vse metanje peska v oči.«

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Energija

13 tez dr. Yurija Yatska Matevž Straus

Ko je dr. Yuri Yatsko, doktor fizike, psiholog, raziskovalec in svetovalec stopil pred polno dvorano gospodarstvenikov, je zavladala tišina. Le kaj lahko ruski fizik, ki je pretrgal povezavo z akademskimi krogi in se posvetil raziskovanju meja znanosti, pove gospodarstvenikom – »racionalnim subjektom« – o energiji za vodenje podjetij? Povedano smo zbrali v 13 tez. 1. Obstajajo lokalni in nelokalni sistemi.

Raziskave iz konca 20. in začetka 21. stoletja so potrdile, da zakonitosti kvantne fizike ne veljajo le za elementarne delce, temveč za vse sisteme – tudi človeka. Govorimo lahko o dveh vrstah sistemov, lokalnih in nelokalnih. Z izrazom lokalni sistemi opisujemo deterministično razumevanje sveta, v katerem veljata Newtonova fizika in Aristotelova logika, z izrazom nelokalni sistemi pa kvantno razumevanje, ki govori o verjetnostnih pojavih in namesto dihotomije da/ne vpeljuje neskončen spekter možnosti.

2. Človek je prepleteni sistem.

Yuri je tukaj in zdaj kot lokalni sistem – ter vedno in povsod kot nelokalni sistem.

3. V sistemu brez opazovalca je mogoče absolutno vse.

Da nelokalni sistem postane lokalni, nujno potrebuje aktivnega opazovalca – kakor hitro pojavov nihče ne opazuje, je mogoče absolutno vse. Naša pozornost tako definira našo realnost. Ko pozornost usmerjamo na finančne težave, bomo od neskončnih možnosti zaznali le finančne probleme. Z opazovanjem pozitivnih elementov se bodo v naši realnosti lokalizirali pozitivni dogodki. A kako naj nadzorujemo svojo pozornost?

4. Večji del življenja smo na avtopilotu.

Raziskave kažejo, da smo na dan svobodni – ko lahko povsem prosto sprejemamo vse odločitve – skupno samo dve do tri minute. Tudi strokovnjaki, ki danes odkrivajo načine za širjenje časa za svobodne odločitve, ne odkrivajo novih dognanj, temveč zgolj oživljajo znanja preteklih kultur. Današnja družba

mora namreč še najti formo širjenja svobode, ki bo primerna našemu razmišljanju.

5. Ujeti smo v kalup determinizma.

Ker vzgoja v zahodnih kulturah temelji na Newtonovi fiziki in Aristotelovi logiki, v vsem vidimo dihotomijo vzrok-posledica, ki je deterministična in ne dopušča svobode. Iz takega razmišljanja se je težko izviti, saj je vgrajeno posebno v zahodnih jezikih. Vse bolj se vgrajuje tudi v slovanske jezike, ki so sprva temeljili na kvantnem načelu, determinizem pa je bil uveden s staro cerkveno slovanščino in glagolico v času Cirila in Metoda.

6. Tri četrtine ljudi razmišljajo v kategorijah plus-minus dva tedna.

Raziskave kažejo, da dogodki izpred dveh mesecev ali morebitni dogodki v prihodnosti pri večini oseb ne vplivajo na današnje odločitve. Večina ljudi nima vizije razvoja dogodkov.

7. Človek potrebuje koncept in vizijo lastnega življenja.

Cilji, ki vsebujejo le materialno komponento (finančni rezultati, tržni deleži ...), so težko dosegljivi in zahtevajo veliko energije – pogosto pa smo kljub uspehu nezadovoljni z doseženim. Značilnost uspešnih oseb pa je, da razmišljajo predvsem o razvoju in uresničitvi idej, materialno komponento pa razumejo le kot pogoj za izpeljavo novih idej.

9. Vizija nakazuje smer, ne vseh korakov.

Razvoju dogodkov moramo delno pustiti prosto pot – naj vizija ne bo kletka, ki bo zamejevala našo svobodo.

10. Večja svoboda terja davek – odgovornost za svoja dejanja.

Večina ljudi se odloči za avtopilota, da bi se izognila odgovornosti.

11. Egoizem da, a naj bo racionalni.

Racionalni egoist uresničuje svoje interese, a ne na škodo okolice – čeprav se zdi, da ni hitrih rezultatov, so negativne eksternalije pri tem manjše in končni rezultat boljši od brezbrižnega egoizma.

Kdo sem, kaj sem, od kod sem, kam grem, zakaj grem, so vprašanja, na katera si moramo odgovoriti. Natančnejši kot je koncept, večja je naša sposobnost prehoda iz ene linije razvoja dogodkov na drugo. Minute, ki jih imamo za svobodne odločitve, moramo kot prvi korak usmeriti v oblikovanje življenjskih ciljev in kot naslednjega na operativne odločitve.

12. Preteklost definira prihodnost.

8. Cilji običajno vsebujejo dve komponenti – materialno in razvojno.

13. To so zakoni narave – le upoštevati in spoštovati jih je treba.

Vsak dogodek nosi nek pomen – isti dogodek lahko dojemamo kot travmo ali smo do njega brezbrižni. Pomemben je zorni kot pogleda. Kot počne v naši civilizaciji večina držav, lahko tudi sami prirejamo lastno zgodovino in dajemo večjo težo svetlim dogodkom. Tako ustvarjamo boljšo varianto prihodnosti.

fokus gzs

Glas Gospodarstva / december 2013

365 DNI

letno poročilo

Fokus GZS Letno poročilo 2013

NAŠI DOSEŽKI

NAŠE AKTIVNOSTI

NOVI PRODUKTI

NAŠI DOSEŽKI PRAVNA DRŽAVA

DO 10 %

6 MESECEV krajši postopki javnih dražb za prodajo premoženja dolžnika

večje poplačilo upnikov zaradi njihove večje moči in vloge

DO 50 %

hitrejše ugotavljanje insolventnega položaja v podjetjih

BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE

8 MIO EUR

prihranka industriji zaradi znižanja prispevka za obnovljive vire energije

30 MIO EUR

prihranka zaradi umika predloga o davku na sladke pijače

VEČ KOT

DO 10 MIO EUR

nižji stroški zaradi večje prožnosti in sprememb pri letnem dopustu

nižji administrativni stroški delodajalcev zaradi sprememb pri postopkih zaposlovanja in prenehanja delovnih razmerij

30 MIO EUR

0,5 MIO EUR

letnega finančnega učinka zaradi manjšega števila obrtnih dovoljenj

VSAJ 5 MIO EUR manj stroškov financiranja zaradi optimiranja garancij za izvajalce javnih naročil

8 MIO EUR

letnega finančnega učinka zaradi delne oprostitve plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce

35 MIO EUR manj dodatnih obremenitev iz naslova interventne zdravstvene zakonodaje

Glas Gospodarstva / december 2013

MIO EUR

1,5

prihranka zaradi znižanja stopnje nepremičninskega davka z 0,8 na 0,75%

prihranka zaradi znižanja stopnje nepremičninskega davka za energetiko z 0,8 na 0,4 %

letnega finančnega učinka zaradi uveljavitev izjem pri davku na nepremičnine večje vrednosti

50 % krajši čas registracije podjetja

MIO EUR

25 MIO EUR

15 MIO EUR

3 MIO EUR

prihrankov zaradi fleksibilnejših določb uredbe o emisiji v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki podjetjem omogočajo izbiro ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak

prihrankov pri izkoriščanju energetske vrednosti lesnih ostankov iz lesno predelovalne dejavnosti zaradi sprememb uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

prihranka v 2014 zaradi znižane prispevne stopnje na 9,25 % v pokojninskem načrtu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS

NOVI RAZVOJNI ZAGON

500

MIO EUR

Priprava usmeritev za Strategijo pametne specializacije z deležniki iz gospodarstva in razvojnih institucij za pospešitev izpolnitve pogoja za črpanje EU sredstev 2014-2020 pred junijem 2014

MIO EUR

novega kreditnega potenciala za malo gospodarstvo prek kreditnih linij SID

je vrednost protivetrne zaščite na hitri cesti Razdrto-Ajdovščina

ODLOČNA PODPORA IZVOZU

3.500

bolje usposobljenih izvoznikov v programu Go International Slovenia

MIO EUR

več sredstev za promocijo turizma ob rebalansu proračuna

VPLIV NA ZAKONODAJO TER SOCIALNI DIALOG Sodelovanje na:

45 5 5 25

Priprava:

odborih in delovnih skupinah ministrstev

vladnih svetih sejah sveta za znanost in tehnologijo

pogajanj za reformo trga dela

stališč do zakonov in predlogov zakonskih predpisov

komentarjev

Vloženi amandmaji na

> 1.000

zakonov

pravnih mnenj in pravnih svetovanj članom

sejah ESS

300 UR

izjav za javnost

Pripombe in predlogi na

vezanih na ključne politike in zakonodajo

zakonov in predpisov

NAŠE AKTIVNOSTI DOGODKI strateških konferenc

seminarjev in delavnic

234

116 500

DOGODKOV

konferenc, posvetov, okroglih miz z različnih poslovnih področij

134

dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja

INFORMIRANJE ČLANOV

> 7.800 nasvetov članom

1.000.000 obiskov spletnih strani

195

video reportaž za TV.GZS

48x

Poslovni tednik

13x 4x + 1x

Zakonodajni kompas

Glas Gospodarstva

priložnostna izdaja

elektronske in tiskane informacije posameznih združenj in zbornic dejavnosti ter regijskih in območnih zbornic

NOVI PRODUKTI

Zakonodajni kompas

AgendaMG

Vodnik po novem ZDR

Plačni kažipot

E-bilten, ki pokriva področje politik in zakonodaje.

Seznam prednostnih predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki, mikro in mala podjetja.

Priročnik za prakso, s celovitim pregledom novosti in sprememb institutov, ki jih v prakso vnaša novi ZDR.

Zbir vseh podatkov, potrebnih za obračun vseh prejemkov iz dela.

Ljubljanska arbitražna pravila

Gospodarski kazalci GZS

E-novice Go International Slovenia

Nova arbitražna pravila kot normativni okvir reševanja sporov v postopku arbitraže pred Stalno arbitražo pri GZS.

Oblikovna in vsebinska prenova paketa strokovnih tiskanih in e-gradiv Analitske skupine SKEP GZS.

Promocijska predstavitev GZS v angleškem jeziku Predstavitev organizacije in aktivnosti GZS.

Aktualne informacije s področja internacionalizacije.

Gospodarski+ Rubrika na spletnih straneh, namenjena promociji pozitivnih zgodb, zgodb o uspehih in dosežkih naših članov.

Stališča in komentarji

Pravilniki in akti v računovodskem servisu

Okoljska zasnova embalaže

Oblikovna in vsebinska prenova na spletnih straneh GZS.

Spletno orodje za podporo poslovanju članov ZRS.

Knjižica v okviru projekta IMAGEEN.

Želite vedeti več? Z veseljem Vam bomo dodatno obrazložili naše aktivnosti. Imate sugestijo ali predlog, kako še izboljšati naše delovanje? Pišite nam na info@gzs.si.

Gospodarska zbornica Slovenija Dimičeva 13, 1504 Ljubljana 01 58 98 000 info@gzs.si, www.gzs.si www.facebook.com/GZSsi www.twitter.com/GZSnovice

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Črtna koda

Majhen sken za človeka, velik korak za človeštvo Zdenka Konda, direktorica GS1 Slovenija

Slogan »globalni jezik poslovanja« je več kot le črka na papirju – v štiridesetih letih je črtna koda od poskusa učinkovitejšega postopka zaračunavanja blaga na blagajnah postala način za identifikacijo, zajem in izmenjavo podatkov v celotni preskrbovalni verigi. Po vsem svetu.

etos mednarodna organizacija GS1 z vsemi svojimi več kot stotimi sateliti po vsem svetu praznuje 40 let globalnega jezika poslovanja. Ta se je začel aprila 1973, ko so predstavniki ameriške prehrambne industrije za standard identifikacije izdelkov izbrali črtno kodo, ki jo danes imenujemo črtna koda GS1. Edinstveno označevanje izdelkov pa je omogočilo tudi razmah globalne trgovine.

Globalni jezik

Zato je slogan »globalni jezik poslovanja«, ki ga organizacije GS1 po svetu zagovarjajo in poudarjajo, več kot le črka na papirju. Štiridesetletnica GS1 je torej posvečena veliki ambiciji – oblikovanju, razvoju in razširjanju standardov GS1 po vsem svetu kot globalnega jezika poslovanja. Organizacija GS1 Slovenija, ki je lani praznovala svojo 20-letnico, je pot začela v Gospodarski zbornici Slovenije. Od leta 2006 je nadaljevala kot samostojna, nepridobitna organizacija, ki tako kot vse njene partnerske organizacije po svetu sledi skupni viziji in ustvarja svet, v katerem blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu v dobro gospodarstva in za izboljšanje življenja ljudi.

Več kot koda na izdelkih

Sistem standardov in rešitev GS1 ni le črtna koda na izdelkih oziroma pet milijard vsakodnevnih odčitkov (beepov) črtne kode po vsem svetu, temveč je mnogo več – od identifikacije lokacij, transportnih enot in storitev, standardov elektronskega poslovanja, radiofrekvenčne identifikacije do globalne sinhronizacije podatkov. Njihova uporabna vrednost se zrcali tako v gospodarskih kakor tudi v negospodarskih sektorjih: od preskrbovalne verige izdelkov za široko porabo, zdravstvene preskrbovalne veri-

ge prek bančnega sektorja do energetike in vojske, pa tudi v javnem sektorju. Standardi GS1 zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke, s tem pa ne le sledljivosti in varnosti maloprodajnih izdelkov, temveč tudi logističnih enot. Tako pomembno pripomorejo k optimizaciji, racionalizaciji in preglednosti posameznih verig. Njihove prednosti so očitne, njihovo uporabno vrednost pa vsakodnevno dokazuje veliko število dobrih praks po vsem svetu.

Najuspešnejši globalni standard v zgodovini

GS1 z vsemi nacionalnimi organizacijami se čedalje bolj usmerja h končnim porabnikom, ki bodo svoje nakupe v prihodnje opravljali večinoma na daljavo z uporabo modernih tehnologij. Da bi jim zagotovili zaupanja vredne informacije o izdelku, želimo v GS1

ponuditi dobro platformo z našimi standardi, ki bo zagotavljala kakovostne podatke in informacije in tako porabniku olajšala odločitev za nakup primernega izdelka na njemu najustreznejši način. To, kar je bilo na začetku, ko je bila črtna koda izbrana za standard identifikacije izdelkov, zgolj poskus učinkovitejšega postopka zaračunavanja blaga na blagajnah, se je kmalu preoblikovalo v globalni jezik poslovanja, to je v enoten način za identifikacijo, zajem in izmenjavo podatkov med poslovnimi partnerji v preskrbovalni verigi po vsem svetu. Prav standardi GS1 so omogočili neverjetno povečanje učinkovitosti te verige, zato ne preseneča izjava enega najbolj znanih predavateljev na ameriški univerzi MIT dr. Sanjaya Sarma, da je črtna koda nedvomno najuspešnejši standard vseh časov.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Organizacijska vitalnost

Ali imamo vitalno organizacijo? Mitja Cimerman, AT Adria

Vitalnost lahko definiramo kot sposobnost za življenje, sposobnost proaktivnega delovanja za spopadanje z izzivi življenja oziroma poslovanja – tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. Nestabilno poslovno okolje, ki traja že nekaj let, pa postavlja vitalnost posameznika in organizacij še prav posebej na preizkušnjo – in se zrcali v neposrednih finančnih vplivih.

aziskave v svetu kažejo, da se pomen težav z mentalnim počutjem v primerjavi s telesnim počutjem iz leta v leto povečuje, s čimer se povečujejo tako neposredne materialne posledice kot tudi posredne, nematerialne posledice. Materialne posledice lahko s precej enostavnimi modeli ovrednotimo v denarju, kar je samo po sebi zanimiva informacija ter dobra oporna točka (motivacija) za uvajanje sprememb v podjetjih. Po drugih strani nematerialne posledice ne vplivajo na stroške neposredno, temveč le posredno. Prav vpliv nematerialnih posledic na negativni stres in posledično na materialne posledice lahko pojasnjujemo s konceptom organizacijske vitalnosti. Pri sami ideji vitalnosti lahko namreč govorimo o fizični pripravljenosti, mentalni pripravljenosti ali socialni pripravljenosti za proaktivno delovanje in soočanje z izzivi poslovanja. Koncept vitalnosti tako ponuja dodaten vpogled v delovanje organizacije in vsakega posameznika v njej, saj povezuje na eni strani model merjenja organizacijske klime – pregled sistemov vodenja, stanje organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih – ter na drugi strani učinek, predvsem negativnih stresorjev na mentalno počutje posameznika.

Letno 1.975 evrov zaradi nevitalnosti enega zaposlenega

Raziskave slovenskega konzorcija Organizacijske vitalnosti so pri zelo previdnih (konservativnih) ocenah učinkovitosti zaposlenih pokazale, da strošek organizacijske nevitalnosti na leto na zaposlenega znaša povprečno 1.975 evrov. Razpon stroška med posameznimi or-

ganizacijami pa znaša od 572 evrov pa vse do 6.687 evrov – to so izredno velike številke, saj posledično seštevek ocene stroškov nevitalnosti znaša od nekaj sto tisoč evrov do nekaj milijonov evrov na leto! Pri stroških organizacijske nevitalnosti se jasno izrisuje razlika med proizvodnjo in storitvenim sektorjem, med katerima je razmerje kar ena proti tri v koristi proizvodnim organizacijam. Znotraj slovenskega konzorcija smo Konzorcij Organizacijske vitalnosti za izračun stroškov nevitalnosti 

V sredini leta 2013 smo s pomočjo 14 pomembnejših slovenskih podjetij in z namenom testiranja kalkulatorja OrVi ustanovili konzorcij Organizacijske vitalnosti, v katerem so strokovnjaki sodelovali pri verificiranju pripomočka za izračun oziroma oceno stroškov, ki nastajajo v podjetju zaradi pomanjkanja organizacijske ali individualne vitalnosti. Glavne naloge sodelujočih so bile preizkušanje modela izračuna stroškov na primeru lastnega podjetja, kritika oziroma verifikacija modelov vrednotenja posameznih elementov ter izmenjava izkušenj na skupni delavnici predstavnikov sodelujočih podjetij. Konzorcij združuje 14 podjetij s povprečno 1.933 zaposlenimi in letnim prometom povprečno 417 milijonov evrov.

tako lahko oblikovali skupino štirih proizvodnih organizacij, ki v glavnem delujejo mednarodno, ter skupino štirih slovenskih zavarovalniških družb – pri proizvodnih organizacijah znaša letni povprečni strošek 933 evrov, kar je precej manj od preostalih vključenih organizacij (najnižji strošek je znašal 745 evrov, najvišji pa 1.268 evrov), pri zavarovalniških družbah pa je povprečni letni strošek nevitalnosti občutno višji ter znaša 2.710 evrov na zaposlenega (najmanj 1.134 evrov, največ 4.116 evrov).

Prihranki so mogoči z drugačnim vodenjem

Skozi množico opravljenih pogovorov in delavnic za izpolnjevanje kalkulatorja OrVi v okviru konzorcija organizacijske vitalnosti se je izoblikovalo nekaj jasnih ugotovitev in sklepov: Zaposleni, ki jih ni v službi (bolniška, fluktuacija), nam povzročajo določene realne in/ali oportunitetne stroške. Vendar nam še precej višje stroške povzročajo zaposleni, ki so na delovnem mestu, a ne delajo optimalno. Možnost za ukrepanje – točka intervencije – je vodenje. Tako skozi sisteme vodenja, ki jih ponuja organizacija v podporo vodjem, kot tudi način dejanskega izvajanja – uporabe sistemov pri vodjah na vseh ravneh. Vitalizacija zaposlenih ni možna brez odstranitve glavnih ovir (realnih ali psiholoških), ki obstajajo v organizaciji. Pogosto se te ovire izražajo skozi vodenje. Vitalizacija zaposlenih ni možna brez predhodne vitalizacije vodij. Ni vitalizacije brez stabilne uprave, ki razume in aktivno podpira proces.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Organizacijska kultura

Sistemi vodenja

Organizacijska klima

Občutki, stališča, delovanje posameznika

Produktivnost / rezultat

Vpliv vodenja = Upravljanje stresorjev

Direktne posledice (materialne) Delovno okolje

Stresorji (negativni)

Individualna vitalnost

Organizacijska vitalnost Indirektne posledice (nematerialne)

Vpliv povečevanja stresorjev

Model vplivanja organizacijske vitalnosti k znanemu modelu vplivanja organizacijske klime dodaja nove elemente, ki omogočajo dogajanja v organizaciji osvetliti na novih ravneh.

Ključno je vodenje na podlagi ocene stroškov nevitalnosti

S svojim delovanjem/uveljavljanjem sistemov vodenja morajo vodje pripomoči k obvladovanju dejavnikov stresa, ki izvirajo iz delovnega okolja – le z nevtralizacijo teh vplivov se je namreč mogoče izogniti spirali, v kateri gredo stvari samo navzdol. Pri ocenjevanju posledic in spremljanju sprememb pa nedvomno pomaga kalkulator OrVi, ki pomeni svež pristop k vrednotenju priložnosti na področju upravljanja človeških potencialov ter je odličen pripomoček pri iskanju navdiha v fazi priprave letnih poslovnih načrtov in jasnih aktivnosti za izboljšanje delovanja.

Organizacijska vitalnost je odvisna od individualne vitalnosti posameznih članov, od jasnosti lastnega poslovnega modela ter od vpliva, ki ga ima delovanje sistemov vodenja in voditeljstva na pripadnike organizacije. Direktne materialne posledice so predvsem odsotnost, fluktuacija, prekinitve dela, neučinkovitost pri delu, nesreče, drugo (specifičnosti glede na panogo) – finančno jih lahko ovrednotimo s kalkulatorjem OrVi. Indirektne posledice so predvsem poslabševanje odnosov, komunikacijske težave, neoptimalno odločanje, dodatno upadanje vitalnosti – sprva so nematerialne, pozneje pa se skozi slabše delovanje organizacije materializirajo. Način in sistemi vodenja ustvarjajo organizacijsko klimo, v kateri so posamezniki bolj ali manj zadovoljni. Njihovo zadovoljstvo vpliva tudi na produktivnost.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Nova ekonomija

3 plati nove ekonomije Matevž Straus

Med mladimi vre – podjetništvo ima za rastoče število mladih zopet pozitiven pomen. Mladi želijo ustvarjati, spreminjati svet, a v svojih podjetjih. Na globalnem trgu. Po načelih, ki jih ustvarjajo sami.

Prostori za coworking združujejo uigrane ekipe, ki so že večkrat sodelovale, in so pripravljene sodelovati tudi s preostalim gospodarstvom.

Mag. Jure Verhovnik, vodja inkubatorja (Tovarna podjemov – podjetniški inkubator Univerze v Mariboru)

V letu 2013

se je pospeševalnikom po svetu pridružilo več slovenskih start-upov kot v zadnjih petih letih skupaj.

GG: Kaj so vzroki za čedalje večje zanimanje za start-upe? JV: Razloge lahko iščemo v dejstvu, da se v zadnjih letih intenzivno in načrtno dela pri promociji in podpori podjetništvu oziroma mladim podjetjem (start-upom), kakor tudi v dejstvu, da vse več mladih dojema, da je podjetništvo resna alternativa službam, ki jih v sedanjih časih ni. To je podkrepljeno s statističnimi podatki o številu mladih do 30 let, ki ne morejo do prve zaposlitve. Upam, da je eden izmed vzrokov tudi dejstvo, da je negativnih informacij v medijih ogromno in da primeri uspešnih start-upov vsaj malo nevtralizirajo negativno razpoloženje v družbi ter dajo upanje za boljši jutri. GG: V čem se start-upi razlikujejo od pred nekaj leti novoustanovljenih malih podjetij, ko izraz start-up še ni bil tako populariziran? JV: Po naših izkušnjah večjih razlik ni. Kot pa sem omenil, obstajajo številne iniciative (Start-up Slovenija, Go global Slovenija …), ki so v minulih letih na eni strani spodbujale podjetništvo, na drugi strani pa mladim podjetjem ponudile podporo in pomoč pri uresničevanju podjetniške ideje.

Foto: Peter Kuralt

““

Podjetništvo je alternativa neobstoječim službam.

GG: Kako množični so start-upi v Sloveniji? JV: Da bi lahko natančno odgovoril na to vprašanje, bi moral poznati statistiko ustanovitev start-upov za pretekla leta. Po naših izkušnjah je bila zaznana velika rast od leta 2006 pa do vključno 2008, ko se je trend ustalil in letno dvigoval med 10 in 15 odstotki glede na pretekla leta. GG: Kaj bi razmah start-upov pomenil za slovensko gospodarstvo in trenutno situacijo? JV: Dejansko pomeni razmah start-upov, ki temeljijo na znanju, visoki dodani vrednosti in globalnem tržnem potencialu, priložnost za državo, da obrne trende upadanja BDP in stopnje zaposlenosti. Zavedati pa se je treba, da potrebujemo tudi velika tehnološko usmerjena podjetja, okrog katerih se ponavadi razvijajo manjša podjetja, ki prej navedenim ponujajo možnost prodaje svojega znanja, storitev in izdelkov.

dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Luka Piškorič, soustanovitelj in menedžer Slovenia Coworking

1.400

in več oseb združuje slovenska start-upovska skupnost.

GG: Kaj je coworking? LP: Coworking je nov način dela, ki samozaposlenim in manjšim podjetjem na področju kreativnih industrij omogoča deljenje skupnega delovnega prostora. Povezovanje uporabnikov prostora v skupnost pa med njimi gradi vezi in omogoča širjenje znanja in sodelovanje pri skupnih projektih. Coworking je obenem tudi pomembna platforma za raziskovanje in razvoj novih ekonomskih modelov, kot je crowdfunding oziroma množično financiranje, saj s podporo skupnosti omogoča multidisciplinaren razvoj projektov in pripravo kampanj za zbiranje zagonskih sredstev. GG: Kaj so glavne lastnosti prostorov za coworking? LP: Število takih prostorov v svetu hitro raste – v zadnjih štirih letih se vsako leto podvoji in danes jih je v svetu že več kot tri tisoč. Prostori za coworking uporabnikom zagotavljajo odlične delovne razmere, deljen delovni prostor, izobraževanja, dodatne storitve, izmenjavo izkušenj in znanj, možnosti sodelovanja ..., preostalemu gospodarstvu pa uigrane ekipe, ki so že večkrat sodelovale, in možnost sodelovanja s kreativci z najrazličnejšimi znanji. V Sloveniji smo pred dvema letoma pričeli pilotna coworkinška srečanja v Kinu Šiška, kjer še danes coworkamo vsak četrtek od 9. do 17. ure. Dober primer takega dela so tudi prostori v Kreativni coni Šiška ali koncepti GeekHouse, ki nastajajo v tehnoloških centrih in inkubatorjih.

GG: Kako množično financiranje deluje? AM: Množično financiranje (MNOF) je kolektivno zbiranje finančnih sredstev od večjega števila fizičnih in/ali pravnih oseb za namen podpore projektom fizičnih oseb, organizacij ali podjetij. V grobem se množično financiranje deli na tri vrste: nagradno ali donatorsko, investicijsko in posojilno.

Ajda Marič, Zavod ZMAG

1 miljon

dolarjev je bil v letu 2013 zbran z množičnim financiranjem za 8 slovenskih projektov.

Več informacij: Več podatkov o ekosistemu start-up na: www.silicongardens.si/ecosystem2013

GG: Ali lahko izpostavite kakšen primer? AM: Podjetje Xvida se je denimo povezalo z iniciativama coworking.si ter crowdfunding.si in z njuno pomočjo pripravilo uspešno kampanjo za stojalo za ipad Boomerang. Na platformi Kickstarter je zbralo sredstva za zagon proizvodnje. S pomočjo coworking.si se je na platformi Kickstarter predstavilo že mnogo uspešnih slovenskih zgodb, denimo pohištvo LLSTOL, camera obscura ONDU, blatnik za kolo Musguard, modrozobi lokacijski obesek Chipolo in druge. GG: Kakšne priložnosti pomeni za slovensko gospodarstvo? AM: Množično financiranje omogoča mikro, malim in srednje velikim podjetjem, NVO ter

““

Temelj so skupnost, kreativnost in zaupanje.

GG: Iz slovenske coworkinške skupnosti so navsezadnje zrasli uspešni projekti množičnega financiranja. LP: Tako kreativci kot tudi start-upi se v času ekonomske krize na eni strani srečujemo s pomanjkanjem priložnosti za sodelovanje s preostalim gospodarstvom, na drugi strani pa s pridobivanjem sredstev za zagon projektov. Inovativnih in oblikovalsko dovršenih projektov v skupnosti ne manjka, zato je množično financiranje prek uveljavljenih svetovnih crowdfundinških platform, kot sta Kickstarter in Indiegogo, odlična priložnost ne samo za zbiranje finančnih sredstev, temveč tudi za prodor na globalni trg in obenem angažiranje lokalnih produkcijskih možnosti, surovin ter posledično generiranje novih delovnih mest. GG: Kje so ovire za razvoj tovrstnih prostorov? LP: V Sloveniji se kljub izjemno velikemu deležu praznih nepremičnin še vedno srečujemo z visokimi najemninami. Te so glavna ovira za vzdržne poslovne modele prostorov za coworking, ki bi svojim uporabnikom morali zagotavljati uporabnino po kar najbolj dostopnih cenah. V Parizu uporabnik za svoj delovni prostor mesečno plačuje tudi do 500 evrov, v Berlinu 180 evrov, v Sloveniji pa bi morala biti, glede na ekonomske razmere, sprejemljiva cena veliko nižja.

““

Enostaven dostop do zagonskih finančnih sredstev.

fizičnim osebam dostop do finančnih sredstev brez večjih birokratskih ovir. Te so namreč pogoste v postopkih pridobivanja kreditov ali prodaje deleža start-up podjetja venture skladom. MNOF torej ponuja predvsem lažji dostop do finančnih sredstev, prek kampanj MNOF pa tudi izgradnjo mreže partnerjev, kupcev, dobaviteljev. Že med samo kampanjo lahko podporniki dajo tudi konstruktivne predloge za nadgradnjo izdelka ali storitve. GG: Kaj so glavne ovire, da se ne uveljavi še bolj? AM: MNOF ovira predvsem neustrezna zakonodaja za vzpostavitev platforme v Sloveniji. Pri prijavi na najbolj znano tujo platformo Kickstarter pa mora biti podjetje ustanovljeno v ZDA ali Veliki Britaniji, kar je velika ovira za podjetja s sedežem v Sloveniji.

dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Zdravo delovno mesto

Zdravi delavci delajo bolje Matevž Straus

Ali vaše delovno okolje povzroča in ohranja bolezen ali ohranja in spodbuja zdravje? Ne glede na odgovor je vsako podjetje zavezano načrtovati in financirati promocijo zdravja na delovnem mestu. Navsezadnje lahko posamičen negativni pojav hitro poruši ravnovesje in sproži verigo posledic, ki lahko močno vplivajo na zdravje zaposlenih in poslovanje podjetja. A kako se lotiti promocije zdravja, glede na to, da še ni pripravljena strategija promocije zdravja na delovnem mestu, ki bi jo moralo pripraviti Ministrstvo za zdravje? 1. Ključna je predanost vodstva, a tudi vključitev vseh vpletenih

Noben poskus vpeljave ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu ne bo uspešen brez odločitve in močne podpore vodstva, ki bo omogočilo in nadzorovalo uvedbo sprememb ter uresničitev zadanih ciljev. A to ne bo dovolj, če v analizo potreb, pripravo predlogov ukrepov in implementacijo ne bodo vključeni vsi zaposleni – le z odprto in neposredno komunikacijo med vodji in zaposlenimi je mogoče identificirati prava pričakovanja, želje in potrebe ter z vključevanjem povratnih informacij pripraviti nabor ukrepov, ki bo vašemu podjetju najbolj koristil. V delovno skupino za promocijo zdravja vključite tudi strokovnjake!

2. Prvi korak: Analiza stanja in potreb

Pričnite s celovito in poglobljeno oceno tveganja na osnovi analize stanja, ki bo vsebovala že sprejete ukrepe, meritve, identificirane vzroke, pričakovanja zaposlenih in drugih deležnikov ter oceno zmožnosti za uresničevanje ukrepov. Ker praks ni mogoče enostavno prenašati iz drugačnega okolja, je razumevanje vzrokov za prezentizem, absentizem in izgorelost v vašem podjetju ključno – le tako boste lahko oblikovali cilj-

no usmerjene ukrepe, ki bodo prilagojeni značilnostim vašega podjetja ter zmožnostim in potrebam zaposlenih.

3. Ukrepe pripravite in sprejmite kot paket

Izkušnje podjetij kažejo, da so ukrepi učinkovitejši, če so združeni v paket. Naj zaposleni vedo, da ne gre za ad hoc rešitve, temveč za celovit nabor ukrepov, ki so namenjeni njihovemu zdravju. A naj paket ne postane zaprta kletka – ukrepe sproti ocenjujte, neuspešne izločajte in uvajajte nove.

4. Izobražujte in ozaveščajte

Preventivni izobraževalni programi in ozaveščanje o vrstah tveganja so prvi pogoj za uspešno prepoznavanje praks, ki škodujejo zdravju zaposlenih in učinkovitosti podjetja. Serijo usposabljanj in delavnic prilagodite potrebam vaše organizacije – vodstveni kader usposobite za prepoznavanje znakov izgorelosti in učinkovito razbremenjevanje zaposlenih, pripravite zloženke in priročnike, vse zaposlene pa nenehno izobražujte o upravljanju stresa, kroničnih boleznih in prehrani. Ne pozabite na vodstvo.

5. Zdrav duh v zdravem telesu

Razmislite o uvedbi rekreacije znotraj in zunaj delovnih prostorov ter tako preprečujte

oziroma zmanjšujte kratkotrajni stres. S kratkimi aktivnimi odmori med delovnim časom lahko namreč preprečite in omilite bolečine v mišicah in sklepih, ki so posledica dolgotrajnih in neprimernih obremenitev, sprostite napete mišice in aktivirate mišice, ki so med delom nedejavne, izboljšate prekrvitev, dihanje in delovanje živčnega sistema ter sprostite in odpočijete oči.

6. Reorganizirajte delo

Neprimerna organizacija dela je dejavnik, ki vpliva na celoto zdravstvene problematike v delovnem okolju – zato premislite o primernosti vaše organiziranosti: natančno opredelite delovne naloge, pričakovanja in pristojnosti, jasno opredelite obseg dela, pri tem upoštevajte predloge zaposlenih ter jim omogočite avtonomijo in suverenost pri delu.

Projekte »Zdravi na kvadrat«, »Zrno zdravja«, »Promocija zdravja in delo na domu« in »Več zdravja na delovnem mestu« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

4 projekti GZS za zdravo delovno mesto

Projekt: Več zdravja na delovnem mestu

Projekt: Zdrav delavec na zdravem delovnem mestu – Zdravi na kvadrat

Na enem mestu bo dostopen strukturiran pregled vseh ponudnikov programov za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja na delovnem mestu z območja celotne Slovenije. Delodajalci bodo iz celotne ponudbe hitro in enostavno izbrali tisto, ki najbolj ustreza njihovi organizaciji. Več na: www.gzs.si /vec_zdravja

Projekt Zdravi na kvadrat je namenjen kemijski in kovinski industriji, ki skupaj zaposlujeta skoraj polovico vseh delavcev v slovenskih predelovalnih dejavnostih. S projektom, ki bo zastavljen tako, da bo mogoče prisluhniti individualnim potrebam posameznih podjetij, bodo v prvi vrsti pridobila podjetja in njihovih zaposleni.

Projekt: Zrno zdravja – ZZ.MITV

Projekt: Promocija zdravja in delo na domu

Postavljen bo napreden multimedijski interaktivni informativno-izobraževalni center, ki bo stičišče vsebin, povezanih z zdravjem na delovnem mestu – multimedijske vsebine, hibridna strokovna predavanja in serija mini TV-oddaj. Več na: http://zz.mitv.si

V okviru projekta bodo opredeljene možnosti in metode zmanjševanja absentizma v poslovno-storitvenih in podobnih dejavnostih, še posebej z iskanjem rešitev v ustrezni organizaciji delovnega procesa – vključno z delom na domu.

7. Postanite do družine prijazno podjetje

Pridružite se več kot 130 slovenskim podjetjem in organizacijam, ki so že pridobile osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Pridobitev certifikata je svetovalni ter revizorski postopek, ki vam pomaga uvajati ukrepe za boljše ravnanje s človeškimi viri, s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Pozor: možno je tudi 80-odstotno sofinanciranje postopka pridobitve osnovnega certifikata iz Evropskega socialnega sklada.

8. Pripravite dan odprtih vrat

Povabite družinske člane in prijatelje zaposlenih v podjetje – vašim zaposlenim bo to veliko pomenilo.

9. Naj ne gre za enkratne ukrepe in posege

Za uspeh je pomembna trajnost izvajanja in dolgoročna naravnanost – za to potrebujete

občasne preverbe stanja in klime v podjetju (prisotnost prezentizma, absentizma, izgorelosti, negativne fluktuacije ter neusklajenega družinskega in poklicnega življenja zaposlenih) ter sistem nadzora nad izvajanjem ukrepov in oceno rezultatov.

10. Ukrepi na delovnem mestu ne bodo dovolj

A ukrepi za zdravje na delovnem mestu ne bodo odpravili vseh negativnih pojavov, če ne bodo podprti s podobnim delovanjem tudi zunaj delovnega časa – zaposleni morajo idejo zdravega življenja čim bolj posvojiti ter svoj prosti čas preživljati kakovostno in zdravo. Potrebno je zagotoviti več zdravstvene preventivne dejavnosti, osveščanja in promocije zdravja celotne populacije ter bistveno boljšo porabo sedaj zbranih sredstev za ta namen. Delodajalci zato upravičeno pričakujejo, da bo zakonodaja v prihodnje davčno stimulirala delodajalce, ki vlagajo v varnost in zdravje pri delu, ter zavarovance, ki skrbijo za svoje zdravje.

Slovarček izrazov 

Absentizem je odsotnost z dela, najpogosteje zaradi bolezni, lahko pa tudi zaradi slabih navad, pomanjkanja motivacije, osebnih vrednot ... Prezentizem je prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni, slabemu počutju, z obolenji ali drugimi motečimi dejavniki, zaradi katerih zaposleni niso 100-odstotno učinkoviti. Izgorelost (ang. burnout) je izkušnja dolgoročne emocionalne izčrpanosti, ki se kaže v zmanjšanju zanimanja za delo in za druga pomembna področja življenja. Fluktuacija je gibanje kadra v organizacijo in iz nje v določenem časovnem obdobju oziroma odhajanje kadra, ki ga je treba v podjetju nadomestiti.

varstvo okolja

Glas Gospodarstva / december 2013

Ekomateriali

Novi materiali, nove možnosti Antonija Božič Cerar, samostojna svetovalka, Služba za varstvo okolja GZS, antonija.cerar@gzs.si

Zgrešene predstave ima tisti, ki si sodobno industrijsko oblikovanje predstavlja le kot oblikovanja oblik in barv – dober industrijski oblikovalec razmišlja o inovativnih materialih, ki ne pripomorejo le k lepemu izdelku, temveč mu lahko dodajajo tudi nove funkcionalnosti. O inovativnih materialih in okoljskem oblikovanju smo se pogovarjali z Andreo Busatom iz šole za industrijski dizajn Scuola Italiana Design in Marcom Franchinom iz podjetja za inovativne materiale MaTech – oba delujeta v italijanskem znanstveno-tehnološkem parku Galileo. Glas gospodarstva: Kaj je industrijsko oblikovanje in kako je povezano z okoljskim oblikovanjem – ekodizajnom? Andrea Busato, Scuola Italiana Design (SID): Cilj sodobnega industrijskega oblikovanje ni le zasnova izdelkov, temveč zadovoljevanje tržnih potreb. Oblikovalci pogosto načrtujejo svoje delo in oblikujejo projekte na podlagi analize trgov, na katerih naročnik posluje, z upoštevanjem tržne podobe podjetja, preverjanjem dejanskih in prikritih potreb porabnika in pregledom distribucijskih poti izdelka. Industrijski oblikovalec mora tako upoštevati pet ključnih vidikov, ko razmišlja o pripravi projekta: funkcionalne, ergonomske, estetske in okoljske zahteve ter možnost množične proizvodnje. GG: Kakšna pa je povezava med industrijskim oblikovanjem in inovativnostjo? Andrea Busato, SID: Podjetje je lahko na trgu konkurenčno in s tem tudi uspešno po vrednostni verigi le, če lahko ponudi inovativen izdelek. Kot snovalci inovativnih izdelkov so industrijski oblikovalci prvi člen v vrednostni verigi. Podjetje brez okoljsko skladnega in privlačnega izdelka s primerno proizvodno ceno, ki nagovarja realne potrebe, ne bo uspešno, četudi ima poslovno izkušenega lastnika in najsodobnejši postopek proizvodnje. GG: Industrijski oblikovalci za vsak projekt potrebujejo spis oziroma »brief«. Kaj vsebuje tak spis?

Andrea Busato, SID: Spis ali »brief«, ki ga opredeli naročnik, je izhodišče za delo industrijskega oblikovalca. Spis opredeli cilj s predvidenim potekom oblikovanja, kar določi delež svobode, ki jo ima oblikovalec z vidika ustvarjalnosti, in možnost razvoja zasnove skozi različne proizvodne stopnje izdelka. Priprava dobrega oblikovalskega spisa je ključna za uspeh projekta. Dober spis tako vsebuje tri elemente: analizo trga, opredelitev položaja podjetja na trgu ter določitev teme oblikovanja. Vse je treba podrobno proučiti – življenjski slog obstoječih in potencialnih porabnikov, potrebe, ki jih mora izdelek zadovoljevati, pogoje njegove uporabe, referenčno območje blaga ... GG: Kakšno vlogo pa igrajo novi materiali pri oblikovanju? Andrea Busato, SID: Sodobno industrijsko oblikovanje vse bolj poudarja pomen raziskovanja inovativnih materialov, saj so te raziskave prvi pogoj za inovativne izdelke. Veliko informacij je denimo že na voljo o inovativnih oblikah, barvah in grafikah, zanemarja pa se uporaba inovativnih materialov. A v določenih primerih imajo lahko izdelki nove funkcije ali edinstvene lastnosti prav zaradi uporabe določenih materialov. Materiali so navsezadnje nosilci čustvene ali zaznavne funkcije, ki ima pomembno vlogo pri končni odločitvi kupca oziroma porabnika. Marco Franchin, MaTech: V sodobnem proizvodnem okolju nastaja vse več novih izdel-

kov zaradi uporabe novih materialov, ki so tudi eden izmed najbolj učinkovitih načinov za povečanje dodane vrednosti izdelkov z vidika tehnoloških inovacij. Prav zaradi novih tehnologij oblikovanja in proizvodnih postopkov ter izboljšanega razumevanja materialov imajo danes oblikovalci na voljo novo generacijo materialov (sestavljeni materiali, nanomateriali, biopolimeri, posebne zlitine in podobno). Tehnični pogoji uporabe teh materialov se stalno izboljšujejo in ponujajo celo paleto možnosti za izboljšanje lastnosti izdelkov. GG: Kako podpira MaTech inovativnost materialov? Marco Franchin, MaTech: Da ne bi zaostali za razvojem novih, inovativnih materialov, ki se pojavljajo na trgu, MaTech neprestano spremlja in preverja tehnološke inovacije in razvoj novih materialov v svetu. Učinki tega spremljanja so neposredno vidni v MaTechovih analizah in vrednotenju materialov. MaTechovi tehniki redno obiskujejo specializirane sejme in centre za prenos tehnologij s ciljem prepoznavanja materialov in z njimi povezanih tehnologij ter izsledke in ugotovitve vnašajo v posebno bazo podatkov. GG: Za kakšno bazo gre? Marco Franchin, MaTech: Poleg običajnih metričnih lastnosti, ki so na materialnem podatkovnem listu, ima v naši bazi vsak material zabeležene tudi funkcionalne in zaznavne lastnosti. Z razvrščanjem mate-

varstvo okolja

Glas Gospodarstva / december 2013

5 dejavnikov dobro oblikovanega izdelka: Spoštovanje funkcionalnih zahtev; oblikovalec mora prepoznati potrebe, ki jih mora zadovoljiti izdelek, in jih upoštevati pri nadaljnjem delu. Ergonomske zahteve; vpogled v ključne elemente človeškega telesa, kot so dimenzije in gibanje ter človekovo dojemanje, s čimer zagotovi uporabnost proizvoda. Možnost množične proizvodnje izdelka glede na gospodarske pogoje. Estetske zahteve; zajemajo kombinacijo oblik, barv, materialov, površinske obdelave in grafike, ki igrajo ključno vlogo pri odločitvi za nakup izdelka.

Embalaža prihodnosti je izdelana iz micelijev gob.

Biorazgradljive barve so nadvse primerne za uporabo pri obarvanju hrane, saj pigmenti ne vsebujejo nevarnih snovi, ne temeljijo na mineralnih snoveh ter so že pri manjših količinah bolj živih barv.

rialov na podlagi njihovih funkcionalnih lastnosti je možno iskati nove rešitve, ki odgovarjajo na želene potrebe. Podatkovna baza namreč omogoča iskanje materialov po funkcionalnih značilnostih (kemijske, električne, fizikalne, optične, mehanske, toplotne ...), po procesu obdelave in po ključnih besedah. GG: Kateri materiali pa so po vaših analizah materiali prihodnosti? Marco Franchin, MaTech: V prihodnjih letih pričakujemo rast uporabe grafena na industrijski ravni. To je material, ki ima monoatomsko plast ogljikovih atomov s trdnostjo diamanta ter toplotno in električno prevodnostjo brona, ki je prosojen zaradi nanometričnih dimenzij. Veliko se pričakuje tudi od razvoja in svetovnega razmaha »dodajalne proizvodnje«, bolj poznane kot 3D-tiskanje. Ta tehnologija, ki je trenutno še zelo draga, bo omogočila dostop do originalnih trirazsežnih reprodukcij z uporabo ustrezne programske opreme.

Prezreti ne smemo niti stekla. Ta tradicionalni material bo predmet pomembnega razvoja in raziskav v bližnji prihodnosti, s čimer se bo odprla pot za razvoj prosojnih sten, ki bodo integrirane z elektroniko in opremo. S tem se bodo razširile multimedijske zmogljivosti našega okolja, kar bo še povečalo dostop do informacij in aplikacij. V nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti pa bodo v našem življenju odigrali pomembno vlogo lahki materiali z visoko mehansko obstojnostjo. Ti materiali bodo imeli dolgo življenjsko dobo in bodo povečali energetsko učinkovitost številnih postopkov. Vendar se resnični prag novega razvoja, na katerega nestrpno čakajo znanstveniki po svetu, kaže v možnosti oblikovanja novih materialov in molekul iz umetnih sestavkov (kombinacij) sklopov DNK. Te materiale bo mogoče uporabiti v biomedicini (regeneracija tkiva ali okončin in vstavitev elektronike v človeško telo) in bodo lahko interaktivno komunicirali z okolico in prilagajali svoje vedenje.

Okoljske zahteve; v zadnjem času igrajo vse večjo vlogo v potrošnikovih odločitvah. Ob uporabi do okolja prijaznih materialov in postopkov proizvodnje, ki imajo čim manjši vpliv na okolje, mora industrijski oblikovalec upoštevati celotni življenjski krog izdelka – upoštevati mora, kaj se zgodi z izdelkom, ko ga porabnik zavrže, možnost predelave materialov in komponent izdelka, njihovo odstranjevanje in celo razgradnje tako, da imajo čim manjši učinek na okolje.

Galileo tudi v Sloveniji 

Znanstveno-tehnološki park Galileo sodeluje z GZS kot ekodizajn center v projektu Imageen: Uvajanje okoljske zasnove v srednjih in malih podjetjih s pomočjo mreže EEN, ki je sofinanciran s sredstvi EU. Cilj projekta je optimizacija embalaže z oblikovanjem za okolje ali okoljska zasnova embalaže skozi verigo živilske industrije.

varstvo okolja

Glas Gospodarstva / december 2013

Okoljska zakonodaja

Nove zaostritve pri varstvu okolja Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja na GZS, janja.leban@gzs.si

Dne 23. novembra je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejel državni zbor konec oktobra. Glavni razlog za sprejetje zakona je prenos nekaterih direktiv EU v slovenski pravni red, med drugim direktive o industrijskih emisijah ter odprava kršitev pravnega reda Evropske unije, kot jih v svojih postopkih Sloveniji očita evropska komisija. In kakšne novosti nam zakon prinaša?

akon zaostruje zahteve za obratovanje naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega. Pomembnejše spremembe, glede na dozdajšnje rešitve, so povezane predvsem z uveljavitvijo zaključkov o BAT, spreminjanjem okoljevarstvenega dovoljenja, dokončnim prenehanjem obratovanja naprave in inšpekcijskim nadzorom teh naprav.

Oceniti bo treba stanje onesnaženosti tal in podzemne vode

Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja bo moral upravljavec naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega (naprave IPPC), pripraviti izhodiščno poročilo in ga priložiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Izhodiščno poročilo je dokument, ki vsebuje podatke o stanju onesnaženosti tal in podzemne vode z določenimi nevarnimi snovmi, na podlagi katerih bo možna količinska primerjava s stanjem po prenehanju obratovanja naprave. Pripraviti ga bo moral upravljavec naprave, če se v njej uporabljajo, proizvajajo ali iz njih izpuščajo nevarne snovi, ki lahko povzročijo onesnaževanje tal ali podzemne vode na območju naprave.

... in ob prenehanju obratovanja izvesti ukrepe za dosego predpisanega stanja okolja

Ob prenehanju obratovanja naprave bo moral upravljavec pripraviti oceno stanja onesnaženosti tal in podzemne vode, ga primerjati z

izhodiščnim poročilom, in če je delovanje naprave povzročilo precejšnje onesnaženje, izvesti ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti oziroma tveganja za zdravje ljudi in za okolje. Pri določitvi obsega potrebnih ukrepov se bo upoštevala tudi tehnična izvedljivost ukrepov in obstoječa ali s prostorskimi akti določena prihodnja namenska raba prostora na območju naprave. Določene ukrepe bodo morali predvideti tudi tisti upravljavci, ki sicer niso zavezani pripraviti izhodiščnega poročila. Zato je priporočljivo, da evidentirajo nevarne snovi in ocenijo onesnaženost tal in podzemne vode na svojem območju.

““

Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja bo moral upravljavec naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, pripraviti izhodiščno poročilo in ga priložiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Prilagoditev okoljevarstvenih dovoljenj novim zahtevam

Ključno vprašanje je, kaj je z okoljevarstvenimi dovoljenji, za pridobitev katerih so bile vloge že oddane, dovoljenja pa še ne izdana. Kako se bodo postopki končali? Kdaj bo treba pripraviti in predložiti izhodiščno poročilo v primeru že izdanih dovoljenj? Zakon določa, da se postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in za spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, ki so bili začeti, a še ne končani do uveljavitve tega zakona, končajo v skladu s tem zakonom, pri čemer se ne uporabljajo določbe, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi izhodiščnega poročila kot sestavni del vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Tisti, katerim je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje pred 7. januarjem 2013 ali pred uveljavitvijo predpisa, ki bo določil podrobnejše zahteve v zvezi z izhodiščnim poroči-

lom, pa bodo morali izhodiščno poročilo predložiti ministrstvu ob prvi nameravani spremembi okoljevarstvenega dovoljenja oziroma takrat, ko bo ministrstvo uvedlo postopek spremembe po uradni dolžnosti.

Dodatni postopki, a tudi poenostavitve

Zaradi uskladitve s pravnim redom EU, uvedbe predhodne presoje v postopek presoje vplivov na okolje in še nekaterih drugih sprememb se bodo upravni postopki podaljšali. Nekoliko hitrejše postopke pa lahko pričakujemo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja za (Seveso) obrate zaradi poenostavitev pri pripravi dovoljenja.

pravno aktualno

Glas Gospodarstva / december 2013

vaše dileme

Vprašanje – odgovor Pravna služba GZS

Na Gospodarsko zbornico Slovenije tedensko prejmemo več vprašanj in dilem, s katerimi se soočate podjetniki – naše strokovne službe posredovana vprašanja in dileme obravnavajo ter poskušajo najti pravi odgovor. Tokrat izpostavljamo nekaj vaših najpogostejših vprašanj – in naše odgovore nanje. Ali lahko kupec uveljavlja katerokoli pravico iz naslova stvarne napake na blagu, četudi s tem postavi prodajalca v nesorazmerno slabši položaj? Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 117/04 - Skl. US, 46/06 - Odl. US, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09 in 78/11; v nadaljevanju ZVPot) daje potrošniku pravno podlago za uveljavljanje pravic iz naslova stvarne napake. Skladno s členom 37c ZVPot ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico od prodajalca zahtevati bodisi odpravo napake na blagu, bodisi vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, bodisi zamenjavo blaga z napako z novim brezhibnim blagom, bodisi vrnitev plačanega zneska. Izbira o tem, kateri izmed navedenih jamčevalnih zahtevkov je ustrezen, pripada kupcu. Ne glede na navedeno pa kupca pri izbiri jamčevalne sankcije omejuje načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen obligacijskega zakonika). Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo namreč pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev. Če je stvarno napako na blagu mogoče odpraviti na način, ki je za prodajalca lažji, je uveljavljanje in vztrajanje kupca pri jamčevalnem zahtevku, ki je za prodajalca težji (ni sorazmeren vrednosti odprave napake), neutemeljeno in v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic. (Vir: Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 968/93, z dne 5. 4. 1995) Ali lahko slovensko podjetje, ki v Srbiji nabavlja blago in storitve, zahteva vračilo v Srbiji plačanega davka na dodano vrednost? Skladno s 74. členom zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 117/2006

in spremembe; ZDDV-1) se davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi prizna vračilo DDV samo, če je zagotovljena vzajemnost. S 1. februarjem 2012 je bila vzpostavljena delna vzajemnost s Srbijo glede medsebojnega vračanja DDV, na podlagi katere lahko slovenski davčni zavezanci od tega dne uveljavljajo vračilo DDV v Srbiji, vendar le za DDV, ki je plačan pri nabavah blaga in storitvah, namenjenih za najem, ureditev, izdelavo in popravilo razstavnega prostora, za blago, potrebno za ureditev razstavnega prostora, električno energijo, vodo, plin, gretje, hlajenje, telefonske in telekomunikacijske priključke za potrebe razstavnega prostora, parkiranje in za storitve namestitve. Ministrstvo za finance RS je dne 24. 9. 2013 izdalo obvestilo, da je Republika Srbija spremenila predpis, ki ureja vračilo DDV, in s tem odpravila omejitve ter vzpostavila vzajemnost v širšem obsegu. Sprememba predpisa je pričela veljati 1. 10. 2013. Ali lahko uživalec pokojnine po 1. 1. 2014 opravlja samostojno pridobitno dejavnost in pri tem obdrži pokojnino? Skladno s 15. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2) se osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarujejo. ZPIZ-2 v 116. členu določa, da se uživalcu starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki opravlja samostojno dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega zavarovalnega časa, vendar najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

50 %, ko zavarovanec dela dnevno 4 ure ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur na teden; 37,5 %, ko zavarovanec dela dnevno 5 ur ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden; 25 %, ko zavarovanec dela dnevno 6 ur ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 na teden in 12,5 %, ko zavarovanec dela dnevno 7 ur ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden. Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, to je dne 1. 1. 2013, opravlja dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, najpozneje do 1. 1. 2014 uskladi svoj status skladno s 116. členom ZPIZ-2 (4. odstavek 406. člena ZPIZ-2). V kolikor svojega statusa ne bo pravočasno uskladil, ga bo v zavarovanje vključil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po uradni dolžnosti. Vlada je napovedala spremembe določbe 406. člena ZPIZ-2, ki upokojencem, ki imajo v letu 2013 odprt s. p. nalaga, da s. p. zaprejo ali pa se ponovno reaktivirajo (lahko samo delno). Predloga zakona, ki bi to vladno napoved uresničeval, še ni.

Imate druge dileme? 

Pravne nasvete za člane GZS zbiramo na Pravnem portalu: pravniportal.gzs.si/slo/pravni_nasveti

Pravno aktualno

Glas Gospodarstva / december 2013

Arbitraža

Ljubljana na zemljevidu arbitraže Nejc Lahne, namestnik generalnega sekretarja Stalne arbitraže pri GZS, nejc.lahne@gzs.si

Geostrateški položaj, moderen zakonodajni okvir in prenovljena institucionalna podpora Sloveniji omogočajo, da postane najprivlačnejši sedež za arbitražno reševanje gospodarskih sporov v regiji. Da je Slovenija arbitraži naklonjeno okolje, se je strinjalo več kot 150 udeležencev Konference slovenske arbitraže, ki je pod okriljem Stalne arbitraže pri GZS in Gospodarske zbornice Slovenije potekala 4. novembra 2013. Na osrednjem slovenskem dogodku o arbitraži so bila premierno predstavljena tudi nova ljubljanska arbitražna pravila.

ova ljubljanska arbitražna pravila, ki bodo začela veljati 1. januarja 2014, sledijo najnovejšim mednarodnim smernicam v arbitraži in pričakovanjem strank po hitrejših in učinkovitejših postopkih, možnosti optimizacije časa in stroškov postopka ter visoki kakovosti storitev za stranke. Udeleženci so se strinjali, da bodo arbitražni postopki po novih ljubljanskih arbitražnih pravilih še bolj učinkoviti, pri čemer pa je pomembna predvsem komunikacija strank z arbitražnim senatom v

““

Arbitražni postopki bodo še bolj učinkoviti, pri čemer pa je pomembna predvsem komunikacija strank z arbitražnim senatom v postopku.

postopku. Na konferenci so bile posebej predstavljene tudi priložnosti arbitraže v izbranih gospodarskih panogah, kot so energetski in gradbeni sektor ter arbitražno reševanje korporacijskih in finančnih sporov. Udeleženci so sklenili, da je v tovrstnih sporih ohranitev pogodbenega razmerja za stranki odločilnega pomena, arbitraža pa je ravno zato najprimernejše orodje za reševanje tovrstnih sporov.

Udeleženci konference so sklenili, da je ohranitev pogodbenega razmerja za stranki odločilnega pomena.

»Tradicija Stalne arbitraže od leta 1928 nam daje v pogledu odgovornosti do strank v postopkih veliko zavezo.« Marko Djinović, generalni sekretar Stalne arbitraže pri GZS

»Pospešeni arbitražni postopek, ki ga uvajajo nova ljubljanska arbitražna pravila, je za poslovno prakso dobrodošla novost.«

»Zaupanje v arbitražno institucijo je eden izmed odločilnih dejavnikov odločitve strank za institucionalno arbitražo namesto za ad hoc arbitražo.« dr. Jernej Sekolec

»Bodite vljudni. Arbitražni senat je tu za to, da reši pravne spore med gentlemani. Pustite svoje obtožbe doma.« Rostislav Pekar, Squire Sanders

dr. Maja Menard, Ulčar in partnerji

»Nova ljubljanska arbitražna pravila so napisana jasno, kratko in jedrnato.« dr. Rajko Knez, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

»Nova pravila omogočajo strankam vstop v postopek s t.i. zahtevo za arbitražo, ki je v slovenskem prostoru nov institut.« Nejc Lahne, pomočnik generalnega sekretarja Stalne arbitraže pri GZS

konferenco so omogočili:

v sodelovanju z:

ARBITRAŽNA PRAVILA

STALNE ARBITRAŽE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE

LJUBLJANSKA ARBITRAŽNA PRAVILA

Novo:

LJUBLJANSKA ARBITRAŽNA PRAVILA Z novimi Ljubljanskimi arbitražnimi pravili stopa Stalna arbitraža pri GZS ob bok vodilnim arbitražnim institucijam v regiji in Ljubljano postavlja na zemljevid arbitraže.

© Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, Ljubljana, 2013 Vse pravice pridržane. To publikacijo je izdala Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je izključna imetnica vseh pravic, kot so določene v Zakonu o industrijski lastnini in Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.

Rešujemo spore od leta 1928

Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije in logotip Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije sta registrirani znamki Gospodarske zbornice Slovenije, vpisani v register znamk, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Pravila so dosegljiva na: www.sloarbitration.eu

pravno aktualno

Glas Gospodarstva / december 2013

Insolvenčna zakonodaja

Insolventnost danes in nikoli več Igor Knez, namestnik direktorja pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva, igor.knez@gzs.si

Šele pred letom dni smo se ob pripravi novele ZFPPIPP-E pričeli z vso odgovornostjo pogovarjati o ključnih spremembah insolvenčne zakonodaje in o vseh težavah, ki jih občutijo različni deležniki pri prestrukturiranju zadolženih podjetij. Tudi bančni sektor je ugotovil, da lovimo zadnji vlak, ki lahko slovensko gospodarstvo reši pred popolnim sesutjem pod težo čezmerne zadolženosti.

anes je slika veliko bolj jasna, kot je bila še pred dvema letoma, kaj šele v letu 2008, ko so se pričele prve težave. Resnici na ljubo so se začele že veliko prej, finančna kriza pa je razkrila obseg težav, ki so se dolgo časa skrivale pod površino. Vlada RS se je mednarodni skupnosti zavezala, da bo spremenila in predvsem posodobila elemente insolvenčne zakonodaje. S tem je pokazala, da se v celoti zaveda težav in bremen slovenskega gospodarstva in da je pripravljena za to tudi nekaj storiti. Konec oktobra je po intenzivnem posvetovanju s predstavniki mednarodnih institucij sprejela predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F).

Kakšne so novosti?

10.000

podjetij, ki zaposlujejo 50.000 delavcev, je prezadolženih.

je normalen dolg/EBITDA.

Že druga novela ZFPPIPP v letu 2013 bi naj po neuspelem poskusu priprave posebnega zakona o sistemski razdolžitvi v poslovno prakso vnesla številne novosti, instrumente in orodja, ki bodo dolžnikom in upnikom na voljo za uspešnejše, enostavnejše in predvsem hitrejše prestrukturiranje tam, kjer sta smiselna nadaljnje poslovanje dolžnika in ohranitev delovnih mest (»going concern«).

5,5

1. Eden izmed ključnih predlogov novele ZFPPIP je tako imenovani postopek preventivnega prestrukturiranja. Postopek je namenjen dolžniku (srednji ali veliki družbi), ki ugotovi, da bo v obdobju leta dni postal insolventen. Cilj novega postopka je izvesti ustrezne ukrepe prestrukturiranja finančnih obveznosti

podjetij ima v povprečju blokirane TRR več kot 60 dni.

je v Sloveniji povprečen dolg/EBITDA (3 – normalen, 4 – meja prezadolženosti, 5 – alarm).

10.000 3

stečaji so se začeli vsak dan (v prvih 7 mesecih leta 2013).

dolžnika, ki jih na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju dogovori s finančnimi upniki o odpravi vzrokov, zaradi katerih bi lahko postal insolventen. Gre za sodni postopek, med katerim velja moratorij za finančne terjatve, torej se za čas trajanja postopka ustavijo vsa odplačila obresti in glavnice ter se omogoči normalno poslovanje v času pogajanj za sklenitev sporazuma. 2. Na novo se ureja tudi postopek prisilne poravnave nad veliko in srednjo družbo, ki omogoča in določa: imenovanje upravitelja po presoji sodišča, zaradi posebnosti in zahtevnosti postopka prestrukturiranja; da mora sodišče o postopku obvestiti Banko Slovenije; da upniški odbor imenuje pooblaščenca upnikov za učinkovitejše spremljanje poslovanja družbe dolžnika; da upniški odbor spremeni načrt finančnega prestrukturiranja; da lahko upniki, ki so skupno imetniki najmanj 20 odstotkov vseh finančnih terjatev, sami predlagajo začetek prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo in sami pripravijo načrt finančnega prestrukturiranja; da v primeru, ko prisilno poravnavo predlagajo upniki, zahtevajo od sodišča, da jim podeli upravičenje za vodenje poslov. 3. Predlog na novo predvideva tudi možnost, da se v postopku prisilne poravnave poseže samo v navadne finančne

pravno aktualno

Glas Gospodarstva / december 2013

terjatve (zmanjša ali odloži dospelost). Stranke postopka (ki imajo pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave) so samo upniki, ki so imetniki navadnih (nezavarovanih) finančnih terjatev do družbe dolžnika. 4. Poleg tega bodo predmet predloga prestrukturiranja po novem tudi zavarovane terjatve. V tem primeru bo možno znižati samo višino obresti ali odložiti dospelost terjatev. Vendar pa bo hkrati uvedena tudi možnost prevrednotenja zavarovanja. Vrednost zavarovanja, ki ne ustreza vrednosti terjatev, bo do slednje zmanjšana, razlika do vrednosti zavarovanja pa se bo spremenila v nezavarovano terjatev. S tem bodo predvsem banke upnice po novem imele bistveno večji interes aktivno sodelovati v postopku prisilne poravnave. V primeru, da se posega (»haircut«) tudi v zavarovane terjatve, se v postopku prisilne poravnave glasuje v dveh razredih: v razredu nezavarovanih upnikov se odloča z večino 6/10 po terjatvah; v razredu zavarovanih upnikov se odloča s 3/4 večino po terjatvah ločitvenih upnikov. Za uspešnost prisilne poravnave mora biti predlog izglasovan v obeh razredih. 5. Kot dodatna oblika prisilne poravnave je določena tudi možnost izčlenitve renta-

bilnega poslovnega dela dolžnika v novo družbo. V takem primeru mora načrt finančnega prestrukturiranja vključevati delitveni načrt z vsemi sestavinami, ki jih mora vključevati delitveni načrt pri izčlenitvi z ustanovitvijo novih družb v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. 6. Ne glede na obliko prisilne poravnave se bo ob uspešno končani (pravnomočno potrjeni) prisilni poravnavi štelo, da dolžnik ni več insolventen. Hkrati pa bo možno predlagati spremembo že pravnomočno potrjene prisilne poravnave. 7. Hkrati je s predlogom poudarjeno tudi pravilo absolutne prednosti v postopku prisilne poravnave. Tako bodo po novem obstoječi lastniki, ki v virtualnem stečaju ne bi prejeli poplačila, tudi v postopku prisilne poravnave izgubili svoje lastništvo in posledično korporacijske pravice. Torej, pravni lastniki, ki imajo v ekonomskem smislu negativni kapital, bodo »razlaščeni«. Pri takšni ureditvi so vztrajale predvsem mednarodne institucije, saj je to eden izmed ključnih elementov načela enakopravne in poštene obravnave upnikov. 8. Postopek poenostavljene prisilne poravnave bodo po novem lahko uporabljale tudi male družbe, spreminja oziroma

““

Samo črka na papirju še ne bo prinesla razdolžitve in svežega vetra v jadra slovenskega gospodarstva.

olajšuje pa se postopek glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi za alternativno možnostjo glasovanja v navadni pisni obliki. Miselni preskok, ki se je zgodil v preteklih nekaj mesecih na področju insolvenčnih postopkov, je velik. V tem obdobju so se pokazali številne pomanjkljivosti sistema, neupoštevanje ekonomskih zakonitosti prestrukturiranj in predvsem resnične težave gospodarstva in bančnega sektorja. Če je danes še celotna Slovenija »insolventna«, je vseeno možno pričakovati, da bo odslej drugače? Upanje umira zadnje, pravijo nekateri – da pa upamo lahko, se bodo morali v postopke prestukturiranj po novem aktivno/-neje vključiti vsi deležniki, od upnikov, bank, dobaviteljev, dolžnikov, lastnikov, države do lokalnih skupnosti in drugih. Samo črka na papirju še ne bo prinesla razdolžitve in svežega vetra v jadra slovenskega gospodarstva.

Go International

Glas Gospodarstva / december 2013

Hongkong

Do Kitajcev prek daril Nataša Turk, vodja regije, Center za mednarodno poslovanje GZS, natasa.turk@gzs.si

Kitajski trg je cenovno zelo občutljiv, lokalna konkurenca močna, ponaredkov ogromno, kultura pitja pa nizka. Kljub temu priložnosti obstajajo, predvsem za visokokakovostne in vizualno privlačne izdelke, ki so uporabni kot darila – vina, čokolade, mlečni izdelki, lahka piva ter slaščičarski in pekovski proizvodi. Mnogim Slovencem že uspeva.

eprav se konkurenca zahodnih ponudnikov živilskih izdelkov in pijač v velemestih in na industrializiranih območjih Kitajske krepi, kar posledično pomeni višje vstopne stroške, zaostrovanje pogajanj o cenah vstopa na prodajne police in možnosti financiranja poslov, je trg enormen in raznolik, raste pa tudi pomen internetne prodaje živil in pijač končnim porabnikom.

Kako vstopiti

Vstop na kitajski trg je lažji in bolj transparenten prek hongkonških poslovnežev, ki so vajeni evropskega poslovnega razmišljanja in govorijo angleški jezik. Za uspešno izpeljavo poslov je namreč ključno najti pravega, izkušenega, licenciranega lokalnega agenta, ki kompetentno spremlja aktualno lokalno zakonodajo, vzdržuje ključne poslovne stike z lokalnimi oblastmi in podjetniki ter prevzema del tveganja pri poslih. Izvoz živil živalskega izvora v Hongkong poteka nemoteno, medtem ko je na Kitajsko nemoten trenutno le izvoz živalskih kož – za preostale skupine izdelkov so namreč postopki veterinarskih spričeval še v usklajevanju.

2 primera uspešnega izvoza

Podjetje Alps Wine, d. o. o., se ukvarja s prodajo slovenskega vina na kitajski trg – na Kitajskem in v Hongkongu imajo svoje podjetje z licenco za uvoz vin, s katerim z lastnimi resursi in brez posrednikov uvažajo vina. Direktor podjetja Martin Gobec kot prednosti lokalne navzočnosti v Hongkongu poudarja predvsem odsotnost carin pri uvozu vin na Kitajsko iz Hongkonga, preprostejše finančno poslovanje zaradi trgovanja s konvertibilnimi valutami, zakonodajo in poslovno kulturo, ki temeljita na britanskem pravnem redu, ter ne nazadnje

sedemmilijonski hongkonški trg, ki ga obišče vsako leto več kitajskih turistov. Na Kitajskem vsako leto pripravijo več sejmov s področja vinarstva, kar otežuje izbiro za predstavitev. Sejem je namreč prva vstopna točka za uspešno predstavitev na kitajskemu trgu – Alps Wine se tako letos predstavlja na sejmu Interwine Guangzhou 2013, kjer nastopajo z lastno stojnico, katalogom vinskih regij in vin Slovenije v kitajskem jeziku.

Kitajska: Prostora še vedno dovolj za vse

Predstavnik podjetja Andaz Global Solutions za Evropo Zlatan Ranđelović vidi priložnosti na kitajskem trgu tudi za slovenska živilska podjetja – predvsem tista, ki so sposobna oblikovati in izvajati dolgoročen strateški nastop na trgu, z jasnimi in drznimi poslovnimi cilji. Na Kitajskem je namreč vsa svetovna konkurenca, a je še vedno dovolj prostora in možnosti za vse – sta pa za uspeh potrebna vsaj inovativen produkcijski model in prilagodljivost. Na podlagi lastnih izkušenj, mrež kontaktov in licence za uvoz živil in pijač na Kitajsko, s katerim razpolaga Andaz Import Export Beijing Company, lahko slovenskim podjetjem ponudijo partnerski nastop na kitajskem trgu. Tak primer je denimo prodaja bučnega olja znanega slovenskega proizvajalca pod kitajsko blagovno znamko. Ranđelović podjetjem svetuje lastno zavzetost pri spoznavanju poslovne kulture že pred sklepanjem poslov ter posvečanje velike pozornosti krepitvi zaupanja ter sami komunikaciji med partnerji. Spoštovanje dogovora med partnerjema je namreč nujno (pogodbe, dobavi roki, količine, pravi izdelki, cena), sicer se kitajski kupec hipoma obrne v smer, ki mu je lažja.

Koristne spletne strani 

Izvozna veterinarska spričevala za Hongkong in Kitajsko, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin www.uvhvvr.gov.si Registracija izvoznikov, agentov in konsignaterjev za hrano ire.eciq.cn AQSIQ: Administration of Quality Supervision, Inspection and Quarantine www.aqsiq.gov.cn China Dairy Information www.chinadairy.net

Carine na Kitajskem 

Povprečna informativna carinska stopnja za izvoz slovenskih izdelkov na Kitajsko je v letu 2011 znašala 11,98 odstotka, za industrijske proizvode 11,18 odstotka, za kmetijske pa 22,62 odstotka. Celotno izvozno dokumentacijo in spremljajoče carinske ter druge dajatve je mogoče brezplačno preveriti prek vira evropske komisije, tako imenovane baze dostopa na trg (http://madb.europa.eu/madb/ indexPubli.htm) ali vira kitajskih carinskih oblasti Export to China: www.e-to-china.com

Glas Gospodarstva / december 2013

Kitajci in vino »Kitajci pijejo zlasti rdeča vina, rdeča je namreč barva sreče, medtem ko belo vino na prvi pogled spominja na njihove tradicionalne žgane pijače. Prisegajo na evropski dizajn, z njim znano simboliko – rdeče in zlate barve, zmaj … Vrhunci prodaje vina na Kitajskem se časovno ujemajo s praznovanjem kitajskega novega leta ter pomladnega in jesenskega festivala, ko se ljudje množično obdarujejo. Prav pri vinih lahko opazujemo skrajnosti – na eni strani zanimanje za najboljša vrhunska vina, ki dosegajo ceno 160 evrov, ter na drugi porabo cenenih vin za tri do šest evrov. Posledično je prodaja vina srednjega cenovnega razreda (od 10 do 31 evrov) težja in jo je mogoče pospešiti le z dragimi degustacijami in promocijami.« Martin Gobec, Alps Wine

go international

Dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

Posel v tujini

Posel v tujini – kako to počnejo IT-podjetja? Matevž Straus

Slovensko gospodarstvo se mora internacionalizirati, brez izvoza smo nemočni, usmeriti se je treba na neevropske trge … Slovenska IT-podjetja pri tem veljajo za ena najbolj aktivnih in najbolj uspešnih – z nekaterimi zglednimi primeri smo se pogovarjali o njihovih izkušnjah in nasvetih za posel v tujini.

Začelo se je pred več kot 20 leti, ko smo začeli sodelovati s podjetjem HP na področju razvoja. Z željo prodora na tuje trge je leta 1996 ComTrade (nekdanji HERMES SoftLab) odprl prvo podružnico v Sarajevu, tri leta pozneje pa je že bila ustanovljena podružnica v Kaliforniji, sledile so podružnice v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, na Irskem, v Avstriji, Srbiji, Črni gori in Turčiji. Danes skupina ComTrade deluje v več kot desetih državah, kupci pa so razpršeni po celem svetu. Način pridobivanja poslov je precej odvisen od posameznega trga, od njegovih značilnosti, kulture in miselnosti ljudi, lahko pa rečem, da je ključ povezovanje z lokalnim okoljem, zaposlovanje lokalnih menedžerjev in prodajalcev ter razumevanje potreb in želja strank. Tudi ugled, referenčne stranke, tesna partnerstva z globalnimi igralci in vztrajnost so dobrodošli. Še težje kot je stranko pridobiti, jo je obdržati – za to je treba vzdrževati določeno raven znanja, usposobljenosti in kakovosti storitev in rešitev. Marko Javornik, direktor za mednarodne storitve v podjetju ComTrade

Na tuje trge smo z ISL online prvič stopili leta 2003 – sprva zelo naivno, saj je bil trg še manj zasičen. Danes so pri poslu v tujini ključne lokalizacija, izbira pravega partnerja in odlična podpora strankam. Naš produkt smo prevedli v 28 jezikov, spletno stran pa v 13 – produkt prevajamo denimo tudi v jezike držav, v katere se širijo naši partnerji, in tako stojimo ob strani našim strankam. Prav podpora strankam je namreč glavni razlog za naš uspeh in naša konkurenčna prednost pred velikimi tujimi ponudniki. Pri nas je stranka lahko prepričana, da ji bomo v najkrajšem času pomagali – to se navsezadnje kaže v dejstvu, da izjemno malo strank neha uporabljati naša orodja. Je pa k internacionalizaciji potrebno pristopati kritično in vedeti, na katere trge zaradi formalnih ovir, kulturnih razlik ali močne lokalne konkurence ni smiselno vstopati. Prav tako se izogibamo nastopom na preširoko zastavljenih sejmih ali delegacijah, ob tem pa redno obiskujemo večje kupce in dogodke specifične naši industriji. Mitja Vavpotič, XLAB

Špica je že v startu ciljala navzven. Zato tudi International v imenu. Vstop na trge Balkana je bil nekako logičen in samoumeven. Danes lahko ponosno povemo, da smo z več kot tri tisoč uspešno nameščenimi sistemi navzoči na 27 trgih. Presegli smo meje Evrope. Močni smo na Bližnjem vzhodu, partnerje imamo v Kirgizistanu, naša baza končnih strank sega vse do Južnoafriške republike. Naš izvozni poslovni model je sodelovanje s partnerji na posameznem trgu. Tako imamo v Špici »export« oddelek, ki se ukvarja s pridobivanjem novih partnerjev in skrbi za že pridobljene. Izkazalo se je tudi, da je za našo panogo pomembna udeležba na ključnih sejmih (Velika Britanija, Dubaj), poleg poguma in entuziazma pa tudi interes za posamezno kulturo v najširšem pomenu – znanje jezika, običajev, poslovnih navad, zakonodaje ... Ko stopimo iz Slovenije, se Špica bojuje z velikimi akterji in naša prednost je pristno zanimanje za sodelovanje s stranko. Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International

Glas Gospodarstva / december 2013

Dodana vrednost

Z IRM smo se v tujino – če odmislim Hrvaško – podali leta 2008, ko smo na domačem trgu dosegli »vrh« ter imeli monopol v podpori Investicijskega bančništva in poslovanja marin. Ko smo sprejeli to odločitev, smo se preimenovali iz Info rešitev v IRM, se reorganizirali, dokapitalizirali podjetje, certificirali naše kompletno poslovanje z ISO 9001:2008 pripravili, prvi prospekt v angleščini, vso dokumentacijo prevedli v angleščino, prenovili spletno stran, pripravili usposabljanja za prodajo, tri leta izvajali tečaj angleščine za zaposlene ter šli z GZS na prve poslovne delegacije (Iran, UAE) in individualne obiske (Kitajska, Italija, Nemčija, Poljska...). Predstavili smo se na sejmih MEFTEC (2-krat), METS (3-krat), GITEX (2-krat), ICOMIA Singapur, skupaj s partnerji pa še v Šanghaju, Tijeninu in Varšavi. Naše produkte v vse svetovne jezike prevajajo partnerji, ki se skozi prevajanje tudi seznanjajo z njimi. Zadnja tri leta namreč gradimo mrežo partnerjev, tako da imamo danes kontakte v 30 državah, posel pa v petih – izkušnje pa nam pravijo, da vsak proces internacionalizacije traja in so prvi odzivi vidni šele po 2–3 letih. Za pridobivanje posla je namreč pri našem tipu rešitev potrebno veliko časa in pogosti stiki s potencialnimi strankami – letos sem denimo v zraku preživel skoraj 40 tisoč milj. Tone Britovšek, direktor podjetja IRM

Podjetje Žejn, d. o. o., je na trgu že več kot 20 let. Najprej smo se osredotočili na trge nekdanje Jugoslavije, ki so nam geografsko, jezikovno in kulturno blizu. Napad na tuje trge je bil vedno namenski – čeprav so spontani rezultati možni in videni, igranje rulete ni za nas. Ko smo osvojili prvo poglavje internacionalizacije, smo zavestno naredili analizo trgov BRICS in se na podlagi internih analiz odločili za prvo črko – Brazilijo. Danes družba Žejn posluje v 17 državah na dveh celinah. Največ posla opravimo v Srbiji, največjega naročnika (7. največje podjetje na svetu) pa imamo v Braziliji. Ker imamo omejena marketinška sredstva in smo tudi omejeno veliki, uporabljamo precej šolske primere prodaje prek ustaljenih prodajnih verig in mednarodnih partnerjev, ki tržijo programsko opremo. Nova (družbena) orodja nam pomagajo pri pristnejših odnosih in direktni komunikaciji, vendar pa je posel posel in še vedno morajo biti vse kalkulacije smiselne, ugodne, izdelki izpopolnjeni in kakovostni, odzivnost pa takojšnja in polna energije. Ernest Žejn, direktor podjetja Žejn

Podjetje Euro Plus, krovno podjetje današnje globalne skupine podjetij NiceLabel International, je mednarodno usmerjeno tako rekoč že od začetka, leta 1993 – delujemo namreč v ozko specializirani niši programske opreme za profesionalno oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo in RFID, zato je bil obstoj podjetja vedno povezan s tujimi trgi. Zanimivo je, da smo sredi devetdesetih let začeli sodelovati z japonskim partnerjem, nato pa je podjetje s svojimi rešitvami prepričalo naročnike po Evropi in nato še v Ameriki, Aziji in drugod. NiceLabel trenutno več kot 98 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, globalni pa smo tudi z vidika organizacije, saj imamo predstavništva v Nemčiji, ZDA, Singapurju in na Kitajskem. Ključna odločitev za mednarodni uspeh podjetja je bila prav uvedba lastne blagovne znamke NiceLabel, ki nam je omogočila samostojen nastop na tujih trgih, izgradnjo lastne partnerske mreže in sodelovanje z vodilnimi proizvajalci s področja industrijskega označevanja (OEM). Veliko delamo tudi pri podpori partnerjev, pred nedavnim smo zanje razvili inovativen digitalni partnerski program, ki jim omogoča razširitev sodelovanja s končnimi uporabniki programov NiceLabel. Matej Košmrlj, izvršni direktor podjetja Euro Plus/skupine NiceLabel International

Trendi

Glas Gospodarstva / december 2013

Gibanje makroekonomskih kazalcev

Izvoz ostaja edina svetla točka Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta, SKEP GZS, bojan.ivanc@gzs.si

Kako prekiniti negativno spiralo med podjetji in bankami.

oliko, kdaj in kako so temeljna vprašanja sanacije slovenskih bank. Sedmino manj kreditov podjetjem in tretjino tistih, ki zamujajo več kot 90 dni, kaže na resnost razmer. Ravnanje bank ni presenečenje, saj so zaradi nizkih kapitalskih količnikov prisiljene k zmanjševanju kreditiranja. Vsako dano posojilo zahteva določeno višino rezerv, ki je odvisna od bonitete panoge oziroma podjetja. Naša podjetja glede na BDP niso visoko zadolžena, saj denimo skupni dolg podjetij znaša 43 odstotkov BDP. Na evroobmočju znaša omenjeni delež okoli 80 odstotkov. Problematična dejavnika, ki sta za Slovenijo nekoliko bolj specifična, sta nizka dobičkonosnost družb in vzajemna povezanost bank in podjetij. Država je še vedno lastnica prevladujočega deleža bančnega sistema in je zato odgovorna za dokapitalizacije, medtem ko v gospodarskih družbah pravih rešitev ni. Prepogosto se dogaja, da banke ne prepoznajo resnosti razmer v družbah, saj zgolj izvedba računovodske operacije oziroma zmanjšanje dolžniškega bremena prek konverzije dolga v kapital ne omogoča večjega prihodnjega poplačila in poslovnega preporoda zadevne družbe. Nasprotno, prepoznavo bančne izgube zgolj zavleče v poznejše obdobje. V vmesnem času zdrava jedra prestrukturiranega podjetja ne morejo ohranjati svoje kondicije, saj jim dobavitelji ali kupci zaradi primanjkljaja denarnega toka za financiranje obratnega kapitala ne zaupajo dovolj. Dokapitalizacija bank in prenos slabih terjatev na DUTB ne bosta prinesli rešitve iz krize, a bosta pomembna elementa prihodnjega gospodarskega zakona. Empirične raziskave iz tujine so pokazale, da so banke v osnovi procikličen igralec. V času gospodarske ekspanzije lajšajo pogoje kreditiranja, medtem ko postanejo precej bolj izbirčne v obdobju recesije. Svojo primarno dejavnost kreditiranja začnejo zopet širiti šele po dveh četrtletjih gospodarske rasti. Ključ, kako se dokopati do rasti, je v časih fiskalne discipline in previdnosti potrošnikov zgolj in edino v izvozu. Slovenska podjetja so še vedno preveč navezana na trge EU. Morda je prav zdaj čas, da poiščejo nove partnerje na rastočih trgih.

IZVOZ IN UVOZ BLAGA TER TRGOVINSKA BILANCA Medletne stopnje rasti v %

100,000

30% Izvoz Uvoz

25% 20%

50,000 0

Trgovska bilanca

15% 10%

-50,000

-100,000

-150,000

-5%

-200,000

-10% -15%

2011

Vir: Statistični urad RS

2012

2013

-250,000 SKEP GZS

BLAGOVNA MENJAVA AVGUSTA PRECEJ MANJŠA OD LANSKE. Avgust je bil najslabši mesec za slovensko blagovno menjavo v letošnjem letu. Izvozna dinamika blaga peša vse od aprila. Avgusta se je močno znižala tudi vrednost uvoženega blaga. Tako je bil avgusta izvoz za tri odstotke manjši, uvoz pa za osem odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani. Indeks povprečnih vrednosti izvoza se je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih medletno zvišal za 2,0 odstotka. Po klasifikaciji širokih ekonomskih dejavnostih se je v prvih osmih mesecih vrednostno najbolj povečal izvoz goriv in maziv (17 odstotkov), temu so sledili izvoz hrane in pijače (pet odstotkov). Izvoz transportnih naprav in delov je upadel za dober odstotek, izvoz proizvodov za investicije pa se je nasprotno povečal za odstotek. Izvoz blaga za proizvodnjo je ostal skoraj nespremenjen in vrednostno pomeni največji delež v izvozu (več kot tretjinski). K simboličnemu upadu uvoza je najbolj pripomogel upad vrednosti goriv in maziv (–13 odstotkov) in blaga za proizvodnjo (–2,7 odstotka). Trgovinska bilanca se je izboljšala pri gorivih in mazivih, blagu za proizvodnjo in proizvodnji za široko porabo, poslabšala pa pri proizvodih za investicije, kar je splošen trend v Evropi. Presežek tekočega računa plačilne bilance je avgusta dosegel 145 milijonov evrov. Medletno je bil večji za 85 milijonov evrov, kar je skoraj v celoti posledica sprememb v saldu blagovne menjave, ki večinoma izhajajo iz upada uvoza. V letu dni do avgusta je presežek dosegel 2,3 milijarde evrov oziroma 6,6 odstotka BDP, v primerjavi z 1,4 odstotka BDP avgusta lani. Saldo blagovne menjave se je iz primerljivega lanskega primanjkljaja 0,7 milijarde evrov prevesil v presežek 0,7 milijarde evrov, storitveni presežek pa se je povečal z 1,7 na 2,0 milijarde evrov. MEDLETNI TREND INFLACIJE (ICP) OD JULIJA NIŽJI. Cene so se oktobra na mesečni ravni zvišale za 1,3 odstotka. Medletna inflacija upada vse od julija in je bila najnižja letos. V prvih desetih mesecih so se najbolj zvišale cene sezonskih izdelkov, in sicer za 4,3 odstotka. Hrana, pijača in tobak so se podražili skoraj za pet odstotkov, na kar so vplivali tako DDV kot višje trošarine na tobačne izdelke. Zgolj alkoholne pijače in tobak so se podražili kar za 7,9 odstotka. Gostinci so svoje storitve podražili za 7,6 odstotka, za rekreacijo in kulturo pa odštejemo toliko kot lani. V nekaterih evropskih državah se spoprijemajo s hitrejšim upadanjem cen življenjskih potrebščin, Slovenija pa kljub negativni gospodarski rasti še vedno sodi med države z višjo inflacijo (Avstrija, Romunija, Estonija, Finska, Velika Britanija), kar lahko pripišemo dvigu DDV, trošarin in drugim davčnim bremenom. Med državami EU so deflacijo oktobra imeli v Grčiji (–1,9 odstotka), Irski (–0,1 odstotka), Bolgariji (–1,1 odstotka) in na Cipru (–0,5 odstotka). V Grčiji pospešeno upadanje cen traja vse od marca. Inflacijska pričakovanja za evr-

Trendi

Glas Gospodarstva / december 2013

sko območje ostajajo nizka tudi za prihodnji dve leti, ko naj bi se cene na evrskem območju zvišale za 1,5 oziroma 1,7 odstotka. ECB ZNIŽALA OBRESTNO MERO. V začetku novembra je ECB presenetila analitike in znižala centralno obrestno mero na vsega 0,25 odstotka. Zaradi nizkih inflacijskih pričakovanj in še vedno visoke brezposelnosti je pričakovati, da bo podobno politiko ohranila vsaj še nekaj časa. Kljub vsemu je zaznati razpoke v mnenju sveta guvernerjev, saj se trg nepremičnin zaradi historično nizkih obrestnih mer v Nemčiji pregreva. Povprečni trimesečni septembrski EURIBOR je ostal nespremenjen pri 0,22 odstotka, ostal je na podobni ravni kot v preostalih mesecih letos. VELIK UPAD POSOJIL PODJETJEM. Septembrski podatki o poslovanju bank kažejo poglabljanje posojilnega krča. Medletni upad posojil podjetjem se je celo poglobil, na 13,7 odstotka. Tudi gospodinjstva so svojo zadolženost zmanjšala za 3,2 odstotka, medtem ko jo je država povečala za deset odstotkov. Nezaupanje je močnejše med domačimi bankami, saj so posojila do teh medletno upadla za petino, do tujih pa so se povečala za osem odstotkov. V prvih treh četrtletjih so banke ustvarile več kot pol milijarde evrov izgube, k čemur so najbolj pripomogle za petino višje oslabitve. Čiste obresti so se skrčile za petino, neobrestni prihodki skoraj za polovico, operativni stroški za pet odstotkov. Obrestna mera za posojila podjetjem do leta dni in do milijona evrov je v Sloveniji v septembru znašala 5,7 odstotka in je praktično nespremenjena od začetka leta. Za posojila nad milijon evrov je znašala 4,5 odstotka. Obseg novih poslov za posojila do milijon evrov z variabilno obrestno mero je bil v septembru medletno za tretjino manjši, pri posojilih nad milijon evrov za več kot polovico. Obrestna mera za nova posojila podjetjem je upadla z vrha v juniju (5,71 odstotka) na 4,5 odstotka v septembru. Obrestne mere za vloge gospodinjstev do enega leta se znižujejo vse od julija. Septembra je depozitna obrestna mera znašala 1,6 odstotka, kar je primerljivo z evrskim območjem. Za daljše ročnosti so depozitne obrestne mere v Sloveniji še vedno višje, in sicer za 1,2 odstotne točke. Slovenski dolgoročni varčevalec je v septembru na svoj depozit lahko pričakoval 3,2-odstotno obrestno mero, tisti na evrskem območju dvoodstotno. Kakovost terjatev se slabša. Med podjetniškimi posojili je vrednostno že skoraj tretjina takih, ki z odplačevanjem zamujajo več kot 90 dni. Med obrtniki je takih posojil petina. Nadpovprečno največ zamujajo podjetja iz dejavnosti gradbeništva, finančnega posredništva, strokovnih dejavnosti in informacij in komunikacij. V predelovalnih dejavnostih se je delež posojil z zamudo nad 90 dni povečal s 17 v začetku leta na 22 odstotkov. Pasivne obresti, obresti za vloge, so v oktobru znižale vse banke razen Raiffeisna. Vse preostale so znižale obrestne mere za vloge do enega leta, Hranilnica Lon se je vzdržala rezov obrestnih mer za depozite nad enim letom, NKBM pa rezov za vloge do 90 dni. Aktivne obresti, obresti za posojila, so v zadnjem mesečnem obdobju večinoma rasle. Pribitke na EURIBOR oziroma obrestne mere za posojila so povečale štiri izmed osmih bank. KREPITEV EUR. V oktobru je EUR proti dolarju dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih, 1,383 dolarja za evro. Izboljšanje indeksa nabavnih menedžerjev PMI in ekspanzivna monetarna politika Feda sta bila glavni podpori tega trenda. Do konca leta in prihodnje leto je pričakovati upad evra na ravni okoli 1,31, saj je ECB v novembru znižala obrestno mero, lahko pa bi se zatekla tudi h kakšni novi metodi za višanje vrednosti denarja v obtoku. V oktobru je inflacija na evrskem območju upadla na vsega 0,7 odstotka, osnovna (izključujoč cene energije in hrane) na 1,0 odstotka. Zaradi nizkih inflacij-

Slovenija: BDP – realna rast, v % 2. čet. 2013/2. čet. 2012 –1,7 % I-VI 2013 / I-VI 2013 –3,2 %

INFLACIJA (ICP) Slovenija X–2013/ X–2012 1,3 % I–X 2013 / I–X 2012 1,9 %

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE VIII 2013 / VIII 2012

–3,2 % –8,1 % uvoz

izvoz

Blagovna menjava Slovenije s tujino I-VII 2013 mio EUR rast v % IZVOZ

14.238

2,0

• EU-28

10.671

1,3

• Države nečlanice

Napoved povprečne inflacije, 2013

1,9 %

1,5 %

Slovenija

EMU

Medletna inflacija – (HICP) – mednarodno primerljiva X 2013 / X 2012 SLO 1,1 %

EU28 0,9 %

EA17 0,7 %

OBRESTNA MERA ECB (od 13. 11. 2013) 0,25 % FED 0,25 %

3.567

3,9

UVOZ

14.588

–1,0

• EU-28

11.561

–2,2

• Države nečlanice

3.028

3,9

SALDO MENJAVE

–350

Saldo tekoče plačilne bilance

2.300 mrd EUR

6,6 % BDP

Vira: Surs in BS

CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV NA DOMAČEM TRGU IX 2013 / IX 2012 SLO –0,8 %

EU28 –0,5 %

EA17 –0,9 %

POSOJILA Banke - za nova posojila podjetjem (do 1 leta, nad 1 mio EUR - fiksna o. m.)

SLO 4,51 % EURIBOR (3-mesečni) Ø sept. 2013 0,22 % 28. 11.2013 0,233 %

(september 2013)

EMU 2,2 % (september 2013)

Trendi

Glas Gospodarstva / december 2013

CENE UVOŽENIH PROIZVODOV IX 2013/ IX 2012 –1,6 %

VEZANE VLOGE PODJETIJ 1 leta (banka) – sept. 2013

1,35 %

Zaposleni: 700.510 (sep.) Samozaposleni: 95.013 (sep.) Brezposelni: 114.669 (sep.) Stopnja registrirane brezposelnosti (ZRZS): 12,6 % (sep.) Upokojenci: 603.061 (okt.)

Neporavnane obveznosti (okt. 2013)

in medletna rast v %

Št pravnih oseb 7.223; –1,6 %

GRADBENIŠTVO – opravljena gradbena dela

Povprečni dnevni znesek 762.408 tisoč EUR; 3,6 %

SLO –7,9% % EA17 –0,2 %

Rast povprečne BRUTO PLAČE v % I–IX 2013/I–IX 2012

–0,4 % –2,4% nominalno

realno

GIBANJE NA TRGU DELA,

Industrijska proizvodnja I–VII 13/I–VII 12 SLO –1,5%

EU28 –1,4 %

EA17 –1,4 %

Prijavljeni brezposelni

9,6 %

SKEP GZS

Medletne stopnje rasti v % 03% 02% 00%

MAR 2010

MAJ 2011

JUL 2012

-02%

TRGOVINA NA DROBNO – prihodek VII 13/VII 12 SLO EU28 EA17 0,6 % –5,3 % 0,2 %

ILO brezposelnost v % (sept. 2013)

TURIZEM IX 13/IX 12

SLO EU28 10,2 % 11,0 %

Prihodi turistov Prenočitve

EA17 12,2 %

2012

skih pričakovanj bi lahko ECB takšno politiko ohranila vse do leta 2015. Menjalna razmerja evra do srednjeevropskih valut, kot so forint in poljski zlot, so ostala nespremenjena, hrvaška kuna je upadla za slab odstotek. Britanski funt se je okrepil za dva odstotka.

-01%

Zaposlene osebe

1,6 %

2011

01%

I–IX 2013/I–IX 2012

Samozaposlene osebe

2013 2010

REGISTRIRANI BREZPOSELNI

–3,0 %

Medletne stopnje rasti v % 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 2009 -1 -2 Vir: -3 Statistični urad RS

POVPREČNE PLAČE NESPREMENJENE. Povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji se je medletno povišala v juliju in septembru. V prvih devetih mesecih je bila 0,4 odstotka nižja, realno 2,4 odstotka. Povprečna neto plača se je septembra zvišala za dober odstotek, v povprečju je bila nominalno 0,4 odstotka višja. Razliko v trendu med neto in bruto plačo kaže iskati v relativno višjem upadu najvišjih plač, ki so bolj obdavčene s prispevki in dohodnino. V septembru se je medletno najbolj znižala v dejavnosti prometa (–4,7 odstotka), najbolj se je zvišala v predelovalnih dejavnostih (3,7 odstotka). V prvem devetmesečju se je najbolj zvišala v oskrbi z energijo (4,2 odstotka), najbolj je upadla v izobraževanju (–3,9 odstotka) in kulturnih dejavnostih (–3,7 odstotka). Plače so upadle kar v 13 izmed 19 dejavnosti. Dvig plač v oskrbi z energi-

IX 13/IX 12

EU28 0,2 %

povprečna bruto plača

1,8 % 3,2 %

-03% -04% -05% -06% Vir: Statistični urad RS

Zasebni sektor Javni sektor

SKEP GZS

jo lahko pripišemo liberalizaciji trga električne energija in plina, kar je privedlo do novega zaposlovanja trgovcev na tem področju. Povprečne mesečne bruto plače pri pravnih osebah javnega sektorja so se septembra medletno zvišale za 0,2 odstotka, v zasebnem sektorju so nasprotno upadle za 2,8 odstotka. V prvih treh četrtletjih so se plače v javnem sektorju zvišale za 1,5 odstotka, v zasebnem so upadle za 0,3 odstotka. Povprečna neto starostna pokojnina je oktobra znašala 614,77 evra, kar je bilo 0,3 odstotka več kot isti mesec lani. Med prejemniku pokojnin je 19 odstotkov tistih, ki prejemajo med 400 in 500 evrov, 15 odstotkov med 500 in 600 in 12,5 odstotka med 600

Trendi GZS

Glas Gospodarstva / december 2013

in 700 evrov. Povprečna neto pokojnina je v prvih devetih mesecih pomenila 57 odstotkov neto plače. MANJ DELOVNO AKTIVNIH. V dejavnostih, kjer je glavni zaposlovalec država, je bilo število delovno aktivnih septembra medletno večje le v zdravstvu in socialnem varstvu (0,2 odstotka). V dejavnosti izobraževanja je upadlo za 0,3 odstotka, javni upravi, obrambi in obvezni socialni varnosti za 3,4 odstotka, v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih za 2,5 odstotka. V vseh naštetih dejavnostih skupaj je njihovo število upadlo za dober odstotek. Regionalno gledano je število delovno aktivnih najbolj upadlo v obalno-kraški regiji (–5,2 odstotka), tej je sledila zasavska regija. Največji odliv delovno aktivnih je beležila dejavnost gradbeništva (–11 odstotkov), navsezadnje zaradi nedosegljivih finančnih virov in visoke zadolženosti in tudi pomanjkanja velikih projektov. Največji zaposlovalec ostajajo predelovalne dejavnosti z 22-odstotnim deležem. Znotraj teh dejavnosti se je zaposlenost zvišala v proizvodnji kovin (3,4 odstotka), farmacevtskih surovin (6,6 odstotka). Stopnja anketne brezposelnosti (sezonsko prilagojeno) po metodologiji ILO je septembra upadla z lokalnega vrha v juniju 2013, na 10,2 odstotka. Med brezposelnimi je bilo 23,7 odstotka mladih pod 25 let. Število prejemnikov denarnega nadomestila zavoda za zaposlovanje se medletno zmanjšuje od junija. NAFTA STABILNO, HRANA IN KOVINE CENEJŠE. V oktobru so se cene energije znižale za 2,5 odstotka, druge surovine so se povprečju podražile za 0,3 odstotka. Cene hrane so ostale nespremenjene (0,1-odstotna rast), pijača se je podražila za 0,7 odstotka. Cene gnojil so upadle za skoraj štiri odstotke. Cena kovin se je zvišala za dober odstotek, plemenite kovine so nasprotno izgubile kar dva odstotka in pol. Povprečna cena nafte brent je v tretjem četrtletju znašala 110 dolarjev za 159-litrski sod. Strah pred razpletom sirske krize in večje zmanjšanje črpanja nafte v Libiji in Iraku sta bila glavna razloga za vnovično višje cene. Zaradi ohlajanja Kitajske in odpiranja novih rudnikov so se cene kovin v povprečju znižale za 11 odstotkov. Medletno so bile toliko nižje tudi cene hrane. Pogoji na strani ponudbe so bili v zadnji žetvi precej boljši kot leta poprej, kar je dvignilo količine zalog na zgodovinska povprečja. Za prihodnje leto v Svetovni banki napovedujejo nadaljnje pocenitve kmetijskih pridelkov (7,8 odstotka), medtem ko naj bi nafta vztrajala na ravneh okoli 105 dolarjev za sod. Kovine naj bi se pocenile za osem odstotkov, gnojila kar za 17 odstotkov, saj so nizke cene plina v ZDA odločilen dejavnik, ki bo vplival na širšo dostopnost gnojil po sprejemljivejših cenah. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SE KRČI. Krčenje industrijske proizvodnje poteka nepretrgano od marca 2013. V prvih osmih mesecih se je medletno skrčila za odstotek in pol. V rudarstvu je bila proizvodnja nespremenjena, v predelovalnih dejavnostih se je skrčila za več kot dva odstotka, v oskrbi z energijo pa se je za tri odstotke povečala. Zaloge v rudarstvu in industriji so se medletno zmanjšale za 3,3 odstotka, relativno močneje so upadle v poletnih mesecih. Proizvodi za investicije so tista namenska skupina, katerih prihodki so upadli najbolj. Upad je bil skoraj devetodstoten, pri čemer je bil na tujih trgih (–10 odstotkov) višji kot na domačem (–4 odstotke). To je sicer najbolj variabilna vrednost, saj vrednost niha bolj kot splošen gospodarski cikel. Septembra se je industrija medletno skrčila za 0,4 odstotka. Rudarstvo je proizvedlo skoraj petino manj, predelovalne dejavnosti skoraj odstotek manj. Oskrba z električno energijo je zaradi ugodnega vodostaja povečala proizvodnjo za 2,8 odstotka.

Dosežene povprečne cene za izbrane surovine Surovine

Enota

2010

2012

2. četrt. 2013

3. četrt. 2013

Okt. 2013

Kava, arabica

cent/kg

432

411,1

319,9

298,2

283,7

Sladkor, EU

cent/kg

44,2

42,01

42,7

43,3

44,5

Soja

$/mt

450

591

505,3

527,0

544,0

Sojino olje

$/mt

1.005

1.226

1.070

1.006

987

Koruza

$/mt

185,9

298,4

291,3

241,9

201,7

Pšenica, ZDA SRW

$/mt

229,7

295,4

275,2

257,7

287,7

Riž, Tajska, A.1

$/mt

383,7

525,3

511,1

440,5

420,4

Celuloza

$/mt

866,8

762,8

818,7

830,9

845,7

Bombaž

cent/kg

228,3

196,7

204,3

202,4

197,0

Kavčuk, RSS3

cent/kg

365,4

337,7

290,5

259,0

253,5

Aluminij

$/mt

2.173

2.023

1.836

1.783

1.815

Baker

$/mt

7.535

7.962

7.161

7.086

7.203

Svinec

cent/kg

214,8

206,5

205,3

210,2

211,5

Nikelj

$/mt

21.809

17.548

14.280

13.956

14.118

Kositer

cent/kg

2.041

2.113

2.090

2.131

2.310

Cink

cent/kg

216,1

195

184,2

186,1

188,5

Surova nafta, brent

$/bbl

79,6

112

103,0

110,1

109,5

$/mmbtu

8,3

11,5

12,4

11,5

11,4

Zemeljski plin, Evropa

GRADBENIŠTVO IŠČE DNO. Vrednost opravljenih gradbenih del je v prvih devetih mesecih upadla za 12 odstotkov. Pri stavbah je bil upad skoraj tretjinski, pri čemer je bil upad nekoliko občutnejši pri stanovanjskih. Pri gradbenih inženirskih objektih je bil upad manjši (–2,6 odstotka). Medletni upad je manjši od junija. Septembrski padec je bil skoraj osemodstoten, drugi najvišji za Portugalsko in Češko. Evropsko gradbeništvo beleži milejše padce vse od aprila, obeti evropskih inženirskih družb pa za prihodnje leto niso tako slabi. TEŽKI ČASI ZA TRGOVINO. Realni prihodki v trgovini na drobno so v prvih treh četrtletjih upadli za 4,4 odstotka. V trgovinah z živili in pijačami so upadli za 3,7 odstotka, v drugih za 4,6 odstotka. V prodaji na drobno z neživili so največji upad prihodkov izmerili v prodaji pohištva, gospodinjskih naprav, gradbenega materiala, računalniških, telekomunikacijskih naprav, knjig in igrač. Trgovina na drobno po pošti ali internetu se je povečala kar za 9,6 odstotka, realni prihodki so v trgovini z motornimi vozili ostali nespremenjeni. Grčija, Ciper, Španija in Slovenija so tiste države, katerim je realna prodaja na drobno v EU najbolj upadla. V celi EU je upadla za odstotek, prav toliko tudi na evrskem območju. Močnejše rasti so imeli v Litvi (4,4 odstotka), Latviji (4,2 odstotka) in na Poljskem (3,4 odstotka). V naših izvoznih partnericah, Avstriji in Italiji, je prihodek malenkostno upadel, za slab odstotek je zrasel na Hrvaškem in v Nemčiji.

SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 170 E-pošta: skep@gzs.si, Splet: http://skep.gzs.si Pripravil: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta, SKEP GZS

zdravje

Glas Gospodarstva / december 2013

poslovno zdravje

Zdrav in fit menedžer – uspešen menedžer! Sonja Poljanšek Škrabec, Sunny Studio

Bliža se novo leto, čas inventur za nazaj in obljub za naprej. Ste zadovoljni s poslovnimi uspehi preteklega leta? Kaj pa s svojim psihofizičnim počutjem? Zdaj je čas, da izboljšate svoja ravnovesja, se posvetite sebi ter se odločite za naložbo v zdravje, ki je prvi pogoj za uspehe, zadovoljstva in nove zmage.

Sunny Studio velja za enega najlepših ter vsebinsko in estetsko najbolje zaokroženih celot v Evropi.

zdravje

Glas Gospodarstva / december 2013

Sunny Studio zagotavlja intimnost za nemoteno vadbo in razvajanje.

sakdanji stres, ki smo mu vse bolj izpostavljeni, krha našo dobro fizično kondicijo, ki je osnova za dobro počutje, za katero si vsi prizadevamo. Prenatrpani urniki, visoka pričakovanja, nezdravo prehranjevanje ter pomanjkanje počitka in fizičnih aktivnosti povečujejo stres, ki je prepoznan kot glavni krivec za mnoga bolezenska stanja. Rešitev za tako imenovane menedžerske bolezni je krepitev dobrega fizičnega počutja kot osrednjega pogoja za vzpostavljanje primernih ravnovesij.

Stop naključjem in alarmu

Skrb za zdravje in well-being zato naj ne bo prepuščena naključjem ali alarmom, ki nas opominjajo, da smo že v zelo slabi kondiciji. Skrb za lastno dobro počutje mora biti začrtana kot pomembna smernica našega vsakdana – poleg do ure natančno določenih sestankov je treba v dnevni razpored aktivnosti vnesti tudi urnik vadbe po dnevih in urah. Ne pustite, da postane to postranskega pomena, temveč si organizirajte programe z določenim ciljem, ki ga želite doseči. Za vse potrebe imamo odgovor v Sunny Studiu v ljubljanskih Dravljah, ki je v Evropi prepoznaven kot eden najlepših ter vsebinsko in estetsko zakroženih celot. Vadba z osebnim trenerjem v Sunny Studiu je strokovno, ciljno voden trening, ki je po zahtevnosti,

raznolikosti in motiviranosti prilagojen prav posebej za menedžerje, ki jih pesti pomanjkanje časa in nepredvidljivi urniki. Osebni trenerji so fleksibilni, časovno prilagodljivi in strokovno usposobljeni profesorji športne vzgoje, smer osebni trener.

Zasebnost v Klubu

V želji zagotoviti delček intimnosti ter nemotene vadbe in razvajanja imamo v Sunny Studiu poseben prostor, imenovan Klub. Namenjen je vsem, ki si želijo več zasebnosti, svoj prostor za vadbo in vadbo z osebnim trenerjem. Po vadbi si lahko privoščite harmonično razvajanje v spaju, na različnih masažah, kozmetičnih negah, pedikurah, manikurah ... ali izbirate med različnimi tretmaji za pare, orientalskimi tretmaji ali ajurvedskimi masažami. Klub omogoča tudi kratke sestanke s poslovnimi partnerji ali celo manjše predstavitvene dogodke – v vsakem trenutku smo pripravljeni ustreči vašim željam in potrebam.

Vadba za sodelavce

Vsak dober menedžer se zaveda, da uspehi slonijo na najsposobnejših in najodgovornejših, zavzetih in najbolj učinkovitih posameznikih in delavnih timih. Poskrbite lahko tudi zanje. Ponujamo vam prenosne karte za podjetja, ki vključujejo fitnes na 650 kvadratnih metrih z opremo Technogym, vad-

bo aerobike v treh klimatiziranih dvoranah (v sezoni imamo prek 80 vadb na teden), obiskovanje finske in aroma parne savne, serail blatne savne, whirpoolov, ledene jame, Kneipovih kopeli, bio in solne savne, tropskega dežja, prostorne počivalnice, ogrevanih ležalnikov ... Vadba v skupinah je tudi eden od načinov, kako zbližamo sodelavce, povečamo timski duh in s tem pospešujemo motivacijo in ustvarjalnost. Z redno telesno dejavnostjo bomo zmanjšali stres na delovnem mestu, posledično bo tudi odsotnost zaradi bolezni manjša. Povečali boste motivacijo za delo in delavno storilnost pri zaposlenih – finančni vložek je zanemarljiv glede na učinek in zadovoljstvo, ki ga boste prejeli od svojih zvestih sodelavcev. Rekreacija kot darilo 

Bliža se čas obdarovanj. V Sunny Studiu imamo za vas pripravljene darilne bone, ki so namenjeni razvajanju zanj in zanjo. Zakaj ne bi letos svojemu poslovnemu partnerju poklonili nekaj, s čimer bi ga spodbudili k rekreiranju in skrbi za dobro počutje? Vpišite ga v fitnes, najemite trenerja, kupite bon za masažo, savno ... Idej in možnost je veliko, z veseljem jih oblikujemo po vaših pričakovanjih.

dodana vrednost

Glas Gospodarstva / december 2013

varovanje

Varnostni svetovalec nadomešča manko znanja mag. Renato Golob

V (pre)številnih podjetjih so za varovanje ljudi in premoženja odgovorni posamezniki, ki o varnosti in varovanju ne vedo skoraj ničesar. Eden izmed možnih razlogov je dejstvo, da vodstvene, predvsem pa lastniške strukture niso razpolagale z orodjem, ki bi jim omogočalo identifikacijo strokovno usposobljenih posameznikov za preprečevanje materialnih, človeških in finančnih izgub zaradi škodnih dogodkov. Predvsem tistih, ki se že dogajajo, pa se jih lastniki sploh ne zavedajo.

redi leta 2013 je pristojni strokovni svet potrdil Poklicni standard ter Katalog znanj in spretnosti nacionalne poklicne kvalifikacije »varnostni svetovalec«, za katero je Združenje varnostnih managerjev in strokovnjakov že leta 2009 sprožilo postopek uveljavitve. Novi poklicni standard tako opredeljuje znanja in spretnosti, ki jih na področju varovanja ljudi in premoženja potrebuje strokovnjak, zaposlen pri naročniku zasebnovarnostnih storitev, s čimer izpolnjuje interese vseh treh subjektov, ki delujejo na področju zasebnega varovanja.

1. Država dobi nadzor nad kakovostjo storitev

Država je z opredelitvijo zakonodaje na številnih področjih varovanja (zdravje in varnost pri delu, tajni podatki, poslovne skrivnosti, osebni podatki, ekološka varnost,

““

Prva usposabljanja za varnostnega svetovalca« se bodo v organizaciji Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja pričela predvidoma v prvi polovici leta 2014.

civilna zaščita) že izkazala interes za delovanje integralnih varnostnih sistemov v gospodarskih družbah. Škodni dogodki imajo lahko namreč hude negativne posledice tako v organizaciji, kjer so se zgodili, kot v njeni neposredni okolici in na ravni države. Zaradi tega si ta ne prizadeva le za ureditev izvajanja normativnega oziroma sistemskega nadzora, temveč želi sodelovati tudi pri vzpostavitvi nadzora zagotavljanja kakovosti zasebnovarnostnih storitev. Tega pa lahko opravljajo le potencialno prizadeti subjekti: uporabniki oziroma naročniki.

2. Zasebnovarnostna podjetja dobijo kompetentne sogovornike pri naročnikih

Za strokovno usposobljenost uporabnika zasebnovarnostnih storitev so zainteresirana tudi podjetja, ki tržijo tovrstne storitve. Če kupec prodajalcu ne zna razložiti, kaj ga tare, kakšno težavo ima oziroma kaj želi ali pričakuje, mu prodajalec težko ustreže. Čeprav na prvi pogled nejasno urejeno in kaotično stanje ustreza izvajalcem zasebnovarnostnih storitev, je v nasprotju s strateškimi razvojnimi usmeritvami vseh tistih podjetij, ki želijo dejavnost izvajati v daljšem časovnem obdobju in katerih delovanje temelji na kakovosti opravljenih storitev. Tovrstna podjetja si želijo kompetentnih in strokovno usposobljenih sogovornikov pri uporabnikih. Ne nazadnje

tudi zato, ker bi vzpostavitev poklicnega standarda v daljšem časovnem obdobju zagotovila, da bi se na trgu ohranila le najboljša podjetja, hkrati pa bi bili vzpostavljeni pogoji za izkoreninjenje vseh možnosti nelojalne konkurence in tudi za preseganje najnižje cene kot absolutnega kriterija izbire.

3. Uporabniki storitev si zagotovijo strokovno znanje s področja varovanja

Ekspertno strokovno znanje vodstvene strukture za varovanje ljudi in premoženja uporabnikom zasebnovarnostnih storitev zagotavlja: sposobnost natančnega definiranja problemov in zahtev pri sodelovanju z zasebnovarnostnimi podjetji ter permanenten strokovni nadzor nad izvajanjem del in nalog notranjega in zunanjega varnostnega osebja, obvladovanje stroškov za varovanje ljudi in premoženja, delovanje varnostnega sistema, ki je bil dogovorjen, uveden in plačan, preprečevanje škodnih dogodkov, ki slabijo konkurenčno moč podjetja, celovito obveščenost lastniških in vodstvenih struktur naročnika storitev, konkurenčno prednost podjetja zaradi možnosti vzpostavljanja povezav z najzahtevnejšimi poslovnimi partnerji.

GZS v začetku leta 2014 za vas pripravlja …

15. januar

15. in 16. januar

Indijska sektorska omizja na GZS: Transport in logistika

Dnevi energije Gradec 2014

22. – 29. januar

28. januar

Gospodarska delegacija v Indijo (Mumbaj in Bangalore)

Konferenca Insolvenčna zakonodaja

20. februar

26. februar

Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo

Sprejem ob kitajskem novem letu

5. marec

13. marec

46. podelitev Nagrade GZS

Prvo srečanje Akademije Inteligentna prodaja

8 ključnih nasvetov za uspešno prestrukturiranje Ne zamudite konference o novi insolvenčni zakonodaji 28. januarja 2014 na GZS

Spremljajte objave na www.gzs.si