Glas gospodarstva, December 2015 by GZS Publikacije

december 2014

Glas Gospodarstva

Za kaj se zavzemamo gospodarstveniki Gospodarski memorandum GZS o prioritetah

Fokus GZS 2014

Letno poročilo o dosežkih, aktivnostih in razvoju produktov več na str. 46

Izzivi in priložnosti 2015 28 podjetnikov in menedžerjev o poslovnih priložnostih v letu 2015

Kratkovidno in nesprejemljivo Dodatne obremenitve gospodarstva priložnostih v letu 2015

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

KAZALO

Glas Gospodarstva / december 2014

12 Za kaj se zavzemamo gospodarstveniki Glas Gospodarstva december 2014

GZS je pred dnevi vladi izročila Gospodarski memorandum, ki so ga predstavili že v okviru nedavnega 9. Vrha slovenskega gospodarstva. Predstavljamo nekaj glavnih točk.

------------------------------------------------Izdajatelj:

Dimičeva 13, Ljubljana ------------------------------------------------Odgovorni urednik: Igor Savič ------------------------------------------------Izvršni urednik: Simon Ručigaj ------------------------------------------------Naslov izvršnega uredništva: Glas gospodarstva PM, poslovni mediji d. o. o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana T: 01/ 3000 190 F: 01/ 3000 199 @: simon.rucigaj@p-m.si ------------------------------------------------Produkcija: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Trženje oglasnega prostora: BJM d.o.o. @: gg@p-m.si T: 01 513 08 24 ------------------------------------------------Oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Prelom: PM, poslovni mediji d. o. o. ------------------------------------------------Tisk: Evrografis, d. o. o. ------------------------------------------------Datuma natisa: 16. 12. 2014 ------------------------------------------------Naklada: 11.000 izvodov ------------------------------------------------Distribucija: Pošta Slovenije ------------------------------------------------Naslovnica: Zoran Pungečar ------------------------------------------------Medij Glas gospodarstva, izdajatelja Gospodarske zbornice Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 516.

UVODNIK

Glas Gospodarstva / december 2014

Novice iz GZS

KOMENTAR -------------------------------------------------------------Igra z ničelno vsoto

AKTUALNO --------------------------------------------------------------Izzivi in priložnosti 2015 18 Zakonito, etično in pokončno 24 Nove obremenitve v gospodarstvu 40 TRENDI --------------------------------------------------------------Gospodarska rast nad pričakovanji

INFRASTRUKTURA

---------------------------------------------------------------

Izza velikih številk

Prometna infrastruktura je nuja, ne priložnost

FOKUS GZ --------------------------------------------------------------Letno poročilo GZS

EVROPSKI PROJEKTI --------------------------------------------------------------Dobre in boleče izkušnje pri evropskih projektih

Jože Colarič, predsednik uprave in direktor Krke, je bolj naklonjen delu kot nastopom v javnosti, zato je bilo še toliko bolj zanimivo pogledati za podatke in številke velike zgodbe o Krki.

60 Ključ so vsakodnevni kontakti s podjetniki Izvoz ostaja glavni spodbujevalec rasti slovenskega gospodarstva. O tem smo se odkrito pogovarjali z Alešem Cantaruttijem, direktorjem Centra za mednarodno poslovanje pri GZS.

PRAVNO AKTUALNO --------------------------------------------------------------Z arbitražo na jugoslovanskih trgih Bo varstvo potrošnikov po novem sorazmerno

53 55

FINANCIRANJE

---------------------------------------------------------------

Pogoji strožji, posojil manj, a ponudbe vse več

GO INTERNATIONAL --------------------------------------------------------------Poslovne priložnosti v Turčiji 58 ZAVAROVALNIŠTVO --------------------------------------------------------------Leto izzivov in priložnosti

SEJEMSKA DEJAVNOST --------------------------------------------------------------Sejmi – ne strošek, temveč naložba

Pogum

““

Kako se v resnici spleta uspeh? Kaj vse vsebuje in kaj je treba dodati v formulo ravnanja, ki lahko posameznike, podjetja ali države odmakne od sivine povprečja in nezadovoljstva. Vsak od nas ima svojo idejo in misel o tem.

Ta raste iz osebnih izkušenj, globine razumevanja in lastnih zmožnosti in omejitev. Čeprav vemo, da gre pri uspehu skorajda vedno za enkratno in neponovljivo sestavljanko, nas vendarle vedno zanima, kako to živijo, občutijo in razumejo drugi. Drugi ljudje, druga podjetja, druge države …? Tokratni Glas gospodarstva prinaša kar nekaj odgovorov. Naj nadaljujem novoletno uredniško misel. Ko smo minula leta skozi premislek o zgodbah najuspešnejših slovenskih podjetij, dobitnikih gospodarskih oskarjev, poskušali prepoznati vsem skupne značilnosti, se je začel risati mozaik, sestavljen iz odprtosti, optimizma, inovativnosti, strokovnosti, vztrajnosti … Verjetno bi lahko dodali še marsikaj, a vse bolj se kaže, da ene značilnosti nikakor ne bi smeli pozabiti: poguma. Kakšen pogum je imela takrat še povprečna farmacevtska tovarna in zdaj uspešna multinacionalka Krka, da je prestopila iz povprečne poslovne ideje v popolnoma nov svet? Zgodba naše najuspešnejše multinacionalke in njenega prvega moža Jožeta Colariča, ki po eni strani razkriva »mikrofiziko« upravljanja, pa drugi pa razumevanje velikih svetovnih trendov, ponuja še vrsto drugih zanimivih nastavkov za premislek o formuli uspeha. Direktnost in

Igor SAVIČ

ostrina kritike nekaterih danes tako pogostih ravnanj ter samozavest bi lahko marsikoga vznemirili, a tudi opogumili. Koliko in kakšne vrste pogum potrebuje podjetje, da se odpravi v mednarodni prostor in na tuje trge, od na primer bližnje Hrvaške pa do daljne Kanade ali Kitajske? Je pogum tudi spoznanje neizbežnosti? To mi je postalo jasno, ko je direktor Centra za mednarodno poslovanje GZS Aleš Cantarutti z elegantno mislijo zavrnil tezo o dveh gospodarskih Slovenijah: tisti, ki je vpeta v mednarodni prostor, in tisti, ki je obrnjena zgolj navznoter. Tudi zadnja, je opozoril, namreč živi v veliki meri od prve in od pogumnih podjetij, ki jo sestavljajo. O pogumu pa govori tudi najbolj vroča zgodba tokratne številke revije Glas gospodarstva, ki povezuje ugotovitve in zahteve letošnjega Vrha slovenskega gospodarstva, povezane v Gospodarski memorandum, in odločitev Gospodarske zbornice Slovenije, da se umakne iz pogajanj za socialni sporazum. Zgodba tega umika – natančno ga pojasni prvi mož GZS Samo Hribar Milič – je sprožila vrsto različnih odzivov, od iskrene podpore podjetij do očitkov politike in sindikatov, in je seveda večplastna, v jedru pa zelo preprosta. Podjetja ne morejo in ne smejo prevzemati novega bremena premalo pogumne in razvojno nedomišljene politike, ki želi račun zaviti v celofan povečanih davčnih in drugih obremenitev. Tudi če razumemo kalkulacijo vlade, da bo ugodna rast BDP nadpovprečno polnila državno blagajno in je zato možno popustiti zahtevam sindikatov in pragmatično vroč kostanj podati podjetjem, v ozadju skriva logiko izčrpavanja razvojne moči podjetij in je zato zelo nevarna igra. Zato naj bo pogum glavna vrlina prihajajočega leta, saj, kot pravi izvrstna Delova novinarka Irena Štaudohar, »če ga imamo, se upamo, kadar je treba, boriti tudi za vse druge vrednote«.

NOVICE

Leta 2015 ne zamudite:

Glas Gospodarstva / december 2014

JAVNI POTNIŠKI PROMET 

Avtobusni prevozniki zaskrbljeni

Evropski parlament podjetij

Avtobusna podjetja, člani Združenja za promet v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, že več kot osem mesecev opozarjajo pristojno ministrstvo za finance ter ministrstvo za infrastrukturo na nerazumno in absurdno vedenje države do avtobusnega prevoza in izvajanja javnega cestnega potniškega prometa v Sloveniji. Ker avtobusnim podjetjem na ministrstvu za infrastrukturo ne uspe

12. maj

GOSPODARSTVO IN ŠPORT 

7. november

Čutim Slovenijo tudi v Katarju

4. marec

Podelitev nagrade GZS 14. april

Konferenca MSP (za mala in srednje velika podjetja) s podelitvijo priznanja pomladni veter 16.oktober

Vrh malega gospodarstva Poslovni zajtrki na GZS: Jordanija 4. junij

Okoljski dan 18. junij

Podelitev nagrad EuroCloud Slovenija 26. avgust

2. Dan delodajalcev 16. september

Dan inovativnosti 2015

Dne 15. januarja 2015 bodo v katarskem mestu Doha slovesno odprli svetovno rokometno prvenstvo, na katerem bo imela Slovenija eno pomembnejših vlog in priložnosti. Z željo po doseganju poslovnega sodelovanja slovenskih, katarskih in drugih poslovnežev ter promocijo Slovenije kot celote se bo naša država na tem

dobiti ustreznega sogovornika, ki bi odgovoril na številne dileme in vprašanja ter nakazal strategijo izvajanja javnega cestnega potniškega prometa v prihodnje, so upravičeno zaskrbljena. S koncem leta se namreč iztekajo roki za uveljavitev znižanja davčne osnove za 40 odstotkov investicije v opremo in neopredmetena sredstva, iz katere so bili nerazumljivo izvzeti avtobusi, poleg tega pa bi

svetovnem športnem dogodku predstavila s projektom »Slovensko središče – I feel Slovenia«, ki bo zaokrožil športno, gospodarsko, turistično, kulturno promocijo Slovenije. Središče bo namreč gostilo več dogodkov, na dan, ko se bodo slovenski rokometaši na predtekmovanju pomerili z domačini, pa bodo pripravili tudi sloven-

se postopki za pripravo razpisa za podelitev novih koncesij za izvajanje javnega potniškega prometa morali že začeti – prihodnje leto namreč koncesionarjem potečejo veljavne koncesijske pogodbe. Bo ministrstvo zaradi pomanjkanja časa zopet sprejelo nepremišljene in napačne ukrepe in postavilo pod vprašaj korektno izpeljavo javnega razpisa, čemur smo bili priča že v letu 2010?

sko-katarski dan. Katar je sicer pomembno stičišče za poslovneže v regiji, saj združuje 200 milijonov prebivalcev in v povprečju dosega od šest- do desetodstotno gospodarsko rast. Priložnosti za slovenske podjetnike pa so predvsem v turizmu, opremljanju stavb, v prehranski industriji, široki potrošnji in inženiringu.

INDIJA 

Hi.Tech Slovenia v Indiji

12.–13. oktober

Dnevi slovenskega turizma 20. oktober

10. Vrh slovenskega gospodarstva 22. oktober

Podelitev nagrad NETKO 2015 11. november

Konferenca slovenske arbitraže 201

Z enotno in vsebinsko povezano predstavitvijo znanstveno-raziskovalnih projektov, tehnologij in rešitev kompetenčnih centrov in centrov odličnosti ter izdelkov in ponudbe posameznih podjetij je novembra slovensko visokotehnološko gospodarstvo, tako imenovani Hi.Tech Slovenia, na

indijskem mednarodnem dogodku Knowledge Expo 2014 naredilo naslednji pomemben korak pri promociji tehnološko-inovacijskega okolja in potencialov ter tudi dežele, kjer se vlaganja v tehnologije, znanje in inovacije izplačajo tudi tujim vlagateljem. Da bi dosegli pomnoževalne in

sinergijske učinke, so udeleženci 11. decembra v Tehnološkem parku Ljubljana pripravili tudi reprizo aktivnosti ter iz prve roke predstavili konkretne pobude za sodelovanja tako za podjetja kot tudi druge deležnike, ki vidijo v internacionalizaciji znanja in tehnologij svojo priložnost za rast.

DAN ODPRTIH VRAT 

Gospodarstvo se predstavlja devetošolcem

26. november

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva

Da bi mladim in njihovim staršem približali nekatere očem bolj skrite poklice, ponudili več informacij o delovnih procesih, naravi in razmerah dela v realnem delovnem okolju, razbili stereotipe o »manj« in »bolj« priljubljenih oziroma spoštovanih poklicih ter omogo-

čili spoznavanje perspektivnih poklicev, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje, je na pobudo GZS 27. novembra 165 podjetij iz cele Slovenije in različnih panog odprlo svoja vrata devetošolcem in njihovim staršem. Namen te akcije je bil namreč predvsem

otrokom in staršem približati gospodarstvo tudi z vidika upravljanja kadrov v osnovni šoli, saj se po mnenju predsednika GZS Sama Hribarja Miliča »že takrat začne graditi razkorak med potrebami in možnostmi ali aspiracijami, ki jih imajo otroci glede poklicne poti«.

KOMENTAR

Glas Gospodarstva / december 2014

Mag. Samo HRIBAR MILIČ Predsednik GZS

““ IZBERITE PRAZNIČNI PAKET 2015 Minute v vsa SLO omrežja Sporočila SMS/MMS Prenos podatkov Mesečna naročnina

NEOMEJENO NEOMEJENO 2015 MB 95 *

23 ¤

TUDI ZA POSLOVNE UPORABNIKE

Paket 2015 vam prinaša tudi brezskrbno mobilno komunikacijo v državah EU, kjer plačate po porabi oz. največ 2,90 € na dan.* Zraven pa si lahko izberete še brezplačen ogled risank ali vsebin HBO GO vse do konca februarja 2015.** Do najljubših vsebin lahko dostopate vedno in povsod preko mobitela, tablice ali računalnika.

Želje, ki jih je vredno uresničiti.

Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana

www.telekom.si

*Naročniško razmerje s Paketom 2015 lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki storitev Mobitel, ki so zasebni ali poslovni uporabniki, v akcijskem obdobju od 19. 11. 2014 do 31. 1. 2015. Vključene količine storitev za pogovore v vsa slovenska omrežja, pošiljanje SMS-/MMS-ov in paketni prenos podatkov ter mesečna naročnina paketa so razvidne iz tabele. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Naročniku Paketa 2015 se v času gostovanja v državah EU-območja obračuna dejanska uporaba storitev po veljavnem ceniku izbranega operaterja, vendar ne več kot 2,90 EUR na dan. Po dosegu omenjenega zneska je nadaljnja uporaba storitev brezplačna do 23.59 istega dne po slovenskem časovnem pasu in namenjena običajni uporabi storitev. Nadaljnja uporaba prenosa podatkov vsebuje omejitev dnevne uporabe v višini 1 GB do 23.59 istega dne po slovenskem časovnem pasu. V primeru, da bo naročnik dosegel količino 1 GB, bo Telekom Slovenije naročnika obvestil o doseženi količini in mu zmanjšal hitrost uporabe prenosa podatkov na 64 kB/s. Z naslednjim dnem se vzpostavi začetno stanje. Za obračun odhodnih klicev, ki so opravljeni iz omrežij držav EU-območja v države EU-območja in v Slovenijo, velja začetni 30-sekundni interval, ki mu sledi sekundni interval (30/1). Za ostale odhodne klice velja 60-sekundni interval (60/60). Klici na komercialne in premijske številke v tujini se zaračunavajo po ceni 6,10 EUR/minuto. Odhodni videoklici se zaračunavajo po enakih cenah kot odhodni govorni klici v tujini. Storitve, ki jih naročnik navedenega paketa opravi v tujini izven območja EU, se zaračunajo po Ceniku gostovanja v tujini. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja, neomejeni SMS-/MMS-i in uporaba mobilnih storitev v državah EU območja so namenjeni običajni uporabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije ali mobilnemu omrežju v državah EU območja, npr. namerna preobremenitev omrežja; onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom; uporaba storitve v komercialne namene; preprodaja storitve tretjim osebam; uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje SMS-/ MMS-ov brez človekovega posredovanja ipd. niso dovoljeni. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve s takšnimi klici oz. sporočili SMS-/MMS. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel v navedeni paket pa se zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Cene so v EUR z DDV. **Opcija Risanke in/ali opcija HBO GO ISP sta za naročnike izbranih paketov Mobitel (Paket 2015 in Neomejeni C), paketov Mobilnega Interneta (XS, S, M, L in XL), Interneta Itak in naročnike Brezžičnega interneta, ki opcijo naročijo do 31. 1. 2015, brezplačni do 28. 2. 2015. Opcijo Risanke je mogoče spremljati na vseh napravah prek TViN-a, HBO GO ISP pa prek aplikacije HBO GO. Po 28. 2. 2015 se začne zaračunavati mesečna naročnina izbrane opcije po veljavnem ceniku (HBO GO ISP 7,95 EUR na mesec in opcija Risanke 2,95 EUR na mesec). Za več informacij o ponudbi, obračunskem intervalu in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.

Zgolj z usklajevanjem prihodkov in odhodkov v javnem sektorju ne bo ne gospodarskega razvoja ne zadovoljstva zaposlenih v javnem sektorju.

Igra z ničelno vsoto »Štiri leta smo imeli s sindikati v podjetju dogovor. Ne bomo zviševali plač, vsa delovna mesta bomo zadržali, dobiček pa vlagali v razvoj in tržne aktivnosti. Naj pride predsednik vlade in tudi našim delavcem razloži, kaj še pričakuje, da bo žrtvovalo gospodarstvo za to, da se v Sloveniji izvijemo iz krize.« S temi besedami je na nedavni skupščini GZS direktor večjega slovenskega podjetja, ki večino svojih izdelkov izvozi, komentiral novo izčrpavanje gospodarstva s taksami in prispevki in vladni odziv na izstop GZS iz pogajanj za socialni sporazum. Vsi že vemo, da je vlada pokleknila pred pritiski sindikatov javnega sektorja, ki so se z grožnjo splošne stavke uprli nameravanemu varčevanju v višini 127 milijonov evrov. Namesto varčevanja v javnem sektorju so v vladi našli rešitev v novih davščinah gospodarstva. Nič niso pomagali argumenti, ki slonijo na neizpodbitnih dejstvih, da je gospodarstvo od leta 2008 izgubilo več kot 90 tisoč delovnih mest, v javnem sektorju pa se je v tem obdobju število zaposlenih povečalo za 3.500. Masa plač v zasebnem sektorju se je povečala za 10 odstotkov, v javnem sektorju pa za 15. In da smo po prilivih iz okoljskih dajatev med državami članicami EU na tretjem mestu, po okoljskih in energetskih dajatvah pa na prvem oziroma drugem mestu. In da prepotrebne gospodarske rasti ne moremo doseči z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva, temveč le z njegovim razbremenjevanjem. Zato je Upravni odbor GZS upravičeno sklenil, da se zbornica umakne iz pogajanj za socialni sporazum, vse dokler ne bo vlada zagotovila, da novega obremenjevanja gospodarstva ne bo. Zakaj bi se pogajali za nove obremenitve, pogajati se je treba za spremembe, ki jih potrebujemo v državi za izhod iz krize. Ukrep zbornice je razdelil slovensko javnost. Medtem ko so ga podjetja množično podprla, podporo pa so s podpisom posebne peticije izrazili tudi številni industrijski sindikati, pa so ga sindikati v javnem sektorju razglasili za demontažo javnega sektorja. In temu mnenju so pritegnili tudi številni politiki in mnenjski voditelji iz akademskih krogov.

Najbrž na tem mestu ni treba pojasnjevati, da na zbornici ne mislimo, da ne potrebujemo javnih služb, kot so gasilci, medicinske sestre, policaji in drugi, ki so se pustili prepričati sindikalnim voditeljem, da GZS s pozivom za varčevanje v javnem sektorju napoveduje vojno javnim uslužbencem. Gospodarstvo ne more preživeti brez dobrega in učinkovitega javnega sektorja. Seveda pa vemo, da z dodatnim obremenjevanjem gospodarske rasti ne bo, nasprotno, s tem se gospodarstvu jemljejo razvojna sredstva in čez nekaj let, če ne prej, se bo gospodarstvo neuspešno spopadalo s konkurenco, ker ni dovolj vlagalo v svoj razvoj. Prav tako naše zahteve po racionalizaciji javnega sektorja niso napad na kakovost izobraževanja, raziskovanja, zdravstva in drugih javnih storitev, kot nam očitajo predstavniki teh dejavnosti. Vendar pa tudi sami poznamo številne slabosti v organizaciji in delovanju vseh teh sistemov in vemo, da bi lahko isto kakovost zagotavljali z manjšimi sredstvi. Vsi priznavamo, kakšne izgube so v sistemu javnega naročanja, organiziranosti občin, prenormiranosti, slabi organiziranosti, pri standardih v nekaterih kolektivnih pogodbah in podobno. Ko pa je treba kaj spremeniti, se ob prvem nasprotovanju sindikatov spremembe nadomesti s kravjimi kupčijami, ki naše razmere le še poslabšajo. Na Vrhu slovenskega gospodarstva, ki smo ga ob udeležbi številnih ministrov in politikov organizirali oktobra na Brdu pri Kranju, smo ugotovili, da za izhod iz krize potrebujemo nova delovna mesta, ki jih ne bo brez razvojnega zagona, tega pa ni mogoče doseči brez razbremenitev gospodarstva. In to lahko znižamo le s strukturnimi reformami, ki bodo zagotovile boljšo organiziranost javnega sektorja. Zgolj z usklajevanjem prihodkov in odhodkov v javnem sektorju ne bo ne gospodarskega razvoja ne zadovoljstva zaposlenih v javnem sektorju. Skrbi pa nas tudi koncentrirana javna podpora razdoru med sindikati in delodajalci ter med gospodarstvom in javnim sektorjem. Tudi zato, ker vemo, da nobeden od njiju v tem razdoru ne bo imel nobene koristi. Kaj pa politika?

ADRIA MOBIL

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA PROMOCIJSKA VSEBINA

Tudi konkurenca je presenečena »Če podjetje ne napreduje in ne sledi sodobnim trendom, je na dolgi rok obsojeno na propad. V Adrii Mobilu smo prepričani, da brez razvoja ni obstoja. Nujni so odličnost v dizajnu, kakovost v izdelavi, stroškovna učinkovitost celotnega poslovnega procesa ter zagotavljanje učinkovitih poprodajnih in marketinških aktivnosti,« pravi generalna direktorica družbe Sonja Gole. Kakšno leto je za vami in kje vidite družbo Adria Mobil v prihodnjem? Adria Mobil, d. o. o., je v prvih treh četrtletjih 2014 ustvarila za skoraj 162 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je skladno z letnim planom družbe ter hkrati sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Povečujemo tudi tržni delež blagovne znamke Adria, tako da glede na še vedno negativen trend na evropskem trgu počitniških vozil ocenjujemo, da smo s tem rezultatom uspešno kapitalizirali razvojna vlaganja. Poslovni optimizem črpamo tudi iz rasti naročil Adrijinih produktov z najpomembnejših evropskih trgov.

Kakšne so razmere na trgu? Po zadnjih projekcijah združenja ECF (European Caravan Federation) se bo evropski trg počitniških vozil stabiliziral, ob nekoliko boljših napovedih za prodajo avtodomov pa se bo gibal na ravni 140 tisoč prodanih enot na leto. Glede na ugled blagovne znamke Adria, kakor tudi na številne nagrade, ki jih prejemamo, so razmere za nas vsekakor ugodne, naši rezultati pa so nad povprečjem panoge. Smo na dobri poti, začrtani za 50 let delovanja – postati eden od treh najuspešnejših proizvajalcev v panogi. Boste na trgu ponudili tudi nove produkte? Adria Mobil je na ključnem sejmu karavaninga v Düsseldorfu avgusta 2014 z vrsto novosti že presenetila kupce in konkurenco. Tako je Adria Mobil že v letošnji sezoni na trgu predstavila premijski razred integriranega avtodoma sonic supreme, ki velja za tehnološko najzahtevnejši produkt v panogi, v programu počitniških prikolic pa smo predstavili kar dve novosti – jubilejno serijo prikolic altea4four, ta nagovarja predvsem mlajše kupce, ter serijo prikolic adora, najbolj prodajan Adrijin izdelek.

Hkrati v razvojnem oddelku Adrie Mobila že nastajajo zamisli za leto 2016, veliko pa smo naredili tudi pri razvoju konceptnih vozil. Konceptni avtodom recimo vključuje inovativne tehnološke rešitve, nove materiale, veliko pozornosti je namenjene udobju in (pre)poznavanju želja posamičnega kupca ter potovalni avtonomiji. Gremo v korak s trajnostnimi rešitvami in poudarjamo zeleno mobilnost, ki tudi v panogi karavaninga postaja strateška usmeritev vodilnih proizvajalcev. Načrtujete kakšne spremembe v proizvodnji? Glede na povečan obseg naročil bomo v prihodnjem obdobju dodatno zaposlovali. Proizvodnja Adrie Mobila sicer slovi kot ena najbolj sodobno organiziranih v panogi karavaninga. Družba veliko pozornosti namenja urejenosti in kakovosti, tako delovnih mest kot tudi organizacije procesov v sami proizvodnji, predvsem pa v celoti ravna v skladu z evropskimi standardi kakovosti. Kako Adria Mobil podpira lokalno okolje? Družbena odgovornost do okolja, v katero smo organsko vraščeni, je za nas zelo pomembna. Skladno s sloganom »Življenje v gibanju« je na prvem mestu aktivna podpora kolesarstvu, vsako leto pa Adria Mobil namenja precej donatorskih sredstev za podporo humanitarnih, izobraževalnih, kulturnih, prostovoljnih in drugih dejavnosti. Že nekaj let se ponašamo s certifikatom Družini prijazno podjetje, veliko pozornosti pa namenja tudi zdravju na delovnem mestu.

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

PO VRHU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

Za kaj se zavzemamo gospodarstveniki Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, goran.novkovic@gzs.si

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pred dnevi vladi izročila Gospodarski memorandum, ki so ga predstavili že v okviru nedavnega 9. Vrha slovenskega gospodarstva. Predsednik GZS, Samo Hribar Milič, je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Pričakujemo, da bo vlada v skladu z obljubo na Vrhu predloge proučila in nas o svojih stališčih obvestila čim prej.« In za kaj se slovenski gospodarstveniki zavzemamo?

ot je bilo poudarjeno na Vrhu slovenskega gospodarstva, je gospodarstvo letos raslo predvsem zaradi dveh dejavnikov: konjunkture na naših izvoznih trgih in lokalnega investicijskega razmaha zaradi županskih volitev. Hkrati smo poudarili, da se izvozni trgi, predvsem nemški, že zelo ohlajajo. Še več. Globalne napovedi so poleg Latinske Amerike ta hip najslabše prav za EU in Rusijo. Po drugi strani županskih volitev prihodnje leto ne bo. Ugotavljali smo, da je Slovenija v paradoksalni situaciji: letos smo izšli iz recesije, še vedno pa smo globoko v krizi. BDP na prebivalca je namreč kljub letošnji rasti realno za 7,5 odstotka pod tistim pred krizo. Dejstvo, ki smo ga že ničkolikokrat ponovili, je, da slovensko poslovno okolje ni prijazno do vlagateljev. Tuji kapital noče v Slovenijo. Zato ni dovolj delovnih mest. Tudi

zato imamo krizo v javnih financah. In zato bo sanacija bank in javnih financ zaman, če ne bomo končno podprli zaposlovanja v gospodarstvu. Gospodarski memorandum GZS o prioritetah, ki je v celoti dostopen na spletni strani vrhgospodarstva.gzs.si, je krovni dokument Zbornice. Na GZS upamo, da ga bodo na vladi jemali resno in da se bodo nanj v najkrajšem možnem času odzvali.

PRAVNA DRŽAVA

finančni disciplini, sivi ekonomiji

Hitrejši postopki: Javna uprava naj živi skladno z zakoni, ki jih predpisuje gospodarstvu. Veriženje podjetij: Odločen pregon lastnikov verižnih podjetij, ki jih ustanavljajo isti lastniki, ki hkrati za seboj puščajo dolgove. Pri tem naj se vključi tudi nadzor nad društvi, zadrugami in zavodi. Pošteno plačevanje nižjih davkov: Znižanje davčnih stopenj in odprava nepotrebne birokracije s smiselno kombinacijo. Večja transparentnost inšpekcijskih pregledov in nadzorov po vzoru Litve. Večje število krajših inšpekcijskih pregledov.

vitkemu javnemu sektorju, birokratskim oviram

Debirokratizacija in investicije: Zlasti odprava tistih ovir, ki onemogočajo naložbe.

boljši korporativni integriteti, slabim praksam

Skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj in soglasij: Na raven, primerljivo z Avstrijo. Naj se uvede profesionalni menedžment v državni upravi, s sistemom nagrajevanja, ki bo vezan na učinkovitost in merljive cilje. Naj se vzpostavi sistem ugotavljanja odgovornosti vodij organizacijskih enot in delavcev na hierarhično višjih položajih. Naj se uvedejo kratki in zavezujoči roki za izdajo utemeljenih mnenj.

Celovit pristop k uveljavitvi etičnega delovanja: Uveljavi naj se ničelna toleranca do korupcije z zgledi z vrha hierarhije navzdol in promoviranje etičnega poslovanja. Integriteta javnih uslužbencev in integriteta v državnih družbah: Vodstva gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom države naj se zavežejo za pristop in uresničevanje Slovenskih smernic korporativne integritete. Dosledno naj se izvajajo in odpravijo konfliktni interesi pri delovanju javnih uslužbencev.

Hitrejše izvajanje programa Stop birokraciji: Z merljivimi kazalniki. Uvede naj se strokovna presoja učinkov na gospodarstvo pri sprejemanju predpisov in pri vodenju upravnih postopkov. Odpravi naj se podvajanje nalog in nekoordiniranosti različnih ministrskih služb.

Transparentno in strokovno upravljanje državnih naložb: Izvaja naj se vključno s pospešenim sprejetjem klasifikacije upravljanja, uveljavi pa naj se transparentna in strokovna prodaja. Kupnina naj gre za nov razvojni zagon.

IZHOD IZ KRIZE JE MOŽEN LE … 

Gospodarstvenike skrbi, da ni dovolj denarja za raziskave in razvoj. Še vedno čakamo na nujno razvojno prestrukturiranje javne porabe. Še vedno čakamo na nujne reforme. Zato na GZS opozarjamo, da je izhod iz krize možen ob naslednjih 4 predpostavkah: 1. V Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta v gospodarstvu. 2. Ta bodo mogoča samo z novim razvojnim zagonom. 3. Nov razvojni zagon ni mogoč brez znižanja obremenitev gospodarstva. 4. Obremenitev gospodarstva ni mogoče znižati brez strukturnih reform.

Ali bo vlada pod vodstvom MIRA CERARJA v skladu z obljubo na Vrhu predloge gospodarstva proučila čim prej?

Na Vrhu slovenskega gospodarstva je bilo poudarjeno, da je Slovenija v paradoksalni situaciji: letos smo izšli iz recesije, še vedno pa smo globoko v krizi.

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE

razbremenitvi gospodarstva, togemu trgu dela

Razbremenitev stroškov dela: Vsaj za tri odstotke do konca leta 2016. Prožnost pri zaposlovanju in odpuščanju: Uzakonijo naj se posebne oblike pogodbe o zaposlitvi za sezonsko delo, prilagodijo zakonske ureditve odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, uveljavi pravica do 50-odstotnega nadomestila za brezposelnost za tri mesece v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ukrepi v smeri destimulacije nedela: Zniža naj se število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, uvede tako imenovani čakalni dan in nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca ter ukine dodatek na delovno dobo.

izboljšanju javnega naročanja, korupciji

Reforma javnega naročanja: Vlada naj takoj pristopi k reformi javnega naročanja in s tem v slovenski pravni red uvede določila direktive EU o javnih naročilih. Dobre prakse in smernice: Vlada naj ob uvedbi nove direktive EU podeli ministrstvu za finance in direktoratu za javno naročanje ustrezno zadolžitev in pooblastila, da v komunikaciji s ključnimi deležniki analizira slabe prakse in objavlja dobre. Vlada naj prouči vse možnosti za izkoreninjenje najnižje cene kot edinega merila za izbor najugodnejšega ponudnika pri javnem naročanju za opravljanje storitev. Usposabljanje naročnikov: Zagotovljeni naj bodo strokovni in usposobljeni naročniki (izvajalci javnega naročanja).

kakovostni javni porabi, nerazvojnemu proračunu

Povečanje učinkovitosti delovanja državne in širše javne uprave: Zunanjemu izvajalcu z visokimi mednarodnimi referencami naj se naročijo mednarodno primerljive in poglobljene analize javnega sektorja. Po pridobitvi analize naj se takoj pripravijo in uvedejo ukrepi.

Sprejetje nacionalnih programov: S področja energetike, prometne infrastrukture in varstva okolja. Odloči naj se o ključnih razvojnih infrastrukturnih projektih ter sistematično oživi načrtovanje in izvedba racionalnih infrastrukturnih investicij s pozitivnimi ekonomskimi in okoljskimi učinki.

Znižanje neto okoljskih in energetskih trošarin na raven povprečja v EU v primerjavi z BDP: Ti naj se usmerijo v razvojne projekte. Sedanja visoka bremena, skupaj z drugimi stroški, zmanjšujejo razvojni potencial energetsko intenzivnih družb.

Reforme: Takoj naj se pristopi k reformi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

hitrejšemu razvoju malih podjetij,

NOV RAZVOJNI ZAGON

učinkovitemu prestrukturiranju, slabim sanacijam

Koordinacija prestrukturiranja: Zagotovijo naj se enotni in transparentni pogoji prestrukturiranja podjetij s centraliziranim pristopom vseh ključnih deležnikov, vključno z vlado, ki naj bo koordinator. Garancijske in finančne sheme: Zagotovijo naj se sheme za ustrezno likvidnostno financiranje in lastniško financiranje družb od tujih in tudi domačih investitorjev z vzpostavitvijo sistema garancijskih shem države in skladov lastniškega kapitala. Krizni menedžerji: Krizne menedžerje naj se izobražuje v veščinah kriznega vodenja, kar naj financira vlada. Obenem naj se spremeni ali ukine tako imenovani Lahovnikov zakon.

privabljanju svežega kapitala, investicijskemu krču

Nacionalne prioritete: Sprejmejo naj se različne strategije in določijo nacionalne prioritete pri izvedbi strateških investicij. Presodijo naj se možnosti gradnje infrastrukturnih projektov v Sloveniji in oblikujejo modeli financiranja infrastrukturnih investicij z javnimi, evropskimi in zasebnimi viri. Poenostavitev in debirokratizacija postopkov umeščanja v prostor: Prenovi naj se zakonodaja s področja urejanja prostora in gradenj. Uvede naj se debirokratizacija s poenostavitvijo postopkov medresorskega usklajevanja posegov v prostor in skrajšanjem časa.

stigmatizaciji podjetništva

Sistemska podpora za nastop v tujini: Zagotovi naj se državna podpora povezanim skupnim nastopom malega gospodarstva na konkretnih tujih trgih, organiziranih prek gospodarske asociacije. Sofinanciranja izobraževanj za malo gospodarstvo: Mikro in mala podjetja potrebujejo usposabljanje, seznanjanje s sodobnimi pogledi in praktičnimi pristopi za učinkovito vključitev na mednarodne trge ob pomoči strokovnjakov za konkretna področja; to naj deloma subvencionira država. Prenos znanja iz akademske sfere v MSP in podjetništvo v šole: Zagotovi naj se sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in gospodarstvom na način, da se bodo mladi vključevali v gospodarske vsebine že v času študija. V kurikulum šol od osnovne do fakultete naj se v skladu s priporočili evropske komisije vpeljejo podjetniške vsebine.

ODLOČNA PODPORA IZVOZU

10.

učinkovitemu investiranju sredstev EU, vrtičkom

Nadgraditi in dokončati Strategijo pametne specializacije (SPS) in uskladiti Partnerski sporazum in Operativni program za črpanje sredstev EU s SPS: Oblikujejo naj se merljivi cilji, kriteriji izbora prioritet in instrumenti za koncentracijo kompetenc ter krepi kultura povezovanja; zagotovi naj se odprto povezovanje globalnih kompetenc v vrednostne verige do trga. Učinkovito upravljanje kohezijske politike in vključevanje v druge razvojne programe in projekte EU: Odpravijo naj se administrativne ovire, poenostavijo postopki, usmeriti se je treba v vsebino ter kombinacijo ukrepov in virov financiranadaljevanje na str. 16

Inovativne jezikovne tehnologije in storitve za uresničevanje vaših vizij Podjetje STAR prevajalske storitve praznuje 15. leto od svoje ustanovitve v Ljubljani in je eno od petdesetih podjetij mednarodne skupine STAR. Skupina STAR že 30 let zagotavlja inovativne rešitve za učinkovito obvladovanje večjezičnih informacij po vsem svetu. Z globalno obdelavo informacij v realnem času uspešno združujemo vašo vizijo z vrhunsko tehnologijo glede na potrebe vaših procesov. Za vas oblikujemo napredne rešitve, ki delujejo neodvisno od vaših organizacijskih struktur. Z našimi celovitimi rešitvami dobite vso potrebno podporo za ustvarjanje dolgoročnih vrednosti s svojimi inovacijami. Za vas oblikujemo inteligentne procese, ki so avtomatizirani, zaradi česar sta olajšana njihova obvladljivost in zagotavljanje kakovosti. Skupina STAR ima po vsem svetu ekipe strokovnjakov z več desetletnimi izkušnjami na mednarodnih in večjezičnih projektih, ki lahko za vas v vsakem trenutku oblikujejo rešitev po meri za učinkovito nadgradnjo vaših procesov.

STAR

prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana Prušnikova 75, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel.: +386 1 232 10 10 E-pošta: ljubljana@star-group.net www.star-ljubljana.si

STAR – Vaš zanesljivi partner za jezikovne storitve in tehnologije

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

TRG NEPREMIČNIN

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

nja z drugimi politikami. Zagotovi naj se učinkovita kadrovska zasedba za odprt in prilagodljiv sistem načrtovanja. Izvedbeno okolje: Uvede naj se samostojna, strokovna, investicijsko sposobna in kompetentna razvojno- inovacijska agencija za izvajanje SPS. Spremeni naj se izobraževalni sistem na sekundarni in terciarni ravni po zgledu Nemčije in Avstrije.

11.

boljši podpori podjetjem, krčenju podpornih sredstev

Virtualna platforma: Uveljavi naj se integracija vseh državnih ustanov z nalogo na enem mestu zajeti strategijo, implementacijo izvoza, tudi z večjo podporo usposabljanju. Določijo naj se jasne naloge posameznih državnih institucij in organizacij podpornega okolja s področja internacionalizacije.

Sistemsko povezovanje slovenskih podjetij in oblikovanje vstopnih točk: V posameznih ključnih državah s posebnim poudarkom na obmejnih trgih (predvsem za mala in mikro podjetja). Sistematično naj se promovira slovensko malo gospodarstvo na sosednjih zamejskih trgih. Sistemsko naj se uredi podpora promociji podjetij za organizirane nastope na sejmih ter trženjsko in investicijsko povezovanje podjetij za izvoz. Preveritev diplomatsko-konzularne mreže: Z vidika boljše pretočnosti ljudi, v luči določanja ključnih trgov za slovenski izvoz in gospodarstvo.

12.

večjemu obisku tujih turistov, neučinkoviti promociji

Promocija: STO naj bo samostojna, zagotovi naj se stabilen vir financiranja in enotni

Za zimo brez skrbi Temperature padajo in čeprav vsaj v začetku zima še ni bila preostra, si mnogi želijo, da bi okolico pobelil sneg. S tem, da bi bila narava zasnežena, se vsekakor skrinjamo vsi, a ko pridemo do cest, je zgodba nasprotna. Te naj bodo seveda čiste in ne smejo z ničemer izdajati, v katerem letnem času smo. Za to je v prestolnici zadolžena družba KPL d.d. KPL že vrsto let skrbi, da promet na območju Mestne občine Ljubljana tudi v zimskih mesecih poteka nemoteno. Na mestnih ulicah je zimska služba zelo pomembno in zahtevno opravilo, saj ima vrsto posebnosti v primerjavi s čiščenjem npr. državnih cest. Zaradi prometne ureditve, množice semaforiziranih in drugače urejenih križišč, prehodov za pešce, mirujočega prometa ob voziščih ter utrditev voznih in

informacijsko-komunikacijski portal za kulturne in turistične dogodke. Dostopnost: Pridobi naj se nove čarterske ali redne letalske povezave s ključnih ciljnih turističnih trgov in izboljša organizacija potniškega prometa v slovenske turistične destinacije. Uredi naj se vizumski režim, zlasti na nekaterih ključnih, gonilnih trgih, okrepi sodelovanje s tujimi veleposlaništvi v tujini in vzpostavi nova partnerstva, tudi za urejanje vizumov za poslovneže. Pogoji za konkurenčnost: Potrebujemo sredstva za izboljšanje produktov, nove tuje strateške partnerje v hotelirstvu za širitev trga in državnega sekretarja za turizem.

Strankam je treba pomagati pri nakupu Eden od trgov, ki jih je kriza najbolj prizadela, je gotovo nepremičninski. Kako se na njem znajdejo prodajalci, konkretno banka, ki je postala lastnica vrste nepremičnin, odgovarja mag. Neja Orelj, direktorica Sektorja upravljanja z nepremičninami v Factor banki, d. d Kako dolgo ste kot banka že prisotni na nepremičninskem trgu? Factor banka je na nepremičninski trg vstopila, ko je postala lastnica nepremičnin, pri katerih posojilojemalci svojih dolgov do banke niso poravnali. Tako zdaj razpolagamo z zelo obsežnim nepremičninskim portfeljem, ki obsega od stanovanjskih in poslovnih nepremičnin do zemljišč brez projektov ali pa z že izdelanimi.

Na katere večje projekte bi opozorili? Med zanimivejšimi je zemljišče z industrijskim kompleksom nekdanje tovarne KLI Logatec v industrijski coni Logatec. Kompleks je lahko zelo zanimiv za logistični center, lesnopredelovalno industrijo ali druge dejavnosti. V Kromberku pri Novi Gorici imamo v lasti industrijsko halo ter veliko pripadajoče zemljišče, primerno za logistično dejavnost, v Sežani pa veliko skladiščno halo, opremljeno z zorilnicami sadja, ki je prav tako zanimiva zaradi prometnih povezav in bližine pristanišča. Smo tudi lastnik nekaj zemljišč na privlačnih lokacijah, namenjenih stanovanjski gradnji.

Kako se spopadate z nepremičninsko krizo? Poskušamo se prilagajati tržnim razmeram, tako cenovno kot z razvojem nepremičnin. S krizo se srečujejo tudi naše stranke, zato jim ponujamo pomoč pri prodaji nepremičnin s hipotekami, aktivno pa sodelujemo tudi v stečajnih postopkih vsaj na področju trženja nepremičnin, iz katerih pričakujemo poplačilo svojih terjatev. Na tem področju je torej precej dela? Zagotovo. Z zemljišči v svoji lasti oziroma zastavi gotovo sodimo med največje ponudnike v regiji. Zato potencialnim investitorjem vsekakor svetujem, da se obrnejo na nepremičninsko ekipo Factor banke ali preverijo ponudbo nepremičnin na naši spletni strani www.nepremicnine.factorb.si.

www.nepremicnine.factorb.si

peščevih površin sta tako čiščenje snega kot tudi posipanje proti poledici pod posebnim povečevalom, pozornost za pravočasno in učinkovito delovanje pa je ključna ves čas. KPL za učinkovito izvajanje organizira operativno vodenje zimske službe, stalno dežurno službo in stalno pripravljenost zaposlenih na domu za pravočasno reakcijo na kakršnokoli stanje. KPL seveda ne more obljubiti snega, ki bi se ga razveselili predvsem najmlajši, lahko pa zagotovi, da bo ob padavinah celotno podjetje pripravljeno, da nam bele radosti ne bi kvarile veselja na naših vsakdanjih poteh.

Industrijski kompleks s pripadajočo infrastrukturo v industrijski coni Logatec. Skupna površina zemljišča 130.271 m2. / Skupna površina objektov 51.185 m2. Izhodiščna cena 14.999.000 EUR.

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

AKTUALNO

ANKETA

Izzivi in priložnosti 2015

»Vsako leto je za podjetja izziv izpeljati gospodarski načrt in poskrbeti za nove posle. Izvozna podjetja rastemo zadnjih 20 let permanentno in vsako leto si želimo, da bi tudi naše podporno okolje izboljšalo razmere za naše poslovanje. Gospodarski memorandum GZS vsi podpiramo in si želimo, da bi bila nova vlada sposobna izpeljati vsaj pet ključnih projektov iz tega programa. Opažam trend, da evropski investitorji vračajo nekatere posle iz Azije nazaj v Evropo zaradi cen in fleksibilnosti. To je spet priložnost za slovenska podjetja, da pridobijo nove izvozne posle.« BOŠTJAN GORJUP, direktor kontrolinga, računovodstva in financ, BSH Hišni aparati

Zbrala: Nina Lenko, Foto: Osebni arhivi

Gospodarstvo v Sloveniji kaže znamenja okrevanja, vendar pa izzivi ostajajo. Nekaj najbolj opaznih podjetnikov in menedžerjev v slovenskem prostoru smo vprašali, kako se pripravljajo na leto 2015 in kako nameravajo izkoristiti poslovne priložnosti. Zanimivo je prebrati, katere trende zaznavajo in kako se bodo lotili največjih poslovnih izzivov. SIMONA KLUKEJ, direktorica, Bartec varnost

»Največji izziv za naše podjetje v prihodnjem letu bo nedvomno razvoj dveh novih produktov. Z njima načrtujemo preboj na globalni trg. Priprave in pogovori s potencialnimi dobavitelji komponent že potekajo, konstruktorji že pridno rišejo, prvi izdelek pa mora biti gotov do spomladanskega Kmetijskega sejma v Komendi. Mislim, da bo največji izziv za slovenska podjetja povečanje izvoza ter zmanjšanje zadolženosti. Novih trendov ne vidim, inovativnost pa nas Slovence še vedno drži v koraku s tujo konkurenco, navkljub vedno slabšim razmeram za poslovanje doma.« JANEZ BIJOL, direktor, Bijol

»Oglaševalski trg se je v preteklih nekaj letih pomembno skrčil, oglaševalci pa za svoj denar želijo iztržiti čim več. Naš odgovor na zahteve trga so še boljše storitve. Krepimo svoje poprodajne aktivnosti, kar vključuje analizo opravljenih kampanj. Pred kratkim sklenjen dogovor vlade s sindikati javnega sektorja kaže, da bo moralo večji del bremen znova prevzeti gospodarstvo, ki že tako ali tako diha na škrge. Poskusi varčevanja države pa se zdijo bolj kozmetične narave, in če bo šlo tako naprej, nas čaka novo zadolževanje. Še naprej nas bodo reševali izvozniki, predvsem prilagodljiva in srednje velika ter manjša podjetja.« MARKO KOLBL, direktor, Europlakat

»Vemo, da več poti vodi do cilja. Na vprašanje, kaj je ključ za uspeh, ni enoznačnega odgovora, saj so edina stalnica spremembe. Vendar obstajajo tudi stalnice, ki so ne glede na čas neizpodbitne: ljudje! Še vedno velja, da ljudje delamo posel in le sodelovanje pozitivno naravnanih ljudi s poštenimi nameni vodi do odličnih rezultatov. V preteklih letih smo slišali mnogo o tem, kaj vse v Sloveniji 'ne gre'. Zdaj je čas, da dokažemo, kaj vse 'gre' – pozitivno, pošteno, odgovorno! Pri tem igra ZM nedvomno ključno vlogo.« DANILO FERJANČIČ, generalni direktor, Porsche Slovenija

IGOR KRŽAN, predsednik uprave, Trimo

»Največji izziv vidimo v pravočasni in delujoči uvedbi aktualnih e-računov, ki bo na ravni celotne države spremenila razmišljanje na področju brezpapirnega poslovanja. Posledično pričakujemo večjo privlačnost brezpapirnega poslovanja tudi za druge procese, kot so digitalizacija celotne vhodne pošte že pred vhodom v organizacijo, celovito elektronsko obvladovaje nabavnega procesa, pogodb, ravnanja z dokumentacijo za kadre in podobno. Pričakujemo torej postopno ali hkratno uvedbo celovitega sistema za obvladovanje dokumentov v e-obliki in vzpostavitev centralne e-hrambe za te dokumente v oblaku.« BOŠTJAN GABERC, direktor, Mikrografija

»Po dolgih letih gospodarske krize in slabi rasti BDP pričakujem zagon slovenskega gospodarstva. Mikro- in makroekonomski dejavniki hitre rasti sicer ne omogočajo, vendar pričakujem pozitiven trend. Največji izziv v prihodnjem letu bo za nas sicer nadaljevanje rasti na področju prodajnih prihodkov v višini približno 10 odstotkov in s tem ustreznega dobička. Na področju programa elektromotorjev in elektroopreme bomo poskušali razširiti paleto izdelkov in s tem povečati prodajo pri kupcih ter pridobiti nove. Na področju rudarstva pričakujemo prodajo predvsem v Turčiji in Aziji. Delali bomo pri razvoju novih izdelkov in posodobitvi že znanih.«

MARKO LOTRIČ, direktor, LOTRIČ Meroslovje

»Po uspešno končanem finančnem prestrukturiranju ima skupina Trimo trdne temelje za nadaljnji razvoj in uresničitev planov za prihodnje triletno obdobje. Kot močno izvozno usmerjeno podjetje največje izzive za slovensko gospodarstvo vidimo v izboljšanju konkurenčnosti, učinkoviti gospodarski diplomaciji in medsebojnem povezovanju. Pomembno je, da slovenska politika aktivno vpliva na oblikovanje ustrezne evropske politike, ki ne bi imela negativnih učinkov za slovenske-evropske izvoznike na trgih, kot je Rusija. Od vlade pa pričakujemo dodatne ukrepe za spodbudo domačega povpraševanja in investicij, na primer na področju energetske učinkovitosti.«

»Med enega od strateških ciljev podjetja uvrščamo partnerstva, ki jih gojimo na različnih ravneh. Menimo, da so povezovanja med podjetji, skupna vlaganja v razvojne aktivnosti ter stimulativno poslovno okolje priložnost v prihodnjih letih. S tem bomo trgu ponudili kakovostne izdelke, zmanjšali izmet in povečali učinkovitost. Ena izmed možnosti je tudi vključitev v program Horizon 2020, ki omogoča multidisciplinarno sodelovanje. V podjetju pa bomo z lastnimi izdelki, kot je lastno razvito programsko orodje za nadzor in spremljanje pogojev okolja v prostoru in napravah – QTree Log, aktivno širili blagovno znamko Lotrič na zahodne evropske trge.«

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

»Za družbo BTC je vsekakor nadaljnja rast zaposlovanja, poslovanja, krepitev dobička za nove naložbe, naložbe v logistiki in upravljanje nepremičnin, in ker sem zmerni optimist, sem prepričan, da bo tudi slovenski izvoz še rasel na temelju novih tehnologij ter da se bo začelo krepiti domače povpraševanje. V družbi bomo krepili aktivnosti na področju logistike in facility managementa. V slovenskem gospodarstvu pa sem prepričan, da bomo spoznali kar nekaj močnih start-up podjetij, kot je bil izjemni in fenomenalni vzpon Outfita 7, na osnovi IT-prebojev tako softverskih kot aplikativnih vsebin.«

»Načrtujemo povečanje prodaje s 130 na 135 tisoč ton jeklenih palic, čeprav je poraba jekla v EU za četrtino manjša kot pred krizo. Navkljub presežkom kitajskega jekla, ki se poskuša plasirati na svetovnih trgih. Pričakujemo občutno izboljšanje dostopa do finančnih virov po primerljivih obrestnih merah in znosnih stroških odobritve in zavarovanja. V nasprotnem primeru bo industrijski sektor prisiljen iskati alternativne vire financiranja.« MARJAN MAČKOŠEK, glavni direktor, Štore Steel

JOŽE MERMAL, predsednik uprave, BTC

»Leto 2015 za Mlinotest zagotovo ne bo eno bolj enostavnih, poslovno okolje je izjemno zahtevno, likvidnih sredstev je premalo, konkurenca pritiska in nas, tudi zaradi nekaterih danosti, ki nas delajo nekonkurenčne, postavlja pred včasih nerešljive položaje. V Mlinotestu upamo, da bomo končali lastniško prestrukturiranje in dobili lastnike, ki bodo videli možnosti za strateški razvoj podjetja na domačem, predvsem pa tudi na tujih trgih. Vlaganje v naše proizvodne zmogljivosti in razvoj produktov nam omogoča umestitev med regijsko uspešna podjetja, zato smo si postavili zahtevne cilje in prepričan sem, da jih bomo tudi dosegali.« MATIC MAJCENOVIČ, član uprave, Mlinotest

EMIL MARINŠEK, direktor, Maremico

ANDREJ MATE, predsednik upravnega odbora, INLES

SAMO PETER MEDVED, direktor, Lineal

AKTUALNO

»Zame in RSG Kapital bo največji izziv pridobiti tuje investitorje za naše projekte. Tovrstne vlagatelje z veliko dodane vrednosti tehnološka podjetja nujno potrebujejo, vendar jih ni enostavno privabiti v Slovenijo, ki se navzven pogosto ne kaže kot do investitorjev prijazno okolje. Kako se bomo lotili tega izziva – s prepričljivo predstavitvijo na poti od investitorja do investitorja. Za slovensko gospodarstvo pa bo največji izziv ostati konkurenčno drugim gospodarstvom, ki delujejo v stabilnejšem davčnem okolju in podpirajo vitkejši javni sektor od našega.« JURE MIKUŽ, direktor in partner, RSG Kapital

»Za moje podjetje bo največji izziv povečevanje izvoza. Udobno poslovanje na slovenskem trgu se je nehalo že leta 2008 in edina rešitev je izvoz. V podjetju se bomo predvsem osredotočili na trge EU, ki so za nas logistično najlažje dosegljivi. Seveda pa je v EU, podobno kot povsod po svetu, ponudba vsaj dvakrat večja od povpraševanja. Vsega je na trgu preprosto preveč. Tako nam ne preostane drugega kot neprestano inoviranje in iskanje tržnih niš. Napovedovanje trendov je vedno nehvaležna naloga. Verjamem, da je iskanje tržnih niš največji izziv za slovensko gospodarstvo. V množični proizvodnji bomo težko tekmovali z Azijci.«

»Seveda bo za INLES največji izziv izpolnitev vseh v poslovnem načrtu zadanih ciljev, ki jih je veliko in so glede na gospodarsko situacijo smelo postavljeni. Prvi pogoj za izpolnitev ciljev so se ustvarjali v preteklosti, te pa bomo nadgradili s pravilnim odločanjem v prihodnjem letu. Kljub nekaterim pozitivnim statističnim kazalnikom je slovensko gospodarstvo še vedno v krizi. Čeprav že zdaj izvozimo 85 odstotkov vseh produktov, bomo prisiljeni povečevati delež izvoza, saj v Sloveniji ni zadostnega investicijskega povpraševanja v gradbeništvu. Za celotno gospodarstvo, ki ga v veliki meri zastopa GZS, pa bi moral biti glavni cilj upoštevanje argumentiranih zahtev gospodarstva. GZS je naredila pomemben in pravilen korak, s tem ko je zapustila pogajanja o socialnem sporazumu.«

»Podjetje Lineal deluje na področju svetovalnega inženiringa v gradbeništvu, ki se v letu 2014 spopada z dnom poslovanja v svoji panogi. Prihodnje leto pomeni na našem področju nadaljevanje slabih gibanj, ki so predvsem posledica negotovega stanja na področju načrtovanja investicij. Tudi nova strategija razvoja infrastrukture se namesto iskanja konkurenčnih prednosti Slovenije bolj ukvarja z vzdrževanjem in upravljanjem, kar sploh ne bi smelo biti predmet strategije. Čeprav se naša panoga sooča z dnom, pa je na drugih področjih občutiti več umirjenosti in stabilizacijo razmer. Takšna klima, ki jo je prinesla nenadejana gospodarska rast, je nekaj, na čemer moramo graditi.«

»V prihodnjem letu je naš največji poslovni izziv zagotoviti še boljše kadre na področju razvoja in prodaje. To je ključno tudi za Slovenijo, saj so ljudje nosilci uspeha. Gospodarsko rast si bomo lahko zagotovili s povezovanjem podjetij znotraj Slovenije, še zlasti z vstopanjem v partnerske povezave z večjimi, svetovnimi družbami. Izolirani smo obsojeni na neuspeh.« ZORN OTMAR, direktor, Iskra Zaščite

»Zame in za naše podjetje bo največji izziv v prihajajočem letu dokončanje reorganizacije, ki vodi k pomembnemu povečanju poslovanja v tujini, jasni usmeritvi v lastne tehnologije in izdelke ter vzpostavitvi strateških partnerstev na področju pametnih hiš in pametnih omrežij. Računamo tudi na rezultate razvojnega dela in investicij v tujini. Želimo pridobiti odlične nove sodelavce in zadostno financiranje za doseganje ciljev. Prepričani smo, da nam bo v letu 2015 uspelo doseči izrazit poslovni preboj na dveh pomembnih področjih.« DEVID PALČIČ, direktor, Robotina

»Za naše podjetje bo prihodnje leto največji izziv nadaljnja rast na domačem trgu in odprtje enot na treh tujih trgih. Nadaljnjo rast bomo kot doslej zagotavljali z vrhunsko storitvijo, sodobno IT-podporo in regijsko prisotnostjo. Na našem področju bo veliko pozitivnih sprememb povzročila obvezna izdaja e-računov proračunskim uporabnikom, saj menim, da bo to povzročilo širjenje te prakse tudi na preostalo gospodarstvo. Sicer pa kakih prav posebnih sprememb v poslovanju ne napovedujem.« MIRAN PIKOVNIK, predsednik upravnega odbora, UNIJA računovodska hiša

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

»V SDH v prihodnjem letu pričakujemo konsenz o Strategiji upravljanja naložb RS in njeno sprejetje. Namenjena bo definiranju jasnih smernic o tem, kaj želi Slovenija doseči s svojimi naložbami v prihodnosti in kje vidi svoje konkurenčne prednosti. To bo vodilo SDH pri učinkovitem in transparentnem korporativnem upravljanju naložb, v okviru katerega vizija vodstva ostaja, da se SDH uveljavi kot subjekt, ki s svojim zgledom narekuje načela integritete delovanja gospodarskih družb v Sloveniji.« MATEJ PIRC, predsednik uprave, Slovenski državni holding

BOŠTJAN PODOBNIK, direktor, LPKF Laser & Electronics

JOŠT RUPNIK, generalni direktor, Ydria Motors

»Za podjetje Polycom bo največji izziv postavitev lastnega razvojnega oddelka, ki bo skrbel za razvoj novih produktov za obstoječe in nove kupce. Tu vidimo veliko priložnosti za hitro in kakovostno rast v prihodnosti. Podjetje Polycom vidi nove trende pri prodiranju na tuje trge, posebej še na kitajski trg in trg Južne Amerike. V letu 2015 načrtujemo prodajo v višini 24 milijonov evrov.« IZTOK STANONIK, direktor, Polycom Škofja Loka

»Po štirih zaporednih letih hitre rasti beležimo v letu 2014 upad prihodkov in dobička. Izziv za prihodnje leto bo znova obrniti gibanje navzgor, k čemur bodo prispevali dokončanje nekaterih odprtih razvojnih projektov ter notranje reorganizacije in optimizacije poslovanja. Upamo, da nam bodo naklonjene tudi stabilne razmere v globalnem gospodarstvu. V Sloveniji se bodo v letu 2015 še krepili pritiski za uvedbo socialnih reform in sprememb davčnega sistema. Želim si, da bi vendarle prišlo do resnejših premikov na teh področjih in ne bomo v nedogled priča le barantanju za obstoječe pravice med socialnimi partnerji, zaradi katerega kot družba vztrajno nazadujemo. «

»Na žalost izgleda, da imamo vsako leto isti izziv: v podjetju vemo, kaj moramo narediti v smislu povečevanja konkurenčnosti skozi optimizacijo stroškov in iskanje novih aplikacij, vendar tega politika nikakor noče razumeti, zato cepetamo na mestu, medtem ko nas konkurenca zaradi boljšega poslovnega okolja lahko tudi prehiti. Kakor je videti zdaj, bomo imeli kar obetavno poslovno leto (naše traja od aprila do marca), vendar ne moremo reči, koliko časa bo to trajalo, prav zaradi odgovora na prvo vprašanje. Če bomo tako sprejemali odločitve, potem ne vidim posebnih možnosti za hitro izboljšanje slovenskega gospodarstva nasploh.«

BOŠTJAN ŠKUFCA ZAVERŠEK, član uprave, Si.mobil

MATEJ ŠOŠTERIČ, direktor poslovanja, Comtrade

VOJMIR URLEP, predsednik uprave, Lek farmacevtska družba

ZMAGO SKOBIR, predsednik uprave, Aerodrom Ljubljana

»VARIS Lendava je trenutno eden od vodilnih proizvajalcev gotovih kopalnic v EU. V prihodnjem letu se želimo približati svoji viziji, zapisani v strateškem planu VARIS 2020, in sicer postati vodilni proizvajalec v svoji panogi. To bomo dosegli tako, da bomo zadržali naš 13-odstotni tržni delež v Nemčiji in ga povečali v Švici, Avstriji in Belgiji. Mnenje EU o Sloveniji kot celoti se mora spremeniti, Slovenija mora dokazati, da ne potrebujemo 'trojke'. Blagovna znamka Made in Slovenia mora postati pri izvoznikih prednost in ne slabost. Čeprav sem po naravi optimist, se bojim, da bo poslovno okolje v Sloveniji še naprej izredno nestalno, neugodno in nekonkurenčno. Le kako dolgo bomo vzdržali?«

»Si.mobil je pomemben del slovenskega gospodarstva in smo s celotnim gospodarstvom v istem čolnu. Če bodo končno izvedene reforme, ki jih že predolgo čakamo, in če se trend obrata BDP navzgor, ki ga vidimo v zadnjem četrtletju ali dveh, ne bo izkazal kot muha enodnevnica, temveč se bo nadaljeval, potem je to dobro za vsa slovenska podjetja, tudi Si.mobil. So pa telekomunikacije v še dodatno posebnem položaju, saj se trg konsolidira, poteka privatizacija, kar pomeni, da bodo izzivi na trgu v prihodnjem letu še večji. Na Si.mobilu imamo jasno strategijo, vemo, kako je treba delati, na spremembe smo pripravljeni in verjamemo, da bomo še naprej uspešni.«

»V podjetju Comtrade si vsekakor želimo nadaljevati pozitivno rast prihodkov in dobička tudi v letu 2015. V ta namen smo naredili majhne organizacijske spremembe, za katere verjamemo, da bodo lajšale pot za dosego ciljev. Slovenija kot država je premajhna za vsako malo večje podjetje in zato je posledično pravi odgovor iskanje trgov zunaj naših meja. To pa ne pomeni samo večjega trga, ampak tudi precej večjo konkurenco, ki pa, ne nazadnje, prihaja tudi k nam. Veliko morajo narediti podjetja sama, dosti pa je odvisno od države, da naredi čim bolj ugodne razmere za razvoj izvozno usmerjenih podjetij, kamor sodi tudi podjetje Comtrade.«

»Na stroškovni strani poslovanja se je družba v letih po 2008 zelo dobro prilagodila zaostrenim gospodarskim razmeram, zato bodo napori v letu 2015 usmerjeni predvsem v povečevanje prometa in razvoj komercialne ponudbe na letališču. Letalska dejavnost je močno odvisna od splošnih ekonomskih razmer doma in na naših ciljnih trgih ter od turistične prepoznavnosti oziroma zanimivosti destinacije. Pridobivanje novega prometa je nedvomno naš največji izziv. Kot upravljavec letališča lahko na to le delno vplivamo, zato bomo spodbujali usklajeno delo generatorjev gospodarske rasti v državi in povezovanje ponudnikov ter promotorjev turističnih storitev.«

ŠTEFAN SOBOČAN, direktor družbe, VARIS Lendava

AKTUALNO SLOVENIJA

»Največji izziv za našo družbo v prihodnjem letu bo, kako v pogojih nadaljevanja gospodarske krize in v nekonkurenčnem domačem okolju nadaljevati po začrtani poti, ki nas je v preteklih letih umestila v sam vrh najuspešnejših lokacij generične divizije Sandoz. Kot smo že tolikokrat poudarili, nas pri razvoju ne omejuje pomanjkanje finančnih virov, tudi dolgotrajne postopke pridobivanja različnih dovoljenj in soglasij obvladujemo s primernim pristopom in razumevanjem vključenih, vse bolj pa nas ovira visoka obremenitev dela, ki je za družbe, kot je naša, lahko usodna. Glede na visoko izobrazbeno sestavo je prav naša družba ena tistih, pri kateri se najbolje vidi neprimernost naše dohodninske zakonodaje in (pre)visoka obremenitev dela.«

»Kot se dobro vidi, Slovenija ne more uspeti, če ne vnese v vsakdanje poslovno življenje sprememb kot vodilo in gonilo izboljševanja ter napredka. Vsi vodilni se strinjajo s tem, da spremembe pomenijo začetek novega vzpona, pa vendar jih ti isti niti slučajno ne vpeljejo. Torej največji poslovni izziv (tudi zame) je, da prihodnje leto resnično uvedemo spremembe kot nekaj dobrodošlega, nujnega in koristnega tudi takrat, ko nam te trenutno ne 'dišijo'. V Savaprojektu se bomo tega izziva lotili z mladimi in izobraženimi ljudmi, ki niso pripravljeni stati na mestu. Uresničevanje tega cilja smo že začeli.« PETER ŽIGANTE, glavni direktor, Savaprojekt

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

POSLOVNA INTEGRITETA

Zakonito, etično in pokončno

OPAL – partner, na katerega se lahko zanesete!

Jak Vrečar

Neposredne finančne posledice gospodarske krize niso edini udarec za slovensko gospodarstvo, podjetja in trg na splošno. Močno je bilo omajano tudi zaupanje v podjetja in institucije, ki na njem nastopajo – tako v poslovanju kot v dojemanju razmer v Sloveniji med prebivalstvom.

dgovor na vprašanje, ali smo sposobni pri nas poslovati ne le v skladu z zakoni, ampak tudi etično in družbeno odgovorno, ne bi smel biti vprašljiv, pot do uresničitve takega poslovanja pa seveda ne bo preprosta. Narejen je bil zelo konkreten korak: 28 gospodarskih družb je na oktobrskem Vrhu slovenskega gospodarstva podpisalo dokument z naslovom Slovenske smernice korporativne integritete. Načeto zaupanje, odkrivanje številnih korupcijskih afer in škodljive prakse, proti katerim se pristojni zakonsko (še) niso znali vedno ustrezno postaviti, so seveda zelo slaba popotnica. V partnerstvu Gospodarske zbornice Slovenije, Ekonomske fakultete v Ljubljani, Združenja nadzornikov Slovenije in Združenja Manager je tako že poleti 2013 pod pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja začel nastajati dokument, ki so ga slovesno predstavili na omenjenem jesenskem vrhu v organizaciji GZS. Prof. dr. Jože P. Damijan, koordinator projekta Slovenske smernice korporativne integritete, je ob predstavitvi poudaril: »Korporativna integriteta postaja nujna smer nadaljnjega razvoja in je prvi pogoj trajnostnega razvoja.« Štirinajstčlanska skupina strokovnjakov je smernice pripravila ne kot predpis ali za-

poved, temveč kot skupek smernic in dobrih praks za slovenske gospodarske družbe. V teh se nato avtonomno odločajo o tem, kako bodo s svojimi akti regulirale delovanje in s tem spoštovanje smernic v dnevnem delovanju. »Ključna naloga vseh, tako institucij kot podjetij, ki skupaj sooblikujemo slovenski gospodarski prostor, je, da si aktivno prizadevamo, da skladnost poslovanja z zakonodajo in poslovna etika postaneta pomembna elementa poslovanja čim večjega števila poslovnih subjektov v Sloveniji. Z doslednim uresničevanjem Slovenskih smernic korporativne integritete bomo poskrbeli za svoje poslovne rezultate in skupaj pomagali pognati slovensko gospodarstvo in državo naprej. In če se bo to zgodilo, bodo smernice dosegle svoj namen,« so avtorji zapisali ob predstavitvi smernic v vabilu podjetjem in družbam, naj se pridružijo tistim, ki so smernice že sprejeli in postali njihovi uradni ambasadorji. Podpis je bil seveda le prvi korak na dolgi poti. Medtem ko pobudniki družbe vabijo v krog podpisnikov in pri tem ponujajo tudi različne vire, gradiva, primere dobrih praks in praktična pričevanja, se trudijo širiti zavest o pomenu tovrstnih etičnih zavez tudi s srečanji in drugimi dogodki.

28 GOSPODARSKIH DRUŽB je na oktobrskem Vrhu slovenskega gospodarstva podpisalo dokument z naslovom Slovenske smernice korporativne integritete.

Na prvem dogodku v seriji Popoldne za korporativno integriteto v poslovni praksi se je tako novembra zbralo 70 strokovnjakov. Drago Kos, vodja delovne skupine za pripravo smernic, je poudaril, da je za skladnost potrebno znanje in da »morajo zaposleni vedeti, kaj je etično in kaj ne«. Prof. dr. Vesna Žabkar, prodekanja Ekonomske fakultete, je opozorila, da »gre za zelo pomembno področje, ki vpliva na gospodarsko rast«, tuji gost, Christian Böhler, v preteklosti vodja oddelka za forenziko pri Hypo Alpe-Adrii, pa je predstavil pomen forenzičnih preiskav v gospodarskih družbah. Slovenske smernice korporativne integritete so vsekakor korak v pravo smer na področju, na katerem se v preteklosti nismo izkazali. Upajmo, da bodo pripomogle k temu, da bo v prihodnje drugače. AMBASADORJI KORPORATIVNE INTEGRITETE 

Podjetja, ki so na oktobrskem Vrhu slovenskega gospodarstva sprejela Slovenske smernice korporativne integritete in s tem postala Ambasador korporativne integritete: Gorenje, NLB, Lek, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Intereuropa, Kolektor Group, SKB, Domel Holding, Siemens, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Maribor, Luka Koper, ELES, Studio Moderna, RIKO, BTC, Trimo, PricewaterhouseCoopers, SID banka, Elektro Maribor, InterEnergo, Steklarna Hrastnik, Vzajemna, Elektro Gorenjska in Actual I.T.

Iščete razvojno usmerjeno IT podjetje? Izberite Opal In zakaj bi izbrali nas? V podjetju Opal smo v 25-ih letih delovanja na področju informacijskih tehnologij s trdim delom, jasnimi cilji in pravo vizijo razvilo in še razvija tehnološko napreden IS OpPIS (ERP). Skupina Opalovih strokovnjakov iz različnih področij je s svojo pozitivno filozofijo gonilo vseh novih idej in rešitev. Lasten razvoj nam omogoča, da smo odzivni in v koraku z zahtevami razvojno naravnanega poslovnega okolja.

Iščete odličen poslovno - informacijski program? Izberite OpPIS, ker • Modulska postavitev omogoča, da sestavimo ERP za enostavno, kakor tudi zahtevno podjetje. Naši uporabniki so proizvodna, trgovska, projektna podjetja, računovodski servisi ter mala in mikro podjetja in podjetniki. • Zagotavlja nazoren in učinkovit pregled poslovanja podjetja. • OpPIS Client omogoča dostop do podatkov od kjerkoli in kadarkoli. Uporabnik preko enostavnih vnosnih mask izvaja fakturiranje, zajem podatkov za potne naloge, opravlja plačilni promet… • Izkorišča vse tehnološke možnosti oblaka, tablice, pametnega telefona in internetnih povezav.

Za brezplačno predstavitev programa pokličite 04/ 50 22 703!

www.korporativna-integriteta.si/

Opal d.o.o., Sv.Duh 274, 4220 Škofja Loka, tel: 04/50 22 703, info@opal.si, www.opal.si

ČETRTA POT

Glas Gospodarstva / december 2014

ČETRTA POT

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

»Izzivi v podjetjih so naša strast!« Podjetje Četrta pot iz Kranja je v zadnjem desetletju razvilo napreden kadrovski informacijski sistem Kadris 4. Ta je v kratkem času postal nepogrešljivo orodje za učinkovito upravljanje kadrovskih podatkov in procesov pri ravnanju z zaposlenimi. Seveda pa se razvojniki, polni inovativnih idej, pri tem niso ustavili in so v enovit sistem združili tudi uporabnosti registracijskega in plačnega informacijskega sistema ter e-učenje. Kadrovski portal danes omogoča uporabo vsem zaposlenim kadarkoli, od kjerkoli, je na delo podjetja ponosen generalni direktor Boris Šolar. Ponujate orodja za kadrovske procese v podjetju. Kaj se dogaja na področju razvoja tovrstnih rešitev? Pri razvoju in uvedbi kadrovskih sistemov je največ izzivov pri tako imenovanih mehkih področjih ravnanja z ljudmi, ki jih je težje umestiti v sistem in »sprogramirati«, naročniki pa so prav pri teh vsebinah najzahtevnejši. Gre za področja, vsebine in procese brez oprijemljivih podatkov, kot so upravljanje ključnih kadrov, karierni razvoj zaposlenih ter znanja v podjetju. Druge vrste izzivi so posebnosti naročnika, ki lahko osnovno različico rešitve obrne na glavo in zahteva strukturiran pristop k iskanju rešitve, razvoju in uvedbi. Že pred 25 leti smo začeli z razvojem kadrovsko-informacijskega sistema, ki danes deluje kot kadrovski portal z imenom Kadris 4 in v delovnem okolju združuje integrirane programske gradnike za podporo kadrovskim procesom (KIS), obračun plač (PIS), upravljanje potnih nalogov (PN), registracijo, evidenco in upravljanje delovnega časa (RIS) ter planiranje delovnega časa (Armoris). Programski gradniki so medsebojno integrirani in omogočajo enotno obravnavo podatkov o stroških dela ter povezanih fizičnih kazalnikih dela z enega mesta. Funkcionalnosti posameznih programskih gradnikov so zasnovane na spletu zahtev in dobrih praks iz različnih poslovnih okolij, ki so jim dodane zahteve zakonodaje, zato so učinkovito orodje za koordinirano obvladovanje ter racionalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov v poslovnih okoljih.

Katere so ključne prednosti takšnih rešitev za podjetja? V katerih podjetjih jih uporabljajo? Dejansko lahko premišljeno uveden kadrovski informacijski sistem pomembno izboljša bilanco podjetja. Izkušnje kažejo, da z njim podjetja prihranijo od nekaj deset do tudi več sto tisoč evrov na leto, odvisno od velikosti in dejavnosti. Že poenotenje različnih evidenc prihrani ogromno delovnih ur na več področjih: vodstvenem, kadrovskem in računovodskem. Manj je administrativnega dela in napak, pretok podatkov za sprejemanje odločitev je hitrejši, poslovno in strokovno delo je učinkovitejše. Poleg tega omogoča Kadris 4 podrobno spremljanje vsakega zaposlenega, njegovih kompetenc, potencialov in realizacije.

““

Ves čas spremljamo, kam gre tehnologija, kako se podjetja organizirajo in kako upravljajo kadre ter ključne podatke. Hkrati poslušamo tudi naše uporabnike. Tehnologijo, ki šele prihaja, med prvimi, če že ne prvi, vključimo v naše produkte,« pravi Boris Šolar, generalni direktor podjetja Četrta pot d.o.o.

Naše storitve in produkt uporabljajo tako veliki poslovni sistemi, kot tudi velika in srednje velika ter mala podjetja v gospodarstvu in v javnem sektorju. Vsako podjetje ima svoje posebnosti in uvedene procese in trudimo se razviti dolgoročni poslovni partnerski odnos, kjer so v središču medsebojnega sodelovanja razvoj, izboljšave, prilagajanje potrebam in specifikam podjetja ter podpora in vzdrževalne aktivnosti.

““

Prodaja že izdelanih rešitev na področju HRM je danes res velik izziv. Podjetja želijo prilagoditev teh rešitev lastnemu okolju in to tudi dobijo. Rešitev na ključ.

bička. Kljub celovitosti je uvedba sistema do uporabnikov prijazna in hitra. Kadris 4 je modularen, zato ga je možno uvesti naenkrat ali postopno. Specifikam stranke se da prilagoditi in prenesti v poslovanje v samo nekaj tednih, kar vključuje namestitev, uvajanje in usposabljanje uporabnikov. Vse aplikacije in uporabniške pravice se upravljajo z enega mesta, pri čemer je poskr-

BORIS ŠOLAR, generalni direktor podjetja Četrta pot iz Kranja.

Kje so glavne koristi za zaposlene v podjetjih? Sistem je oblikovan tako, da se prilagaja posebnostim različnih uporabnikov. Vodje, kadrovniki, informatiki, skrbniki delovnega časa, računovodje, upravljavci tveganj in zaposleni na vseh ravneh – vsi lahko izkoriščajo Kadris 4 glede na svoja pooblastila in zadolžitve ter potrebe in opravljajo svoje delo učinkoviteje, hitreje in pregledneje. Kateri so največji izzivi za podjetja pri uvedbi takšnih rešitev in kakšne so izkušnje po uvedbi? Podjetja ob uvedbi ali prenovi kadrovsko-informacijskega sistema med cilje najpogosteje postavijo vodenje kadrovskih evidenc na enem mestu, preglednost in sistematičnost ter ažurnost podatkov in seveda večjo odzivnost na spremembe. Ne manjkajo niti zahteve, kot so varna uporaba »takoj in kjerkoli«, povezljivost in integracija z že obstoječimi programskimi rešitvami, kakovostnejše načrtovanje, analiziranje in sporočanje, povezave z evidenco in načrtovanjem delovnega časa ter prenos podatkov v finančni del. Velik poudarek je tudi na prihrankih časa, intelektualnega kapitala, denarja ter materiala in ustvarjanju ali povečanju do-

bljeno tudi za vodenje zaupanja vredne revizijske sledi. Zmogljiv upravljavski sistem zagotavlja varno in zaupno delo z občutljivimi podatki ter zmanjšuje zakonska in poslovna tveganja pri uporabi kadrovskih informacij. Imate 25-letne izkušnje. Kako jih izkoriščate? Prodaja že izdelanih rešitev na področju HRM je danes res velik izziv. Podjetja želijo prilagoditev teh rešitev lastnemu okolju in to tudi dobijo. Rešitev na ključ. To pa pomeni, da morajo imeti ponudniki v podjetju strokovnjake, ki znajo z ustreznim pristopom razviti rešitev, jo uvesti v delovno okolje ter poskrbeti za zanesljivost delovanja in dolgoročen partnerski odnos. Na domačem trgu že ves čas obstoja orjemo ledino in se na vsako zahtevo trga in strank ter novosti odzivamo in lotevamo visoko profesional-

no. Gremo v korak s časom. Danes si recimo vsi želijo hiter, preprost in varen dostop ter uporabo tudi takrat, ko ne uporabljajo svojega primarnega računalnika. Kadris 4 je danes tako tudi največkrat uporabljena mobilna kadrovska aplikacija. Vsekakor pa je tu še ena pomembna zahteva strank – informacijska varnost. Varnost osebnih podatkov in dostopov dosegamo z virtualizacijo aplikacij, kjer zagotavljamo nadzorovan in zaščiten dostop do aplikacij v varnem strežniškem sistemu ter večjo varnost podatkov zaradi centraliziranega varovanja in arhiviranja podatkov. Že leta 2010 smo med prvimi IT-podjetji v podjetje uvedli sistem vodenja varovanja informacij po standardu ISO 27001. Rečem lahko eno: Kadris 4 je danes resnično izdelek nove generacije, ki ga lahko uporablja prav vsako podjetje.

INTERVJU

Glas Gospodarstva / december 2014

INTERVJU

Glas Gospodarstva / december 2014

JOŽE COLARIČ

Večino odborov, ki se jih imenoval, vodim sam in seveda imam pomembno besedo pri tem, kakšne sklepe in usmeritve ti odbori sprejmejo. Zgodba o Krki je velika. Zelo velika. In to ne samo zaradi velikih številk o prodaji, trgih, dobičku, zaposlenih, vlaganju v razvoj, državah, v katerih najdemo njena zdravila … Velika je tudi zaradi manjših, včasih celo spregledanih, a pomembnih zanimivosti in načina razmišljanja. Zelo veliko od tega pozna njen prvi mož, Jože Colarič , tudi sam bolj naklonjen delu kot nastopom v javnosti. Zato je bilo še toliko bolj zanimivo pogledati za podatke in velike številke. Glas gospodarstva: Kako pravzaprav vodite tako veliko podjetje? S koliko ljudmi dnevno komunicirate? Katere podatke spremljate? Jože Colarič: Elektronika je danes pri tem žal neizbežna. Tamle (pokaže z roko) je stacionarni računalnik, tukaj je prenosni, s tem se povežem na namizje, ne zgolj na elektronsko pošto. Da sem še bolj operativen, imam ipad, vse je na njem, s tem, da so še težave pri odpiranju določenih zadev. Pa ves čas je pri roki tole (pokaže na prenosni telefon) za elektronsko pošto in pogovore. Začne se zjutraj malo po šesti, potem pa traja … ni treba niti, da si v pisarni, pa se še zmeraj dogaja. Ena prvih zadev, ko pridem v službo, je, da pogledam Business Warehouse, da vidim, kaj se je ob dveh zjutraj naložilo, vse, kar se je zgodilo do včeraj, se pravi prodaje in vse naprej. GG: Kaj pa najbolj pregledate? JC: Najbolj me zanima prodaja. Mi imamo svet razdeljen na šest regij, potem imamo pa prodajne pisarne in programe in na formatu A4 v elektronski obliki imam čisto vse podatke. GG: Opazujete spremembe, razlike? JC: Seveda, saj vidim, če raste … tudi vidim, kako je z dobičkonosnostjo, to se vidi na dnevni osnovi – kam gre, ali gre navzdol (po navadi, ker se cene znižujejo), ni pa nujno, če mi tudi znižamo stroške, povezane s proizvodnjo, se pa lahko tudi poveča. In potem to po navadi gledaš po izdelkih oziroma po skupinah izdelkov in po prodajnih pisarnah. To je zelo pomembno, in to ne zgolj »na okroglo pa na čošak«. Prodajna pisarna pa pomeni Ruska federacija, Poljska, Nemčija, Velika Britanija in tako naprej. Geografsko. Ker ima pač vsak trg svoje značilnosti, tudi v okviru EU. EU ni enotni trg v takem pomenu, kot so ZDA.

Izza velikih številk Igor Savič, foto: Peter Giodani

GG: Kaj pa sestanki? JC: Potem pa so sestanki – na ravni podjetja imamo odbore. In so recimo razvojni odbor, odbor za kakovost, prodajni odbor, za korporativno pojavljanje, investicije, kadrovski odbor, in ti se sestajajo najmanj enkrat na četrtletje. Potem pa je tujina – imamo podjetja in predstavništva in tam, kjer so podjetja, imamo najmanj na četrtletje nadzorni svet, upravne odbore. In na sestanke grem fizično ali pa tečejo prek videokonference. Tako, da sodelujem tako rekoč na vseh sejah, ki so bodisi tu v Sloveniji bodisi v tujini. GG: Koliko pa aktivno posegate v odločitve, ali jih usmerjate ali se prej pripravite? JC: Večino odborov, ki sem jih imenoval, ne pa vseh, vodim sam in seveda imam pomembno besedo pri tem, kakšne sklepe in usmeritve ti odbori sprejmejo. Pomembni odbori so predvsem razvojni obor, odbor za kakovost in prodajni odbor. Pa kadrovski. Ne rečem, da

drugi niso, ampak najpomembnejše v podjetju so razvojne raziskave, druga marketing in prodaja. Nočem zmanjševati pomena preostalih, recimo proizvodnje učinkovin, surovin, gotovih izdelkov, finančnega sektorja, računovodstva, varnostne službe, vse to, ampak če imaš na prvih dveh močno službo in veliko projektov, potem lahko pariraš tej situaciji, ki je v svetu. GG: Kaj pa marketing? JC: Klasičnega marketinga v smislu oglaševanja imamo malo. Naša industrija je specifična – mi imamo lahko klasično oglaševanje samo za zdravila brez recepta, pa še tam smo omejeni. Drugače pa oglaševanje zdravil na recept, kar je naš glavni posel, ker pomeni več kot 84 odstotkov prodaje, če dodamo temu še veterinarska zdravila, pa smo že pri skoraj 90 odstotkih prodaje, ne poteka na marketinški način. Tu so osebni kontakti z zdravniki, farmacevti, so različni simpoziji, na katerih se sodeluje, kongresi ... Zelo veliko stroke in vsebine. GG: Krka je torej zelo celovita zgodba? JC: Da, mi smo vertikalno integrirani, to je izredno pomembno. Morda kdaj to premalo poudarim. Vertikalna integriranost – to pomeni, da mi naredimo vse od A do Ž. Mi imamo vse funkcije, se pravi razvijamo izdelek, proizvajamo surovine, proizvajamo gotove izdelke, ga zmarketiramo, prodamo, unovčimo terjatve in se začne nov krog. Glede na to, da smo samostojno podjetje, nismo sestavni del neke druge skupine, nismo nič omejeni. In mislim, da je to, ko gledam tudi podobna podjetja v svetu, predvsem v Evropi, prednost. Je pa potrebno veliko več angažiranja. In v naši strategiji imamo jasno zapisano, da tako ureditev obdržimo tudi v prihodnje. To je vezano tudi na vprašanje o morebitnem prevzemu. Mi krkaši, kot se imenujemo, imamo zelo jasno stališče, da želimo imeti vse funkcije, ne da smo prikrajšani za en del tistega, kar nam v končni fazi pripada. Drugače si odvisen od drugih, kaj ti bodo drugi dali, in včasih padejo le drobtine. GG: Koga pa zares zanimate? JC: Na to bom odgovoril bolj na okroglo. Nedvomno so se kupci leta in leta, mogoče v preteklosti še bolj intenzivno zanimali za nas. Zanimajo se tisti, ki želijo pridobiti Krko zaradi tega, kar je Krka že naredila. Prisotni smo v več kot 70 državah, s tem, da smo najmočnejši na liniji, kot radi rečemo, od Vladivostoka do Lizbone. Ampak ta linija, to ni v hecu rečeno, to je zelo resno mišljeno. Ker pazite, kaj se dogaja: če gremo od vzhoda, kjer sonce vzhaja v Vladivostoku, kjer imamo tudi filialo, in Ruske federacije ali celotne nekdanje Sovjetske zveze, imajo te dežele zelo malo ali nič farmacevtske industrije. Na tem območju je ogromno ljudi, ki so čedalje bolj ozaveščeni, da so na voljo zdravila, da si lahko izboljšujejo kakovost življenja, da si podaljšujejo življenje. Tudi zdravstvena oskrba, zdravstvena služba je boljša in to izredno raste. Potem imamo srednjo Evropo, ki se je kot trg za nas, po vstopu Slovenije leta 2004 v EU, zelo zelo povečala. Kar pa zelo razvijamo v zadnjih 15, 17 letih, je zahodna Evropa. V zahodni Evropi, zdaj govorim samo o najrazvitejših državah, imamo več kot 20 odstotkov prodaje – izdelkov, ne surovin, končnih izdelkov. In na zahodu intenziviramo prisotnost. Imamo firme, če gledamo tako (sogovornik v zraku zariše zemljevid): Italija, Španija, Portugalska, Francija, Belgija, Nemčija, Avstrija, Irska. Krka Sverige pokriva

INTERVJU

Glas Gospodarstva / december 2014

INTERVJU

Glas Gospodarstva / oktober december 2014 2014

V zadnjih petih letih smo za lastno razvojno-raziskovalno dejavnost v povprečju namenili devet odstotkov vseh letnih prihodkov. 2006 imamo predstavništvo v Šanghaju. Na Kitajskem prodajamo tudi nekaj izdelkov, in sicer gre za zdravila brez recepta, ki jih proizvajamo v naši tovarni TAD Pharma v Nemčiji. Nekaj izdelkov pa je trenutno v postopku registracije. Seveda iščemo poti, kako bi še intenzivneje nastopili na tem velikem trgu. Zanimajo nas predvsem določene province, ki so bogate. Zavedati se je treba, da je Kitajska z več kot 1,3 milijarde prebivalcev zelo raznolika – od slabo razvitih pa do neverjetno hitro rastočih predelov.

skandinavske države, zdaj smo se na Finskem še specializirali in smo ustanovili družbo na Finskem. Pred 20 leti nismo na zahodu prodali tako rekoč nič, za časa nekdanje skupne države smo prodajali gobe, polže in podobno. In zahodna Evropa, kjer zdravstvo tudi nima dovolj denarja, v precejšnji meri prehaja na generike, ki pa so kakovostni, varni, učinkoviti, zato nam prodaja lepo napreduje.

““

V farmacevtski industriji bo čutiti tudi vpliv združevanj velikih multinacionalk, čemur smo priča že danes. To bo pripomoglo k še večji globalizaciji sveta, obenem pa bo poglabljalo in povečevalo razlike med trgi

Če pa temu dodaš države Iran, Irak, seveda z vsemi težavami, ki so zdaj tam, Južno Afriko in Daljni vzhod, pa tudi Kitajsko, kjer že prodajamo izdelke brez recepta od svoje nemške firme, sami pa registriramo nekaj zdravil, nastane potem neki promet. Pri tem že vidim, ker je tak pritisk na zniževanje cen, da bo treba v prihodnje precej več fizično narediti, kot je bilo v preteklosti. Zaradi tega mi veliko investiramo. Letos smo odprli tovarno v Krškem – proizvodnja surovin, v Novem mestu smo tik pred tem, da začnemo delati v Notolu 2, čeprav smo odprtje napovedovali za leto 2015. Projekt je vreden 200 milijonov evrov in povečuje količino, da bomo v prihodnjih letih imeli ne samo kapacitete 12 milijard tablet in kapsul, ampak od 15 do 17 milijard. GG: Pred časom je znan slovenski ekonomist zapisal, da je čudno, da v slovenskem gospodarstvu prav v vašem podjetju namenjate največ sredstev za raziskave in razvoj ter imate največ patentov, pa vendar teh izdatkov oziroma investicij ne prikazujete v svojih finančnih izkazih. Gre za računovodsko muho ali za tem tičijo kakšni pomembnejši razlogi? JC: V zadnjih petih letih smo za lastno razvojno-raziskovalno dejavnost v povprečju namenili med 90 in 100 milijoni evrov na leto oziroma devet odstotkov vseh letnih prihodkov. Rezultat lastnega

razvojno-raziskovalnega dela so seveda tudi patenti, predvsem pa novi izdelki in s tem povezane blagovne znamke. Tako blagovne znamke kot patenti imajo resnično vrednost za podjetje le v primeru, če se njihova vrednost realizira in potrdi na trgu – prek prodaje izdelkov, ki so plod lastnega razvojno-raziskovalnega dela in jih tržimo v več kot 70 državah. Krka vse stroške lastnega razvojno-raziskovalnega dela prikazuje v izkazu poslovnega izida in jih ne kapitalizira. GG: V svetovnih medijih po eni plati beremo, da se vlaganja v razvoj zdravil marsikje zmanjšujejo, po drugi plati pa je v prosti prodaji vse več snovi, ki nastajajo v kemijskih laboratorijih. Kakšna je vizija prihodnosti farmacevtske industrije v celoti – se bodo dobički tu še množili na račun vse številčnejše starajoče se populacije? JC: V farmaciji bo v prihodnjih desetletjih na eni strani prodor novih tehnologij, zlasti biotehnologije in genetike, omogočil raziskave na povsem novih področjih, na drugi strani pa bo vse pomembnejše izkoriščanje naložb v obstoječe tehnologije in izdelke. Ti so v preteklih letih omogočili skokovit razvoj terapije in bodo imeli pomembno vlogo tudi v prihajajočem obdobju. Farmacija in medicina že danes omogočata zdravljenje nekaterih novih bolezni, še vedno pa je veliko bolezenskih stanj in vzrokov neozdravljivih. Hkrati pa se bo pojavilo še več zdravil, ki omogočajo dvig kakovosti življenja (tako imenovani life style drugs). V farmacevtski industriji bo čutiti tudi vpliv združevanj velikih multinacionalk, čemur smo priča že danes. To bo pripomoglo k še večji globalizaciji sveta, obenem pa bo poglabljalo in povečevalo razlike med trgi (kupna moč, stopnja razvitosti, različne bolezni). Prav zaradi tega bo ob velikih farmacevtskih hišah na trgu vedno prostor za fleksibilna podjetja. Taka bodo s pravo mero dodane vrednosti svojih izdelkov lahko poslovala na obstoječih in novih trgih ter uspešno in kakovostno zadovoljevala potrebe kupcev in uporabnikov. V ta segment podjetij nedvomno sodi tudi Krka, ki ima trenutno v razvoju 175 novih izdelkov, s katerimi bo prišla na trg v prihodnjih letih. GG: Kitajska je nedavno prižgala zeleno luč za prodajo tujih farmacevtskih izdelkov. Kako velika priložnost je to za Krko? JC: Kitajski v Krki posvečamo veliko pozornosti. Trenutno s kitajskimi podjetji sodelujemo predvsem na področju proizvodnje in nabave izhodnih kemikalij, ki jim pravimo intermediati in jih uporabljamo pri proizvodnji učinkovin v proizvodnih obratih. Od leta

GG: Slišati je ocene, da se hitrejša rast generične industrije v primerjavi z inovativno farmacevtsko industrijo končuje in je vse manj klasičnih zdravil, ki bi se bližala izteku patenta. Lahko to komentirate? JC: Svetovni generični trg je v zadnjih letih rasel hitreje kot trg originalnih zdravil, kar je posledica izgube patentne zaščite številnih zdravil. Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnosti še razvijala. Zaradi varčevalnih ukrepov na področju

INTERVJU

Glas Gospodarstva / december 2014

INTERVJU

Glas Gospodarstva / oktober december 2014 2014

V tujini imamo zaposlenih 53 odstotkov ljudi. Tam trg dela deluje precej bolje. te ideje, čeprav so predvsem tujci prihajali in ponujali razne modele. Naša razlaga je vedno bila, da sta tukaj pomembni dve stvari: prvič, Krkina tržna kapitalizacija je bila že tako visoka, da bi bilo za »prevzem« potrebnih enormno veliko sredstev, in če bi šli v to, bi oslabili družbo. Ker bi si dividende izplačevali, ne bi vlagali, ne bi zaposlovali – in kje bi končali? Tam nekje na srednjem nivoju oziroma bi se na koncu pustili prodati. Druga zadeva pa je vezana na ljudi in na zaposlene. To bi bilo slabo sporočilo, ker »menedžment buy out« lahko pomeni tudi »manj bo ostalo za druge«. In če je negativen odnos zaposlenih do tega, kar bi vodstvo naredilo, potem bi rekli, saj to je tako in tako njihovo. GG: Kaj pa vrhunski strokovnjaki in plače? Imate težave s tem, kako jih rešujete? JC: Seveda. Da, rešujemo ... Pazite, s plačami ljudje nismo nikoli zadovoljni, to je jasno. In hvala bogu, da je tako. V Sloveniji seveda obstoji ta problem, vendar je bistveno manjši kot v tujini. Mi imamo 53 odstotkov zaposlenih v tujini, v tujini trg dela precej bolje deluje. V tujini večje, konkurenčne družbe ponudijo strokovnjakom strašne pogoje in temu moramo parirati. In nekatere plače so, ne bom govoril o absolutnih zneskih, visoke. Za tiste, ki so res dobri. V tujini imamo v glavnem marketinško-prodajne kadre. Tiste, ki so boljši, je treba primerno nagraditi, če so rezultati, ker drugače gredo takoj stran. Pa ne, da bi oni sami iskali, ampak jih drugi poiščejo. Tole je velik izziv, da tako rečem, še enkrat, predvsem v tujini. Ker so plače za vodstvene kadre pač precej višje kot v Sloveniji.

GG: Če pogledate svoje menedžerske kolege v Sloveniji, se vam zdi, da znamo dovolj in delamo dovolj? JC: Preveč govorimo. Preveč je raznoraznih okroglih miz, elipsastih miz, kvadratnih miz, pametovanja, zahtev, kaj naj bi država naredila, namesto da bi tisti čas porabili v svoji firmi in bi se prilagajali temu, kar je. Od države mi pričakujemo recimo predvsem čim bolj prijazne in kratke administrativne postopke, za druge zadeve pa ne bomo niti pametovali. Želimo si boljšo infrastrukturo v tem našem okolju zaradi proizvodnje, ampak mi vemo, da je samo od nas samih, to se pravi krkašic in krkašev, odvisno, kakšen bo rezultat.

GG: Ampak je bilo treba vplivati na neki način na ureditev tega …? JC: Mi smo z avtocesto veliko pridobili, tudi Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine se je ogromno angažirala, jaz pa sem bil in sem še predsednik. Veste, kaj smo ušpičili – leto, preden je bila otvoritev, smo na 30. 6. naredili kar predčasno otvoritev na gradu Otočec in smo povabili vse pristojne ministre, vse poslance iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, in vsi so prišli. In mi smo imeli prikaz, kako se je 58. leta gradila cesta Ljubljana–Zagreb. Brez pretirane mašinerije se je zgradila prej kot v letu dni. In so se vsi strinjali. Muzej je pripravil tiste panoje, kratek sestanek je bil tam in vsi so se strinjali, da je cesto res treba končati. In, hvala bogu, so jo res zgradili. Ker če bi zamujali še eno ali dve leti, ko je gradbeništvo oziroma so podjetja zašla v take težave, je še danes ne bi imeli.

GG: Ampak jaz se spomnim, ko sem se pred leti pogovarjal z vami, kako vam je bila pomembna cesta. JC: Pa jo imamo zdaj.

GG: Nikoli niste šli v menedžerski odkup? JC: Takrat, ko je bila privatizacija, smo se mi dokončno privatizirali do leta 97. Jaz sem vodil projekt privatizacije in nikoli ni bilo pri nas

zdravstvene oskrbe se zdravstveni sistemi zatekajo h generičnim izdelkom, ki so kakovostni, učinkoviti in varni, obenem pa cenovno dostopnejši.

GG: Kaj mislite, da bi se lahko slovenska podjetja lahko naučila iz izkušenj Krke in vašega načina dela? JC: Recepta ni, vsak mora delo prilagoditi svojemu podjetju, panogi, v kateri je, in mislim, da predvsem mora biti vsak menedžer kar lepo število let v svojem podjetju, preden postane menedžer ali direktor, kakorkoli ga imenujemo, da ve, kako procesi potekajo. Ne pa, da pride od nekod – saj takim je najlepše, ker ne vedo veliko in včasih je verjetno boljše, da veliko ne veš. Ampak če si leta in leta v sistemu, potem pa veš, predvsem veš, kar je ključno, kdo so ključni ljudje, kdo so ljudje, ki jim zaupaš, kdo so ljudje, ki dajejo informacije, za katere se je v preteklosti vedno izkazalo, da so prave ali zelo malokrat zgrešene. GG: Ste mirni po značaju ali vam pomagajo predvsem izkušnje? JC: Ne, pa saj tako zelo pohleven nisem. Ampak da bi pa kaj pretirano hodil v javnost in se »repenčil«, kaj je treba spremeniti, to pa ni v moji naravi. Jaz moram kaj spremeniti pri samem sebi, se izboljšati, tako kot se morajo izboljšati moji sodelavci, povsod, od proizvodnje do tistih, ki so na trgu. In tukaj vidim rešitve, ne pa v nekakšnem boju za spremembe, ki jih sploh ne moreš doseči. V Krki sem od leta 1989, ko sem postal direktor izvoza, vse do imenovanja za predsednika uprave sem bil v marketingu in prodaji. Tudi dolga leta sem vodil to področje. Pri marketingu in prodaji pa je sklepanje kompromisov stalno, ti lahko vztrajaš, a kaj si s tem dosegel, če on ne bo kupil ali plačal. To se pravi doseganje kompromisov, v firmi pa zahtevati od vseh in samega sebe, da se dela. Na svojem področju, ne pa pametovati, kako bi bilo treba nekoga spremeniti na področju dela nekoga drugega.

GG: Kako pa Dolenjska zbornica? JC: Dobro. Mi smo prva samostojna regionalna v Sloveniji, zdaj bomo z GZS tudi delili premoženje. To bo proces, ki bo trajal lep čas. GG: Ampak verjetno mu je treba dodati nekaj umirjenosti, vizije, da se to zgodi, ne? JC: Jaz upam, da bo prišlo do situacije, da bomo vsi videli, da se borimo za neki skupen interes, saj je vloga GZS jasna. To je neka, bom rekel, organiziranost, ki potem nastopa tudi do oblasti, do tujine, morala bi imeti čim manjši aparat. Tudi premoženje, ki ga ima, je enormno, kar pomeni, da smo podjetja, ko je bilo še obvezno plačevanje članstva, zelo zelo veliko vplačala. Zadeve je treba urediti in verjamem, da bo šlo tudi v prihodnje to v redu. GG: Kako pa bi vi videli razvoj GZS naprej? JC: Vitek aparat, dosti samostojnosti drugim zbornicam, imeti samo tiste zbornice, ki same sebe živijo, ker tudi tu je lahko potem problem – in tudi je problem, in če vidijo člani interes, potem, zakaj ne, ampak mora biti bolj vitka organiziranost. GG: Kmalu vam poteče mandat ... JC: Čez dobro leto, ja. GG: Kako pa vidite svojo zgodbo naprej? JC: Vidim se v Krki, ker sem zaprisežen krkaš, vsaj tako je zdaj, kaj bom in kako bo, pa še ne vem. GG: So kakšne ponudbe? JC: Take zadeve me niti ne ganejo. Ker je pripadnost tako močna ... GG: No, ampak zanima pa me, ali pride k vam kakšen »head hunter«? JC: Head hunterji ravno ne, ti napadajo naše menedžerje. O tem mi sodelavci poročajo, pridejo povedat, vendar že takoj rečejo – ne grem nikamor, povedo, za katero podjetje gre in tako. Drugače pa, vsaj v mojem primeru, so namigovanja, če bi kaj sodelovali, ampak to je tako kot za politiko, to je stranka, je Krka ... GG: Kaj pa delate v prostem času, kako živite? JC: Tale vikend bo namenjen goram, ker izgleda, da bodo super razmere. Drugače pa, tradicionalno imam vinograd, ki sem ga podedoval po očetu. In ta vinograd je v glavnem obkrožen tudi s takimi, ki se pišejo tako kot jaz, in če bi ga prodajal, bi bil komentar tam, da sem prelen, da bi delal. Pa ne zaradi tega, da bi bil samo to edini razlog, da ga obdelujem, fino je tudi delati – travo kositi, škropiti in tako naprej, to so čisto drugačne aktivnosti, pa še večina tega dela se opravi v poletnem času, ko je v farmacevtski industriji manj aktivnosti. Pa vinograd sploh ne vzame toliko časa, kot mislijo ljudje. GG: Kaj pa berete? JC: Kakšno knjigo, če mi jo kdo prinese. Zadnjič sem bral Snowdena, sicer je zanimivo, ampak je preveč pripovedno, tako da avtor preveč svoje videnje vpleta. GG: Ali o vas kroži kakšna šala? Ali katero poznate? JC: Mogoče, ampak nobene ne poznam. Ne povejo ... (smeh)

NOTRANJA OPREMA

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Zanesljivost prinaša uspeh TRANSPORTNE IN LOGISTIČNE STORITVE

mfassende Palette von ogistikdienstleistungen Celovita paleta logističnih storitev Unsere Geschäftstätigkeit umfasst folgende Obseg dejavnosti im zajema sledeče Logistikdienstleistungen Bereich von logistične storitve na področju Slovenije, Evrope, Slowenien, Europa, dem Balkan und der Balkana ter držav bivše Sovjetskeund zveze: ehemaligen Sowjetunion: Organisation organizacija in izvedba prevozov, Durchführung von Transporten, Sammelgut, zbirni promet, skladiščenje, distribucija. Lagerhaltung, Distribution Lieferung von Waren Art: normale Güter, ADR Dostava vseh aller vrst blaga: normalno blago, ADR Güter, Waren Temperaturregime (Inlandsund blago,mit blago pod temperaturnim režimom Auslandstransporte) tako v notranjem kot mednarodnem prostoru. Alle Fahrzeuge sind modernen Vsa vozila so mit opremljena s sodobno telekomuTelekommunikationstechnologien nikacijsko tehnologijo (GPS,ausgestattet GSM, SMS) (GPS, GSM, SMS)

A_sprint.indd 1

Vorteile des Unternehmens A-Sprint Wir sind für Arzneimitteltransporte spezialisiert Prednosti A-sprinta (Sammelsendungen und komplette Fahrzeuge) Specializirani za prevoze zdravil Wir decken auch die asiatischen Märkte ab (RUS, (zbirne pošiljke in kompletna vozila). KZ, TR, AZ usw.) tudigroße azijske trge Wir Pokrivamo können auch einmalige Projekte (RUS, KZ, (Einführung TR, AZ itd.) neuer Medikamente auf durchführen pokrivanja velikih enkratnih demSposobnost Markt) Eigener Fuhrpark und umfangreiches Netzwerk projektov (lansiranje novih zdravil na trg). von Lastni Subunternehmen vozni park ter razvejana mreža Wir verfügen über die folgenden Typen von dolgoletnih podprevoznikov. Kühlfahrzeugen: Solofahrzeuge und RazpolagamoKombis, s sledečimi tipi hladilniških Sattelschlepper vozil: kombiji, solo vozila ter vlačilci. Ausrüstung der Fahrzeuge: - Kühlaggregate mit Temperaturausdruck

- ATP Zertifikat - Kalibrierungszertifikat so opremljena -Vozila Sattelschlepper mit s:Möglichkeit des - Transportes - Hladilnimi agregati s temperaturnim izpisom, in zwei Niveaus (double deck) und zweifachem - ATP certifikatom, (bi-temp) Temperaturregime - Certifikat o kalibraciji, ISO 9001 Zertifikat - Vlačilci z možnostjo dvonivojskega naklada (double deck) in dvojnim temperaturnim režimom (bi-temp). ISO 9001 certifikat A-SPRINT d.o.o., Železničarska cesta 28, A-SPRINT d.o.o. 8340 Črnomelj, tel.: 040 328 279 Železničarska cesta 28, 8340 Črnomelj www.a-sprint.si • info@a-sprint.si www.a-sprint.si • info@a-sprint.si 10.12.2014 15:33:39

Na trgu je dolga vrsta proizvajalcev stavbnega pohištva, a le redki se lahko pohvalijo s toliko izkušnjami, tradicijo, zanesljivostjo in hkrati sodobno produkcijo kot kamniški Alu Alprem. O zgodovini podjetja, izdelkih, stanju na trgu in pogledu v prihodnja desetletja smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Andrejem Vrhovnikom. Alu Alprem ima več kot 50-letno tradicijo. Kako jo izkoriščate in kako se prilagajate zahtevam sodobnega trga? Imamo izkušnje in obilo znanja. Pravi kupec lahko hitro vidi razliko med nami, ki gradimo ponudbo na izkušnjah, in podjetji, ki pridejo in gredo s trga kljub bleščečim obljubam. Lahko rečem, da smo v osnovi konservativni, a hkrati skoraj vedno tudi korak pred časom in konkurenco. Danes je zelo pomembno, da se držiš dogovorjenega, delaš kakovostno in zagotavljaš investitorju izvedbo brez finančnega tveganja. Kateri so vaši najpomembnejši izdelki in kdo so kupci? Stavbno pohištvo iz aluminija, zastekljene fasade, okna, vrata, panoramske stene in požarna vrata. V Sloveniji so naročniki večinoma zasebniki, ki gradijo poslovne stavbe in zasebne hiše ter želijo višjo kakovost in strokovnega izvajalca. Veliko izvažamo na najzahtevnejše trge in že tretje leto zapored smo letni izvoz podvojili.

Dunaju. Prisluhnemo vsem željam, predvsem pa nikoli ne rečemo, da se nekaj ne da.

““

Danes je zelo pomembno, da se držiš dogovorjenega, delaš kakovostno in zagotavljaš investitorju izvedbo brez finančnega tveganja.

Kaj pa javna naročila? Stanje tu je, iskreno, katastrofalno. Z državo in občinami večinoma ne delamo. Koncept najnižje ponujene cene je povsem zgrešen. Razpisi so taki, da je dokumentacija pomanjkljiva in običajno sploh ni jasno, kaj ponuditi. Samo pri nas lahko posel dobi nekdo, ki ima blokiran račun, je davčni neplačnik, nima zaposlenih ali pa je šlo njegovo prejšnje podjetje ravno v stečaj. Če večino stavbnega pohištva za državo vgradijo podjetja, katerih stanje je takšno, da na zahodu sploh ne bi mogla delovati, potem je z razpisi nekaj zelo narobe. Dodatna težava so plačila. Kako lahko šola ali bolnišnica naroči nekaj, za kar nima denarja?

Kakšni so načrti za prihodnost? Zelo uspešni smo pri sanacijah poslovnih stavb, izvedli smo številne projekte in teh bo še več. Velika pričakovanja imamo tudi v tujini, s kakovostjo se posli povečujejo, posebej v Nemčiji, šli pa bomo tudi na druge zahtevne evropske trge. Imamo več raziskovalnih projektov, razvijamo lastne inovativne proizvode, s katerimi bomo razširili ponudbo in verjetno odprli nove tržne poti prek interneta.

V Alu Alpremu ponosno povedo, da se lotevajo projektov z zelo specifičnimi željami: »Nikoli ne rečemo, da se nekaj ne da.«

Katere so vaše največje prednosti v primerjavi s konkurenco? Tradicija, jasno lastništvo in vizija, finančna stabilnost z visoko boniteto podjetja in visoka kakovost izdelkov in storitev. Predvsem pa kupcu damo vedeti, da bomo tudi čez leta na trgu, če nas bo potreboval. Na katere projekte ste najbolj ponosni v zadnjem času? V letu 2014 smo izvedli nekaj res odmevnih, predvsem v tehničnem smislu. Največji je bil center SN Buzin v Zagrebu, v Sloveniji pa nova poslovna stavba s skladiščem Geberit v Rušah. Tehnično zahteven je bil objekt Magnolija v Bruslju, pa Motel One na

Aduti so jasni: tradicija, jasna vizija, finančna stabilnost z visoko boniteto podjetja ter visoka kakovost izdelkov in storitev.

TRENDI

Glas Gospodarstva / december 2014

GIBANJE MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV

Gospodarska rast nad pričakovanji Bojan Ivanc, CFA, CAIA, direktor projekta, vodja analitske skupine SKEP; Darja Močnik, mag. posl. ved, samostojna svetovalka

Velika gospodarska rast z grenkim priokusom.

Sloveniji vse večja gospodarska rast, vendar je čutiti pomanjkanje investicij v stroje in infrastrukturo. Potrošniki obnavljajo vozni park, trošenje za druge dobrine pa se je zmanjšalo.

Napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo se izboljšujejo vse od začetka leta. Junija so analitiki že soglasno napovedali gospodarsko rast v letu 2014, medtem ko se je napoved za leto 2015 v povprečju izboljšala z 0,8-odstotne na 1,2-odstotno rast. Večino inštitutov sta presenetila močna rast izvoza in investicij ter tudi izboljšanje razmer na trgu dela, kar velja pripisati predvsem večji industrijski proizvodnji zaradi izvoza na zahodne trge. Tudi v tretjem četrtletju se je rast BDP nadaljevala, saj se je ta povečal za 3,2 odstotka, v prvih devetih mesecih skupaj v povprečju za 2,7 odstotka. Države evrskega območja so v tretjem četrtletju beležile zgolj 0,8-odstotno gospodarsko rast. Slovenski izvoz se je okrepil že osmo zaporedno četrtletje, tokrat za 6,8 odstotka, in sicer predvsem zaradi večjega izvoza blaga (8,2 odstotka). Okrepil se je tudi uvoz, za 5,5 odstotka, predvsem zaradi večjega uvoza motornih vozil, povečal se je kar za 28,5 odstotka. Saldo menjave s tujino je tako pomenil kar 44 odstotkov celotne gospodarske rasti. Domače trošenje se je tokrat povečalo za 1,9 odstotka, predvsem zaradi velike rasti bruto vlaganj v osnovna sredstva, okrepila so se kar za 7,2 odstotka. Spet so se povečale investicije v zgradbe in objekte, in sicer za 14 odstotkov. Vse od začetka krize pa se zmanjšujejo investicije v stanovanjske zgradbe, v tretjem četrtletju so manjše za 3,8 odstotka. Hkrati so se, zaradi večjega uvoza motornih vozil, povečala vlaganja v transportno opremo, in sicer za 18,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje se še naprej krčijo (–2,7 odstotka), kar kaže na nizko pripravljenost podjetij za investiranje, na drugi strani pa na omenjeni trend učinkuje velika baza zaradi izgradnje TEŠ 6 v minulem letu. Bruto investicije v proizvode intelektualne lastnine so se povečale za 2,6 odstotka. Končna potrošnja se je povečala najbolj v nekaj zadnjih četrtletjih, kar za 0,6 odstotka, predvsem zaradi večje potrošnje v gospodinjstvih (0,8 odstotka) in tudi nespremenjenega trošenja države. Trošenje za trajne proizvode se je v tem četrtletju okrepilo za 9,5 odstotka, predvsem zaradi večje porabe za avtomobile; to se je povečala za 14 odstotkov. Slovenski potrošniki so končno začeli obnavljati svoj vozni park, ki se je od leta 2008 do 2013 postaral s 7,8 na 9,1 leta. Trošenje za druge dobrine pa se je zmanjšalo za 0,3 odstotka.

Podjetja z dobrimi napovedmi, strah pred deflacijo neupravičen

Na Gospodarski zbornici Sloveniji smo oktobra vnovič izvedli anketo Eurochambres, s katero smo želeli občutiti sentiment vodilnih podjetij pri napovedih domače prodaje, izvoza, investicij,

zaposlovanja in izzivov. Naše sodelovanje pri tej anketi je tudi vezano na pridobitev izsledkov od drugih evropskih držav, ki sodelujejo pri tem projektu. Tako lahko države primerjamo. Nekoliko proti pričakovanjem so slovenska podjetja izkazala kar visoko raven optimizma. Upad vodilnih kazalnikov na glavnih evropskih trgih očitno slovenskih podjetij še ni prizadel do stopnje, da bi to občutila v obliki zmanjšanja naročil, oziroma toliko, da bi znižala svoje napovedi. To si lahko razlagamo kot fazni zamik, ki smo mu bili priča tudi lani. Gospodarsko okrevanje v evropskih državah se je začelo maja 2013, pri čemer je konjunktura v Sloveniji sledila s šestmesečnim zamikom. Na drugi strani ne moremo spregledati ugodnih gibanj pri vhodnih cenah zaradi pocenitve surovin, katerih visoka cena je v preteklosti zarezala v profitne marže slovenskih družb. Pocenitve učinkujejo blagodejno, saj se prodajne cene znižujejo počasneje kot nabavne. Na ravni evrskega območja so sicer vsi strahovi usmerjeni proti deflaciji, ki dviguje realno breme dolgov in lahko do določene mere ustvarja pričakovanja o nižjih cenah v prihodnosti, kar vodi v upad povpraševanja. Poglavitni razlog za strah pred deflacijo so sicer nižje cene surovin. Ker je EU neto uvoznica surovin, to deluje blagodejno na njeno izvozno konkurenčnost, domače povpraševanje in presežek v tekočem računu trgovinske bilance. Strah pred deflacijo izražajo predvsem države z velikimi javnofinančnimi primanjkljaji in pešajočo gospodarsko rastjo, saj lahko proti njej ob odsotnosti fiskalne politike največ naredi prav tiskarna evrov. Pritiski na ECB in povečanje monetarnega spodbujanja se povečujejo, vendar se pozablja na Draghijeve besede, da je monetarna politika le kupovanja časa za izvedbo nujnih strukturnih reform. Reform, ki bodo dvignile konkurenčnost EU in evrskega območja kot celote. Raven tujih neposrednih naložb je v EU za 75 odstotkov nižja kot pred krizo, kar je precej več od padca na globalni ravni (–40 odstotkov) in zrcali pričakovanja o pičli gospodarski rasti v prihodnosti. Zgolj boljša napoved evropske komisije še ni jamstvo za preobrat v tem trendu.

Največja rast plač v rudarstvu

Povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji se je po julijskem dvigu avgusta znižala, septembra pa spet dvignila in je znašala 1.519,32 evra. Sicer pa je v obdobju enega leta (IX4/IX13) nominalno bruto plača višja za 1,6 odstotka (realno višja za 1,9 odstotka zaradi deflacije). Povprečne mesečne bruto plače so se tako v letu dni najizraziteje zvišale v rudarstvu (9,9 odstotka), oskrbi z električno energijo (9,5 odstotka), upadle pa v dveh

dejavnostih, in sicer v drugih dejavnostih (–0,3 odstotka) in poslovanju z nepremičninami (–0,4 odstotka). V širšem javnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača septembra znašala 1.750,56 evra in se je glede na september lani nominalno zvišala za dva odstotka, v zasebnem sektorju je ta znašala 1.397,15 evra in je nominalno višja za 1,6 odstotka v primerjavi s septembrom lani. V prvih devetih mesecih 2014 je tako zaposlena oseba zaslužila v povprečju 1.526,46 evra bruto na mesec, kar je realno za 0,8 odstotka več kot v prvih treh četrtletjih lani oziroma v povprečju 998,26 evra neto. Povprečna neto starostna pokojnina je oktobra znašala 610,96 evra.

Zmanjšanje števila brezposelnih

Registrirana brezposelnost upada. Število brezposelnih je v prvih desetih mesecih 2014 postopno upadalo, avgusta in septembra (–1,2 in –1,9 odstotka), oktobra pa se je spet že sezonsko povečalo za tri odstotke (prijava mladih po končanju študija). Septembra letos je bilo tako registriranih 112.560 in oktobra 115.901 brezposelni, kar je za 2,4 odstotka ali 2.8212 oseb manj kot oktobra lani, a še vedno za 53.280 oseb več kot oktobra 2008. Število delovno aktivnih od februarja letos počasi vztrajno narašča. Septembra 2014 je bilo 801,724 delovno aktivnih oseb, kar je za 1,3 odstotka več kot septembra lani. Zaposlenih je bilo ta čas 708,163 oseb, kar je za 1,1 odstotka več, in samozaposlenih za 2,5 odstotka več (med njimi espejev za 5,5 odstotka več) kot septembra 2014.

Slovenska industrija presega rast držav EU

Junija in julija se je mesečna proizvodnja povečala za 1,8 in za 1,9 odstotka, avgusta in septembra pa spet upadla za 2,7 in za 0,6 odstotka. Slovenska proizvodnja je tako septembra 2014 ustvarila za 3,4 odstotka več kot septembra 2013. V EU-28 in EU-18 je bila medletna rast manjša, in sicer 0,6-odstotna. Proizvodnja proizvodov za investicije se je septembra v Sloveniji na medletni ravni povečala za 8,9 odstotka, proizvodnja proizvodov za vmesno porabo za 5,5 odstotka, proizvodnja izdelkov za široko porabo pa se je zmanjšala za 4,1 odstotka. V letu dni so proizvodnjo najbolj povečali izdelovalci računalniških, električnih, optičnih izdelkov (kar za 40,9 odstotka), proizvajalci motornih vozil, prikolic, polprikolic (26,4 odstotka) in v proizvodnji pohištva (16 odstotkov). Proizvodnja se je zmanjšala v šestih predelovalnih dejavnostih od enaindvajsetih. Najbolj so zmanjšali proizvodnjo proizvajalci drugih vozil in plovil (–23 odstotkov), proizvajalci pijač (–16,3 odstotka) in proizvajalci tekstilij (–7,6 odstotka). Med državami EU so v letu dni največje povečanje proizvodnje beležile Irska (22 odstotkov), Češka (5,6 odstotka) in Madžarska (5,1 odstotka), največje zmanjšanje pa imajo Malta (–7,4 odstotka), Švedska (–4,1 odstotka), tudi Grčija (–3,5 odstotka).

SLOVENIJA: BDP – realna rast, v % 3. čet. 2014/3. čet. 2013 3,2 % I-IX 2014/I-IX 2013 2,7 %

INFLACIJA (ICP) SLOVENIJA X 2014/X 2013 -0,17 % I-IX 2014/I-IX 2013 0,3 %

NAPOVED POVPREČNE INFLACIJE, 2014

1,1 %

0,8 %

Slovenija

EMU

MEDLETNA INFLACIJA – (HICP) – mednarodno primerljiva X 2014/ X 2013 SLO 0,1 %

EU28 0,5 %

EA18 0,4 %

OBRESTNA MERA ECB (od 10. 9. 2014) 0,05 % FED 0,25 %

Vrednost gradbenih del po zagonu nekoliko usiha

Gradbena dela v Sloveniji po zagonu v letu 2013 in prvem polletju 2014 so v četrtem četrtletju začela nazadovati. Na mesečni ravni se je gradbena aktivnost zmanjšala julija za 0,8 odstotka, avgusta za 2,6 odstotka in septembra kar za 8,6 odstotka. Tako je bila vrednost gradbenih del v enem letu septembra višja za 6,2 odstotka (še avgusta 27,3 odstotka), medtem ko je v obdobju prvih devetih mesecev vrednost še vedno višja za 30,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta (vpliv predhodnih

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE I-IX 2014/ I-IX 2013

2,1 %

6,1 %

uvoz

izvoz

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE S TUJINO I–IX 2014 IZVOZ • EU-28 • Države nečlanice UVOZ • EU-28 • Države nečlanice SALDO MENJAVE Saldo tekoče plačilne bilance

MIO EUR 7.550 5.752 1.798 7.333 5.771 1.562 284

I–IX 2014 I–IX 2013 RAST V % 6,1 8,1 -0,1 2,1 0,7 7,5

5,6 % BDP

1.558

Vira: Surs in BS

CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV NA DOMAČEM TRGU X 2014/X 2013 SLO –1,0 %

EU28 –1,5 %

EA18 –1,3 %

POSOJILA Banke - za nova posojila podjetjem (do 1 leta, nad 1 mio EUR - fiksna o. m.)

SLO 4,0 % EURIBOR (6-MESEČNI) Ø nov 2014 0,182 % 3. 12. 2014 0,176 %

(september 2014)

EMU 1,9 % (september 2014)

Glas Gospodarstva / december 2014

gradenj in črpanja sredstev EU, predvsem v gradbene inženirske objekte). Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 3,8 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa višja za 10,7 odstotka. Med državami EU so največje zmanjšanje gradbenih del beležile Italija (–10,6 odstotka), Portugalska (–5,2 odstotka) in Francija (–3,4 odstotka), največje povečanje pa beležijo Španija (9,1 odstotka), Češka (8,2 odstotka), Madžarska (7,3 odstotka), sledi pa jim Slovenija. V letu 2014 so v državah območja EU28 izvedli za 0,4 odstotka manj in na evrskem območju za 1,7 odstotka manj gradbenih del.

Obnova voznega parka

Julija in avgusta letos je Slovenija beležila na mesečni ravni za 1,8 in za 0,5 odstotka večje prihodke v trgovini na drobno (skupaj z gorivi), septembra pa so prihodki trgovine upadli za 0,8 in oktobra za 1,9 odstotka. Skupaj je tako Slovenija na letni ravni beležila za 0,1 odstotka manjši realni prihodek od prodaje na drobno (skupaj z gorivi), če pa se izločijo goriva, je prihodek manjši za 1,5 odstotka. Podrobneje je v Sloveniji upadel prihodek v trgovini z živili, in to za 0,8 odstotka, v trgovini z neživili pa za 1,1 odstotka. Rasti prihodka v trgovini na drobno so večje v Sloveniji kot v EU. V EU-28 je bil septembra prihodek od prodaje na letni rav-

ni večji za en odstotek in v EU-18 za 0,6 odstotka kot septembra 2013. Med državami EU so največje povečanje prihodka v trgovini na drobno beležili Luksemburg (12,3 odstotka), Estonija (9,1 odstotka), Bolgarija (5,6 odstotka), največje zmanjšanje pa Finska (–3,2 odstotka), Poljska (–1,8 odstotka), Danska in Nemčija (–0,8 odstotka). Bolje je v trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh, saj se prihodek v trendu izboljšuje in tako je bil oktobra medletno večji za devet odstotkov. Število registracij osebnih vozil v lasti fizičnih oseb se je v avgustu in septembru medletno povečalo za 15 odstotkov, vendar je bilo še vedno še enkrat manjše kot v letu 2008. V prvih devetih mesecih so fizične osebe registrirale 18.660 novih avtomobilov, kar je bilo medletno za dva tisoč manj. Kazalnik zaupanja potrošnikov se je po septembru in oktobru v novembru zopet poslabšal. Znotraj komponent sta se najbolj poslabšali dve, in sicer percepcija gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih ter pričakovanja o ravni brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih.

TRENDI

Glas Gospodarstva / december 2014

GIBANJA KAZALNIKA ZAUPANJ POTROŠNIKOV IN 3 PODKOMPONENT 20 20 0

Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih Večji nakupi v prihodnjih Raven brezposelnosti v 12 mesecih prihodnjih 12 mesecih Raven brezposelnosti v Gospodarsko stanje v prihodnjih 12 mesecih Sloveniji v prihodnjih 12 Gospodarsko stanje v mesecih Sloveniji v prihodnjih 12 Kazalnik zaupanja mesecih potrošnikov Kazalnik zaupanja potrošnikov

0 -20 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 -120 -120

Vir: SURS

REALNI INDEKSI VREDNOSTI OPRAVLJENIH DEL IN POGODB V GRADBENIŠTVU (DESEZONIRANI PODATKI); 2010=100 *Drugi relevantni podatki so dosegljivi v gradivih SKEP GZS: skep.gzs.si.

300 300 250 250 200

Številka 3, letnik XXII, december 2014

KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ

Seznanite se z najnovejšimi napovedmi: Padec cen surovin, priložnost za evropsko rast

Jan-10 Jan-10 Feb-10 Feb-10 Mar-10 Mar-10 Apr-10 Apr-10 May-10 May-10 Jun-10 Jun-10 Jul-10Jul-10 Aug-10 Aug-10 Sep-10 Sep-10 Oct-10 Oct-10 Nov-10 Nov-10 Dec-10 Dec-10 Jan-11 Jan-11 Feb-11 Feb-11 Mar-11 Mar-11 Apr-11 Apr-11 May-11 May-11 Jun-11 Jun-11 Jul-11Jul-11 Aug-11 Aug-11 Sep-11 Sep-11 Oct-11 Oct-11 Nov-11 Nov-11 Dec-11 Dec-11 Jan-12 Jan-12 Feb-12 Feb-12 Mar-12 Mar-12 Apr-12 Apr-12 May-12 May-12 Jun-12 Jun-12 Jul-12Jul-12 Aug-12 Aug-12 Sep-12 Sep-12 Oct-12 Oct-12 Nov-12 Nov-12 Dec-12 Dec-12 Jan-13 Jan-13 Feb-13 Feb-13 Mar-13 Mar-13 Apr-13 Apr-13 May-13 May-13 Jun-13 Jun-13 Jul-13Jul-13 Aug-13 Aug-13 Sep-13 Sep-13 Oct-13 Oct-13 Nov-13 Nov-13 Dec-13 Dec-13 Jan-14 Jan-14 Feb-14 Feb-14 Mar-14 Mar-14 Apr-14 Apr-14 May-14 May-14 Jun-14 Jun-14 Jul-14Jul-14 Aug-14 Aug-14 Sep-14 Sep-14 Oct-14 Oct-14 Nov-14 Nov-14

TRENDI

Padec cen surovin, priložnost za evropsko rast Konjunkturna gibanja so pomembno orodje pri odločitvah gospodarstvenikov, finančnikov, nabavnikov in druge zainteresirane javnosti.

Naročila: 01/58 98 129 (Andreja Abram), e-pošta: skep@gzs.si, spletna stran: skep.gzs.si.

200 150 150 100 100 50 50 0 0

Vir: SURS

Vrednost opravljenih gradbenih del Vrste gradbenih objektov - SKUPAJ Vrednost opravljenih gradbenih Vrednost opravljenih gradbenih del Vrste gradbenih objektov - SKUPAJ del Stavbe Vrednost opravljenih gradbenih Vrednost opravljenih gradbenih del Stavbe del Gradbeni inženirski objekti Vrednost opravljenih gradbenih Vrednost novih pogodb Vrste del Gradbeni inženirski objekti gradbenih objektov - SKUPAJ Vrednost novih pogodb Vrste Vrednost novih pogodb Stavbe gradbenih objektov - SKUPAJ Vrednost novih pogodb Gradbeni Vrednost novih pogodb Stavbe inženirski objekti Vrednost novih pogodb Gradbeni inženirski objekti

LOS CESTNA OP trgovina in storitve,

Podjetniško naselje Koče 1330 Kočevje Slovenija

Tel: 00386 (0) 1 8931 51 Fax: 00386 (0) 1 8931 51 LOS CESTNA OPREMA d.o.o. Kočevje Mob.: 00386 (0) 31 303 1 E-pošta: velimir.begic@l Podjetniško naselje Kočevje 1 1330 Kočevje Slovenija Tel: 00386 (0) 1 8931 513 Fax: 00386 (0) 1 8931 514 Mob.: 00386 (0) 31 303 139 E-pošta: velimir.begic@losoprema.si

AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA OBREMENITVE GOSPODARSTVA DODATNE

Kratkovidno in nesprejemljivo

Ugodna sredstva SID banke lahko pridobi pravna oseba zas Ugodna sredstva SIDoseba banke lahkokot pridobi pravna oseba prava ki deluje gospodarska družba, po velikosti sodis vsedežem katego Ugodna sredstva SID banke lahko pridobi pravna zasebnega prava s sedežem vzasebnega Republiki Sloveniji, ki deluje kot gospodarska družba, MSP, po velikosti sodi v kategorijo MSP, druge ni v postopku poravnane obveznosti do FURS-a, izpolnjuje finančne ki deluje kot gospodarska družba, po velikosti sodi v kategorijo ni v postopku insolventnosti, ima Ugodna sredstva SID banke lahko pridobiobveznosti pravna oseba zasebnega prava sdruge sedežem v Republiki Sloveniji, poravnane do FURS-a, izpolnjuje finančne in nefinančne pogoje. poravnane obveznosti do FURS-a, izpolnjuje druge finančne in nefinančne pogoje. ki deluje kot gospodarska družba, po velikosti sodi v kategorijo MSP, ni v postopku insolventnosti, ima KREDITI ZA FINANCIRANJE OBRATNEGA KAPITA poravnane obveznosti do FURS-a, izpolnjuje druge finančne in nefinančne pogoje.

KREDITI ZA FINANCIRANJE KAPITALAMERO Z UGODNO OBR KREDITI ZA FINANCIRANJE OBRATNEGA KAPITALA OBRATNEGA Z UGODNO OBRESTNO Prednosti Name KREDITI ZA FINANCIRANJE OBRATNEGA KAPITALA Z UGODNO OBRESTNO MERO Kredito •Nameni Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega Prednosti Nameni Prednosti

Jak Vrečar

O težavah slovenskega gospodarstva podrobneje ni treba pojasnjevati dejstev nikomur, še najmanj pa podjetjem, ki že danes nosijo levji delež obremenitev in so pri polnjenju državnega proračuna zelo pogosto v občutno slabšem položaju kot konkurenčne družbe v drugih državah članicah EU. A kljub temu se zdi, da vlada na račun kratkotrajnega podaljšanja socialnega miru v javnem sektorju še naprej siromaši gospodarstvo, delovna mesta zaposlenih v gospodarstvu in njihove plače, je ugotovitev GZS ob zadnjih napovedih dodatnih dajatev.

ZS je v zadnjih tednih pripravila in skupaj z vrsto podjetij ter panožnimi sindikati vlado in pristojna ministrstva z javno peticijo opozorila na kratkoročne in v primerjavi z drugimi izdatki tudi neučinkovite ukrepe, s katerimi bi neposredno dodali še dodatno breme na pleča gospodarstva. S peticijo proti dodatnim obremenitvam podjetij z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij – pod njo so podpisani predstavniki 30 slovenskih podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov – je vlada jasno in preprosto opozorjena na nesmiselnost predvidenih 30 milijonov evrov dodatnih dajatev ter grožnjo z višjimi prispevki. Gre za ozko usmerjene dajatve v skupino 50 podjetij, ki so veliki slovenski izvozniki, na trgu pa že danes konkurirajo precej manj obreme-

njenim družbam iz drugih držav EU in drugje. So ključni generatorji danes tako opevane pozitivne gospodarske rasti in so poleg tega tudi v velikem deležu v lasti tujih lastnikov. Ti presenečeno zrejo v neverjetne poteze slovenske vlade, ki proti vsej logiki otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij na izvoznih trgih, s tem ko draži domače poslovno okolje. Slovenija s takimi potezami gotovo odganja nove investitorje ter v dvome spravlja prisotne. Podjetja, ki so na udaru, vplive na okolje konstantno manjšajo in delujejo pod skrbnim nadzorom (v zadnjih treh desetletjih so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za polovico, v prometu pa so se na primer podvojile), tako da gre dejansko za kaznovanje tistih, ki racionalizirajo delovanje in se že leta držijo natančno določenih zakonov in pravil.

Financiranje malih in sred Financiranje malih in srednje velikih Financiranje malih in srednje velikih podjetij Financiranje malih in srednje velikih podjetij

Minimalni prihodki, veliko večja nevarnost

Zgodba o obremenjevanju gospodarstva brez upoštevanja negativnih učinkov je podobna tudi v primeru predlaganega davka na sladke pijače. Vlada tudi tu navaja le kratkoročne prihodke, strategija, s katero naj bi zagotovila dolgoročne povezane pozitivne učinke v zdravstvu, je neznanka, neizbežne posledice za podjetja, ki bi jih ukrep prizadel, pa so preprosto prezrte. Štirideset dobaviteljev sektorju brezalkoholnih pijač je v ločeni peticiji opozorilo, da bodo lahko posledice dodatnih obremenitev »zastrašujoče«. Je dodatni davek resnično plus v državni blagajni, če bo hkrati osiromašil že tako izpostavljeno vejo gospodarstva, zmanjšal prihodke in z njimi povezan DDV, povzročil nižanje plač, ogrozil delovna mesta ali delovanje družb? Na to vprašanje vlada doslej ni znala dati konkretnega odgovora, zato so podpisniki peticij argumentirano označili njeno ravnanje kot »kratkovidno, gospodarsko in socialno nevzdržno ter nesprejemljivo ravnanje«. Na račun kratkotrajnega polnjenja državnega proračuna obremeniti skupino podjetij in jih resno ogroziti? Je to res pot, po kateri bo Slovenija prišla na zeleno vejo? Verjetno vsi v gospodarstvu vemo, da ni tako, medtem ko se marsikdo v vladi in javnem sektorju ne zaveda, da zmožnosti gospodarstva glede plačila davkov niso neomejene. Znani rek največjih investitorjev v slovenskem gospodarstvu, Avstrijcev: »Ko gre gospodarstvu dobro, gre vsem dobro!«, namreč še kako drži!

• EURIBOR-ja inlahko pribitka v višiniKreditojemalec od 0,91% p.a.za: do lahko s kreditom • Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega Kreditojemalec s kreditom krije izdatke • Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega Prednosti Nameni 3,00% p.a. (odvisno od bonitete kreditojemalca). • • nakup materiala, EURIBOR-ja in pribitka v višini od 0,91% p.a. do • nakup materiala, EURIBOR-ja in pribitka v višini od 0,91% p.a. do Kreditojemalec lahko s kreditom krije izdatke za: • 3,00% Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega Ročnost kredita je od 1 do 3 let. • nakup trgovskega blag • p.a. (odvisno od •bonitete kreditojemalca). p.a. (odvisno od bonitete 3,00% kreditojemalca). • nakup trgovskega blaga, • nakup materiala, EURIBOR-ja in pribitka v višini od 0,91% p.a. do • Širok nabor možnih zavarovanj (zaloge, terjatve, • • Ročnost kredita je od 1 do 3 let. • opravljene storitve, • Ročnost kredita je od 1 do 3 let. • opravljene storitve, 3,00% p.a. (odvisno od bonitete kreditojemalca). • nakup trgovskega blaga, stroji, nepremičnine ipd.) v višini od 50 do 150 % • Širok nabor možnih zavarovanj (zaloge, terjatve, • plače. • Širok nabor možnih zavarovanj (zaloge, terjatve, • plače. • stroji, Ročnost kredita je od 1 do 3 let.stroji, • opravljene storitve, od%bonitete kreditojemalca). Kako d ipd.) vglavnice višini od(odvisno 50 do 150 nepremičnine ipd.) v višini od 50nepremičnine do 150 % • glavnice Širok nabor možnih zavarovanj (zaloge, terjatve, • plače. Podjet glavnice (odvisno od bonitete kreditojemalca). Kako do financiranja (odvisno od bonitete kreditojemalca). Kako do financiranja

stroji, nepremičnine ipd.) v višini od 50 do 150 % glavnice (odvisno od bonitete kreditojemalca). Pogoji Pogoji

Pogoji izključ Podjetje na SID banko odda vlog Podjetje na SID banko odda vlogo za financiranje Kako do na financiranja •izključno Znesek kredita lahko https://vloge.sid.si do 30 % čistihna letnih na izključno spletni strani:Vsa https spletnijestrani: Podjetje na SID banko odda vlogo za financiranje prihodkov od prodaje oz. od 30.000 EUR do http:// • Znesek kredita je lahko do 30 % čistih letnih Vsa navodila, pogoji idr. so opisa • Znesek kredita je lahko do 30 % čistih letnih Vsa navodila, pogoji idr. so opisani na Pogoji izključno na spletni 1 mio EUR. sklada prihodkov od 30.000 EUR do strani: https://vloge.sid.si http://www.sid.si/financiranje/kre prihodkov od prodaje oz. od 30.000 EUR dood prodaje oz. http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega• 1Znesek kredita je lahko do 30 % čistih letnih Vsa navodila, pogoji idr. so opisani na 1 mio EUR. sklada-za-msp mio EUR. sklada-za-msp http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnegaprihodkov od prodaje oz. od 30.000 EUR do sklada-za-msp 1 mio EUR.

FINANČNE SPODBUDE ZA NALOŽBE V UČINKOVI FINANČNE ZA NALOŽBE V UČINKOVITO RABO ENERGIJE FINANČNE SPODBUDE ZA NALOŽBESPODBUDE V UČINKOVITO RABO ENERGIJE Prednosti Name FINANČNE SPODBUDE ZA NALOŽBE V UČINKOVITO RABO ENERGIJE Investicijo v učinkovito rabo energije podjetje Investi Prednosti Nameni Prednosti Nameni

financira s vpridobitvijo inInvesticije nepovratnih malih Investicijo v učinkovito rabo energije podjetje v izboljšanje energets Investicijo v učinkovito rabo energije podjetje Investicije izboljšanjekredita energetske učinkovitosti Prednosti Nameni sredstev. doseže financira s pridobitvijo kredita malih in srednje financira s pridobitvijo kredita in nepovratnih malihininnepovratnih srednje velikih podjetij, pri čemer bo velikih podjet Investicijo v učinkovito rabo energije podjetje Investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti • • Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega sredstev. dosežen količnik prihranka energ sredstev. dosežen količnik prihranka energije: financira s pridobitvijo kredita in nepovratnih malih in srednje velikih podjetij, pri čemer bo • EURIBOR-ja in nespremenljivega pribitka, ki se najmanj 30 % pri naložb • Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega • najmanj 30 % pri naložbah v•zgradbe, • Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega sredstev. dosežen količnik prihranka energije: • določi glede na bonitetno oceno gospodarske • najmanj 20 % pri drugih in nespremenljivega pribitka, • najmanj 20ki %sepri drugih naložbah, EURIBOR-ja in nespremenljivegaEURIBOR-ja pribitka, ki se • najmanj 30 % pri naložbah v zgradbe, • določi Obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega družbe, zavarovanj ipd. • najmanj 20 % za zmanjš določi glede na bonitetno oceno gospodarske • najmanj 20 % za zmanjšanje emisij glede na bonitetno oceno gospodarske • toplogrednih najmanj 20je%od pri3drugih EURIBOR-ja in nespremenljivega pribitka, ki se kredita do 12 naložbah, let, možen je toplogrednih plinov. družbe, zavarovanj ipd.• Ročnost plinov. družbe, zavarovanj ipd. • najmanj 20 % za zmanjšanje emisij določi glede na bonitetno oceno gospodarske Kako d za čas je trajanja projekta. • let, Ročnost je od 3 domoratorij 12 let, možen • Ročnost kredita je od 3 do 12 moženkredita je toplogrednih plinov. družbe, zavarovanj ipd. Dokum • Ob zaključku projekta podjetje pridobi Kako do financiranja moratorij za čas trajanja projekta. Kako do financiranja moratorij za čas trajanja projekta. • Ročnost kredita je od 3 do 12 let, možen je http:// spodbudo/nepovratna sredstva v višini 12% Dokumentacija se nahaja na sple • pridobi Ob zaključku projekta podjetje pridobi se nahaja na spletni Dokumentacija strani SID banke • Ob zaključku projekta podjetje Kako do financiranja moratorij za čas trajanja projekta. v-ucink vrednosti kredita12% oz. od 3.600http://www.sid.si/financiranje/fina EUR do 90.000 EUR. spodbudo/nepovratna sredstva v višini http://www.sid.si/financiranje/financiranje-nalozb-mspspodbudo/nepovratna sredstva v višini 12% Dokumentacija se nahaja strani SID banke • vrednosti Ob zaključku projekta pridobi v-ucinkovito-rabo-energije kredita 3.600 EUR do 90.000 EUR.na spletni vrednosti kredita oz. odpodjetje 3.600 EUR do 90.000 EUR.oz. odv-ucinkovito-rabo-energije http://www.sid.si/financiranje/financiranje-nalozb-mspspodbudo/nepovratna sredstva v višini 12% Priprav Pogoji v-ucinkovito-rabo-energije vrednosti kredita oz. od 3.600 EUR do 90.000 EUR. SIDpošl ba Pripravljeno dokumentacijo •Pripravljeno Vrednostdokumentacijo projekta je lahko od 40.000 EUR do Pogoji pošljite na naslov: Pogoji Oddele SID banka, d.d., Ljubljana, 1 mio EUR. • Vrednost projekta je lahko od 40.000 EUR do SID banka, d.d., Ljubljana, • Vrednost projekta je lahko od 40.000 EUR do Pripravljeno dokumentacijo pošljite Pogoji Oddelek za podjetja (vloga Josipin URE) •Oddelek Znesek kredita je lahko največ 75na %naslov: vrednosti 1 mio EUR. za podjetja (vloga URE) 1 mio EUR. SID banka, d.d., Ljubljana, • Vrednost projekta je lahko od 40.000 EUR do Josipine Turnograjske naložbe, in vrednosti sicer od6,30.000 EUR do 750.000 EUR. 6, 1000 Ljub Josipine Turnograjske 1000 Ljubljana • 75 Znesek kredita je lahko največ 75 % • Znesek kredita je lahko največ % vrednosti Oddelek za podjetja (vloga URE) 1 mio EUR. • Projekt se mora izvajati v Sloveniji. naložbe, in EUR. sicer od 30.000 EUR do 750.000 EUR. naložbe, in sicer od 30.000 EUR do 750.000 Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Znesekse kredita je lahkov največ 75 % vrednosti • Projekt se mora izvajati Josipine v Sloveniji. •• Projekt mora izvajati Sloveniji. naložbe, in sicer od 30.000 EUR do 750.000 EUR. Dodatne informacije: tel. št. 01 2007 480, e-naslov msp@ • Projekt se mora izvajati v Sloveniji.

informacije: št. 01 2007 480, e-naslov msp@sid.si Dodatne informacije: tel. št.Dodatne 01 2007 480, e-naslov tel. msp@sid.si Dodatne informacije: tel. št. 01 2007 480, e-naslov msp@sid.si

SID banka zagotavlja financiranje iz virov MGRT, EIB in Evropske unije. SIDEIB banka zagotavlja financiranje iz virov MGRT, EIB in Evropske unije. SID banka zagotavlja financiranje iz virov MGRT, in Evropske unije.

AKTUALNO INFRASTRUKTURA

Glas Gospodarstva / december 2014

INFRASTRUKTURA

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA INVESTICIJE

Prometna infrastruktura je nuja, ne priložnost

nekaterih ocenah lahko lotili v letu 2016 – omenja minister ta hip domače vlagatelje, v prvi vrsti seveda Slovenske železnice ter Luko Koper, a hkrati omenja tudi tuje. Tem bi, čeprav gre za zdaj le eno od opcij, morda v zameno oziroma kot spodbudo, kot del dogovora ponujali tudi koncesijo za koprski tretji pomol. Vprašanj zlepa ne bo zmanjkalo. A odgovore bo treba iskati, se o njih dogovoriti in jih uresničiti. Večja in odgovornejša bo pri tem vloga države, več bo možnosti, da Sloveniji v prometnih infrastrukturnih investicijah tudi resnično uspe.

Jak Vrečar

Že v pogodbi o ustanovitvi EU je bila gradnja transevropskega prometnega omrežja zapisana kot eden ključnih elementov za oblikovanje enotnega trga. Dodatno je pomen infrastrukture kot pomembnega dejavnika pri razvoju gospodarstva EU poudarjen še v vrsti dokumentov, tudi v belih knjigah o prometu (2001 in 2011). Zakaj smo potem v Sloveniji še vedno predvsem pri pogovorih o projektih in manj pri načrtih za realizacijo in zakaj je izraz »dobro bi bilo izpeljati« pogostejši od »izpeljali smo«? Se bo evropski vlak razvoja izognil Sloveniji, ker ne bomo imeli ustreznih tirov, po katerih bi se lahko k nam sploh pripeljal.

»Č

e bomo prišli do točke, na kateri bomo ugotovili, da smo z gradnjo infrastrukture zamudili, poti nazaj ne bo več. Takrat bo preprosto prepozno za karkoli,« opozarja Slovenko Henigman iz podjetja Sloman, skupaj z GZS pobudnik Infrakona 2014, infrastrukturne konference strokovnjakov s področja infrastrukture, projektnega vodenja, planiranja in bančništva, pred dnevi izpeljane v Ljubljani. Naslovno vprašanje Infrakona o izgradnji prometnih infrastrukturnih projektov pri nas – »Razvojna priložnost ali razvojna nujnost?« – je zgolj retorično. Vrtenja v krogu, srečanj, na katerih so akterji prisluhnili pobudam in kimali, potem pa se kolesje ni premaknilo nikamor, je bilo v preteklosti preveč in časa zmanjkuje. Tega, da bi vlak – tu lahko tudi dobesedno – za Slovenijo odpeljal, si preprosto ne smemo privoščiti, je ugotovitev, pri kateri se poznavalci nedvomno strinjajo in nanjo že dlje opozarjajo tudi slovenske vlade v različnih garniturah. Medtem ko drugje po EU že potekajo ali so celo dokončani (tudi) milijardni projekti, s katerimi regije in države pridobivajo morda že odločilno konkurenčno prednost pred tekmeci na enotnem trgu EU in v širših povezavah, pri nas marsikje še vedno capljamo na mestu. Pri cestnih projektih, na primer, se namreč še vedno ukvarjamo z osnovnimi

težavami, opozarjajo strokovnjaki. Prof. dr. Tomaž Tollazzi s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, eden od govornikov na Infrakonu, je tako opozoril na dejstvo, da naša infrastruktura zaostaja za drugimi, ob tem pa nepretočnost niti ni največja težava, saj se zaplete že pri (ne)varnosti. »Sploh ne gre za to, ali bomo gradili ali ne. Moramo, gre samo za določitev prioritet. Ob gradnji pa moramo hkrati investicijsko obnavljati že zgrajeno cestno infrastrukturo,« poudarja Tollazzi.

Kaj bo naredila Slovenija?

Koliko se morebitnih katastrofalnih posledic neustrezne infrastrukture, zaradi katere lahko že v nekaj letih občutimo korenit upad konkurenčnosti, zaveda država, koliko je pripravljena v ta namen investirati in od kod črpati sredstva, se v preteklosti ni dalo vedno jasno ugotoviti. Zadnji koraki so vsekakor pravi, vendar pa jih bo treba podkrepiti z zelo konkretnimi in odločnimi koraki. V triletnem investicijskem načrtu Evropske unije, ki ga predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker imenuje kar »naložbena ofenziva za optimizacijo gospodarske politike EU«, je eno ključnih področij tudi transport in z njim povezana infrastruktura. Imamo novo komisarko za promet, Violeto Bulc, kaj pa odnos do vročih tem v Ljubljani, ne pa le v Bruslju?

Slovenija bi rada primaknila svoj lonček oziroma se po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča »zelo resno« pripravlja na čim uspešnejše črpanje sredstev iz skladov EU in za pridobivanje sredstev iz drugih virov. Vlada bi v optimalnem – upajmo, da ne preoptimističnem scenariju – do leta 2020 rada iz skladov načrpala vsaj štiri milijarde evrov. Gre za zdaj že razvpito in skoraj »večno« temo, imenovano drugi železniški tir, dograditev delov avtocest in druge cevi karavanškega predora (zapisanega že v direktivo 2004/54) ter druge projekte. Seveda pa milijoni in milijarde ne bodo prišli v vagonih in v tovornjakih po obstoječi prometni infrastrukturi brez jasnih načrtov in zagotovil, kako bi Slovenija projekte začrtala, (iz)peljala in dokončala.

““

Tega, da bi vlak za Slovenijo odpeljal, si preprosto ne smemo privoščiti.

Bo vlada temu kos? Še pred nekaj meseci se je zdelo, da je do pobud, kakršna je prišla na primer z GZS in iz podjetja Sloman, precej zadržana ter da se velikosti in zahtevnosti projektov ne zaveda v celoti oziroma jim ne pripisuje najvišje prioritete. A v zadnjem

NE ŽELIMO SI, DA BI ŠEL PROMET MIMO 

času se vsaj v izjavah z ministrstva zdi, da se položaj spreminja. Minister Gašperšič obljublja, da bo vlada zavihala rokave in pripravila čim boljši investicijski načrt.

Potrebujemo soglasje, dobre načrte in investitorje

V politično – če ostanemo pri Junckerjevi retoriki – ofenzivo Slovenije se je vključil tudi predsednik Borut Pahor. Na decembrskem srečanju članic višegrajske skupine – Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske – v Pragi, tega sta se prvič udeležila tudi slovenski in avstrijski predsednik, je Pahor med drugim poudaril tudi skupni interes Baltsko-Jadranskega koridorja kot enega ključnih v panevropski mreži TEN-T (Trans-European transport network). Za Slovenijo je prioritetnega pomena predvsem status Luke Koper. Koper so severnoitalijanska pristanišča (Trst, Benetke, Ravena) ob lobiranju svoje države v preteklih dogovorih vsaj v omenjenem koridorju vztrajno (z)rinila na obrobje, in če ga Slovenija ne bo sposobna primerno vključiti v vse povezave, ki so na

voljo, bo imelo to seveda daljnosežne posledice. Primerna infrastruktura – govorimo tako o žilah, ki vodijo proti Kopru, kot o sami Luki – je zato nujna.

““

Medtem ko drugje po EU že potekajo ali so celo dokončani milijardni projekti, pri nas marsikje še vedno capljamo na mestu.

Pot bo seveda dolga in – še posebej finančno – trnova. Gneča za sredstva iz Junckerjevega programa je že zdaj velikanska in merila, predvsem »splošno« korist projektov za EU, bo treba čim bolje doseči. Kako bomo torej pripravili projekte tako, da bomo za njih dobili sredstva EU in hkrati navdušili investitorje, da bodo vlagali? Kaj lahko država ponudi tem drugim? Pri drugem železniškem tiru – tega bi se po

»Začeli bomo nazadovati, omejena obstoječa infrastruktura ne bo omogočala prevzemanja dodatnih prometnih obremenitev. Že tako prepolne avtoceste bodo še bolj polne, negativni vpliv na okolje se bo povečeval. Slovenija bo zaradi teh negativnih trendov emisij CO2 prisiljena plačevati v bruseljsko blagajno. Poleg tega bo promet izbral druge poti, ki so sicer manj konkurenčne, vendar se gradijo in razvijajo. Primer je denimo prehod med Gradcem in Celovcem prek Koralma z investicijo nad pet milijard evrov. Luka Koper se bo razvijala veliko počasneje in manj učinkovito, še naprej bo prisiljena odklanjati vlakovne kompozicije za Slovaško, Bavarsko, Avstrijo, kar se sicer dogaja že tudi zdaj. Tega si gotovo ne želimo,« opozarja Slovenko Henigman (Sloman, d. o. o.), pobudnik infrastrukturne konference in predsednik Programskega in organizacijskega odbora InfraKon 2014.

Map – trade d.o.o., Špindlerjeva 2c, 2310 Slov. Bistrica, Direktor Matjaž Pečovnik, tel +386 2 843 23 00, fax 843 23 01, e-pošta: map.trade@map-trade.si

Izvajamo novogradnje, sanacije in rekonstrukcije betonskih in kovinskih konstrukcij (mostovi, viadukti, predori, objekti elektrarn, industrijske zgradbe, dimniki, hladilni stolpi idr.) z naslednjimi postopki:

V Map-trade d.o.o. onemogočimo propadanje objekta ter mu podaljšamo življenjsko dobo za več let!

~ rušenje betona pod visokim pritiskom (1500-2500 bar, pranje površin s 400 – 700 bari)

~ diamantno vrtanje armirano – betonskih konstrukcij prereza do 400 mm

~ strojni nanosi malt z mokrim ali suhim postopkom brizganega betona, suhega in mokrega peskanja

~ ojačitev s karbonskimi trakovi ali jeklenimi lamelami

~ zamenjava dilatacij s postopkom, ki ohrani vgrajeno armaturo nepoškodovano

~ polaganje folij, montaže in demontaže, površinske zaščite betonskih konstrukcij pred kemičnimi vplivi

~ pripravljalna in zaključna zemeljska dela z lastno težko mehanizacijo.

~ postopki injektiranja, reprofilacije betona s PCC, ECC

~ protikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij

INFRASTRUKTURA

Glas Gospodarstva / december 2014

AVTOCESTE PRIHODNOSTI

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Razvoj pristanišča je odvisen od učinkovitosti transportnih koridorjev V evropskem projektu GIFT, ki preučuje inovativni in integrirani načrt za razvoj učinkovitih zelenih transportnih koridorjev skozi regijo jugovzhodne Evrope sodelujeta tudi slovenska partnerja, Luka Koper in Prometni inštitut Ljubljana. Poudarek projekta je na zelenem delovanju in obvladovanju ogljikovih emisij. Dejstvo je, da v Sloveniji potrebujemo sodobnejšo infrastrukturo tako za delovanje in razvoj gospodarstva kot za mobilnost prebivalcev. Zaradi finančnih težav, v katerih se država trenutno nahaja in kljub razpoložljivim EU sredstvom, nizkim obrestnim meram posojilodajalcev ter dokazanim ugodnim multiplikativnim učinkom investicijske dejavnosti, prihaja prepočasi do odločitev, ki bi zagnale prepotrebne naložbe. Ključni izziv je ponovni zagon zastalega procesa investiranja v infrastrukturo, ob zagotovitvi vzdržnega modela financiranja. Sredi novembra je v Ljubljani potekala konferenca INFRAKON, ki je aktualizirala razmere v Sloveniji. Z vidika Luke Koper so bile posebej poudarjene priložnosti, ki jih koprsko pristanišče ima ter potrebe po dodatnih infrastrukturnih zmogljivostih po koridorjih do ciljnih trgov. Na podobno temo se je konec novembra v Budimpešti odvijala tudi konferenca FutureRail 2014.

Današnje izhodišče

Promet pristanišča se iz leta v leto povečuje ter se približuje letni ravni ladijskega pretovora 19 milijonov ton. Zavidljiv je tudi podatek, da bo v letu 2014 preseženih 650.000 TEU pretovora kontejnerjev. S tem bo Koper ohranil vodilno vlogo v severnem Jadranu. Kljub razmeram na trgu, je promet z avtomobili v porastu in se približuje 500.000 vozilom letno, kar je drugi najboljši rezultat v Mediteranu. Ob takem nivoju poslovanja so tudi pristaniške zmogljivosti optimalno zasedene.

Za Koper se odločajo tako največji globalni logisti, multinacionalke in podjetja strateškega pomena kot tudi manjši trgovci s specifičnim blagom. Z vidika celotnega pretovora je Koper prvo pristanišče za Avstrijo, za kontejnerje pa tudi prvo pristanišče za Madžarsko in Slovaško. Ti trgi se oskrbujejo predvsem preko železnice. Približno 60% ladijskega prometa je vezanega na železniški prevoz, kar letno pomeni skoraj 11 milijonov ton blaga, dnevno pa povprečno 60 vlakov in predstavlja izjemen dosežek glede na evropsko povprečje. Evropska Komisija se je, ob prenovi regulative TEN-T odločila za koridorski pristop, kar je premišljena rešitev, saj blagovni tokovi potrebujejo podporo na celotni transportni poti. Koper, ki ima status jedrnega pristanišča, je vključen v 2 multimodalna koridorja, Baltsko-jadranskega in Mediteranskega.

Cilji do 2020

Nadgraditi in izkoristiti odlično izhodišče sodobnega in večnamenskega pristanišča, ki ga ima Koper danes, za priložnosti nadaljnjega razvoja v smeri krepitve sodelovanja s trgi srednje in vzhodne Evrope. Potrditi zaupanje poslovnih partnerjev ter poskrbeti za njihovo blago s konkurenčnimi storitvami in skladno z njihovimi potrebami. Uresničiti tržne ocene, po katerih lahko skupni letni pretovor pristanišča preseže 24 milijonov ton blaga, od tega 1 milijon TEU kontejnerskega prometa ter blizu 700.000 vozil. Zagotoviti dnevno od/do pristanišča vsaj 85 tovorih vlakov, kar pomeni skoraj 16 mio ton blaga letno. Nadaljevati s konceptom zelenega pristanišča, ki spoštuje najvišje okoljske standarde in deluje družbeno odgovorno do ljudi in prostora, v katerem ustvarja (novembra 2014 je Luka Koper prejela

priznanje Evropskega združenja morskih pristanišč ESPO za okoljsko najbolj inovativne projekte).

Za pravočasno zagotavljanje ustreznih in dodatnih infrastrukturnih zmogljivosti je potrebno nadaljevati z investicijami v pristanišču, za kar skrbi, skladno s koncesijsko pogodbo družba Luka Koper. Do leta 2020 načrtujejo preko 200 milijonov evrov naložb v pristaniško infrastrukturo, s poudarkom na podaljšanju pomola I, kjer bodo urejene zmogljivosti za povečan promet kontejnerjev. Poleg investicij znotraj pristanišča pa je potrebno odpraviti ozka grla na železniški povezavi z zaledjem, kar je v skladu s koridorskim pristopom EU. Ključnega pomena je takojšnja vzpostavitev dvotirne proge na relaciji Koper – Divača in s tem projekt 2. tira. Glede na to, da potrebe blagovnih tokov hitro naraščajo in so bila v zadnjem obdobju pridobljena vsa potrebna soglasja, bi morali vsi pristojni, tako na državni kot lokalni ravni čim prej zagotoviti pogoje za začetek gradbenih del.

Odgovorno upravljanje DARS odgovorno vzpostavlja finančno stabilnost z upravljanjem dolga v višini 2,7 milijarde evrov, zavarovanega z državnimi poroštvi. Dodatna odgovornost družbe do vseh davkoplačevalcev je tako skrbeti za nižanje tveganj in odličnost poslovanja. Na drugi strani načrtuje družba z investicijami in projekti v prihodnjem letu še zanesljivejšo pot do glavnih ciljev: pretočnosti avtocest in večje varnosti vseh udeležencev v prometu na njih. To so po prepričanju predsednika uprave mag. Matjaža Kneza najpomembnejša vprašanja, na katera odgovarja DARS, d. d., z odgovornim vodenjem na eni strani ter odgovornim upravljanjem in vzdrževanjem na drugi strani. Poudarja, da je DARS finančno stabilnost in odličnost poslovanja v letu 2014 dosegel z reprogramom posojil, manjšanjem odhodkov ter doseženim rekordnim dobičkom, hkrati pa je učinkovito črpal in namensko porabljal tudi evropska sredstva. Primer so recimo protihrupne ograje, s katerimi je bilo zaščitenih 21 tisoč prebivalcev. Kakšna je trenutna slika družbe? DARS dobro posluje, ob dobičku, nižanju stroškov, večji učinkovitosti in večjem obsegu opravljenih del znotraj družbe lahko omenim še vrsto aktivnosti. Mednarodno se povezujemo in nadgrajujemo zmogljivosti ter iščemo dodatne poslovne priložnosti. Imamo jasno vizijo in visoko realizacijo investicij. Trenutno zgodbo smo zaokrožili z oblikovanjem plana za prihodnje leto in tu še bolj poudarili varnost in pretočnost sistema s hkratnim stroškovno vitkim poslovanjem. V tej zgodbi nismo sami. Odgovorno želimo krepiti ne le cestne povezave, ampak skladno s prioritetami evropske komisije in širšega prometnega upravljavskega prostora celotno prometno infrastrukturno zgodbo.

Predor Markovec: vrednost prihranka pri izgradnji predora znaša med 15 in 20 milijoni evrov. Od leve proti desni: FRANC SKOK, član uprave, MAG. MATJAŽ KNEZ, predsednik uprave, FRANC LIKAR, inženir.

In naloge, ki čakajo DARS v prihodnjem obdobju? Izzivi prihodnosti družbe DARS kot odgovornega povezovalca v preteklih štirih desetletjih praktično zgrajenega avtocestnega sistema so jasni: udeležencem v avtocestnem prometu omogočiti uporabo varnega in pretočnega sistema z minimalnimi stroški in maksimalnimi vlaganji. Odgovorno povezovanje prometne infrastrukture znotraj obstoječih resursov znanj, okoljske učinkovitosti in finančne perspektive z vidika uporabnikov, lastnika, zaposlenih in širših javnosti vse bolj pomeni učinkovito upravljanje, ki presega zgolj cestno infrastrukturo in se vse bolj vpenja v mednarodno sfero. Kakšni bodo vaši investicijski in razvojni načrti v prihodnjih letih? V grobem sem načrt razložil že v okviru odgovora na prejšnje vprašanje. Po eni strani vlaganja, ki bodo omogočala varno, stabilno in ekonomično delovanje objektov. Poudaril bi, da pri tem nimam v mislih tako imenovanega rednega vzdrževanja, ampak razvoj v pravem pomenu te besede. Če tega ne bi počeli na primer v celotnem obdobju obratovanja NEK, danes ta ne bi bila ena najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn na svetu, ne bi delovala tako stabilno in seveda ne bi ustvarjala niti pozitivnih finančnih učinkov. Drugi del naših načrtov se veže na JEK 2. Kolikor je po preprosti ekonomski in razvojni logiki jasno, da je JEK 2 nujnost, pa je pot do izvedbe ne le finančno, ampak seveda tudi tehnično in ne nazadnje tudi z vidika zadovoljevanja vseh deležnikov in še posebej lokalnih skupnosti izjemno zahtevna. Kako ocenjujete napredovanje Slovenije v smislu racionalne, na številkah temelječe izrabe razpoložljivih virov za proizvodnjo električne energije? Slovenija ta trenutek prej stopica na mestu, kot napreduje. Stopicanje na mestu pa v resnici pomeni nazadovanje. Nikakor ne zberemo dovolj moči, da bi trezno ocenili prednosti in slabosti posameznih razpoložljivih virov z vidika ekonomike, prostorskega obremenjevanja, okoljskih vplivov – še posebej toplogrednih izpustov –, zanesljivosti in varnosti. Predvsem nas pri tem razmišljanju obremenjuje smrtonosno sanjarjenje na tuj račun. Vsi bi si želeli živeti v Sloveniji brez motečih energetskih objektov s stalno razpoložljivo elektriko na pol zastonj, vendar priznam, da ne poznam takega strica,

ki bi to bil pripravljen plačati. Močno upam, da bo politika, ki je v vseh državah odločilen dejavnik pri usmerjanju razvoja energetike, sposobna upreti se ušesom tako prijetnemu populizmu in bo jasno povedala, da trajnost ni le okoljska, ampak vsaj tudi ekonomska kategorija. Energetski objekt, ki samega sebe ne pokriva s prodajo, ni trajen ne glede na stopnjo okoljske trajnosti. DARS se iz graditelja hitrega avtocestnega sistema nadgrajuje v odgovornega upravljavca zgrajenega premoženja, kar pomeni sistematično in standardizirano, s tujimi upravljavci usklajeno spremljanje in upravljanje cest ter pripadajočih objektov in naprav. Prav tako so naše naloge izvajanje rednih vzdrževalnih in obnovitvenih del na omrežju, ki imajo iz leta v leto večji pomen, saj z njimi izvajamo ustrezne ukrepe za doseganje načrtovane življenjske dobe objekta in zagotavljamo potrebno raven storitev in prometne varnosti, izvajanje ukrepov, najpogosteje skladnih z evropskimi direktivami, ki višajo pretočnost in varnost, na primer blažilniki trkov, dobro vidna horizontalna in vertikalna signalizacija ali inteligentni transportni sistemi.

PRILAGODITE VOŽNJO ZIMSKIH RAZMERAM NA CESTI IN S TEM POMAGAJTE ZAGOTOVITI OPTIMALNE RAZMERE NA NJEJ 

V času sneženja in zimskih razmer se na pot odpravite samo s predpisano zimsko opremo, upoštevajte prometno signalizacijo, ostanite strpni in vožnjo prilagodite razmeram na cesti, ne prehitevajte plužnih skupin, saj lahko s tem ogrožate svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, računajte, da bo potovanje trajalo dlje, zato se na pot odpravite prej kot po navadi. Vozniki so o stanju in prevoznosti avtocest in hitrih cest v zimskem, kot tudi v preostalem obdobju obveščeni preko: operater PIC: tel. 1970; avtomatski telefonski odzivnik o stanju prometa na AC/HC: 080 22 44; spletna stran: www.promet.si, prilagojena tudi za pametne telefone; twiter: @DARS_si; facebook: https://www.facebook. com/Vozimo.pametno.

FOKUS GZS

Glas Gospodarstva / december 2014

FOKUS GZS

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA POROČILO VMESNO

Dosežki

FOKUS GZS

Pravna država

Letno poročilo o dosežkih, aktivnostih in razvoju produktov Gospodarske zbornice Slovenije (januar–december 2014)

TOP DOSEŽEK

160 mio EUR

ohranjene dodane vrednosti v gospodarstvu na leto zaradi umaknjenega predloga višjega DDV

Boljše poslovno okolje

160 mio EUR

VSG TOP PRODUKT

Gospodarski memorandum GZS o prioritetah

Gospodarski memorandum GZS o prioritetah: krovni dokument o prednostnih predlogih Vladi RS za ukrepe, ki bi Slovenijo pripeljali iz krize. Zajema 36 prioritetnih predlogov z 12 področij.

EUR

prerazporejenih sredstev za javni prevoz.

mio EUR

prihranka v času zaradi lažjega cestninjenja na ladji in skrajšanja carinskih postopkov.

manj obremenitev od napovedanih ob uveljavitvi Uredbe OVE maja 2014, ko so se dodatno s prispevkom obremenila poleg električne energije tudi druga fosilna goriva.

EUR

1 krat na mesec

2,5 mio EUR

150.000

več dodane vrednosti skupno manj stroškov v transportni verigi zaradi preprečitev poročanje o zaradi poenostavljenih retroaktivnosti pri dohodkih, ki postopkov prodaje sadja presoji vplivov na se ne vštevajo in zelenjave v Luki Koper. v davčno okolje. osnovo.

Razvojni zagon

Enotna cena knjige

Zelena luč

Podpora

na vseh za kamnolome prodajnih v stečaju – mestih ščiti ohranitev prek delovanje 150 delovnih mest klasičnih samo v največjih knjigarn. 2 kamnolomih

pri prodaji sezonskih smučarskih vozovnic za Kope in Peco

Odločna podpora izvozu

mio EUR

nepovratnih sredstev za male žagarje do leta 2020

subvencij za nakup vozil EURO V EEV in EURO VI

mio EUR

mesta

zagotovljenih ugodnejša sredstev za razvrstitev za sanacijo dveh primorskomostov notranjsko regijo za programsko obdobje 2014–2020

uzbekistanske

Izdaja

slovenskih poslovnih viz na avstrijski kontaktni točki v Erbilu.

Vpliv na zakonodajo ter socialni dialog Sodelovanje na:

55 7 13 21

640.000

mio EUR

ohranjene dodane letnega prihranka za zaradi umika zakona pričakovanega vrednosti v gospodarstvo zaradi o posebnih trošarinah letnega prihranka gospodarstvu na leto umika dviga na brezalkoholne za delodajalce zaradi umaknjenega trošarine pri pijače z dodanim zaradi zmanjšanja predloga višjega DDV. električni energiji. sladkorjem. obremenitve odpravnine.

odborih in delovnih skupinah ministrstev in RR-institucijah vladnih svetih sejah ESS

srečanjih za socialni sporazum

Opomba: Dosežki so zbrani za čas od 1. januarja do 15. decembra 2014. V drugi polovici decembra se pričakujejo odločitve Vlade RS, ki lahko dodatno vplivajo na seznam dosežkov. Popoln seznam dosežkov za leto 2014 bomo objavili na začetku januarja.

22,5 mio EUR

mio EUR

TOP DOGODEK

Možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, ki pomenijo občutljive poslovne podatke podjetij pod prevladujočim vplivom države ali občin

Višje sankcije proti delu na črno

94,9 9. Vrh slovenskega gospodarstva: 14. oktobra je več kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike razpravljalo o prednostnih rešitvah, ki bi jih morala vlada čim prej izvesti, da bo Slovenija bolj uspešna.

Hitrejši izvršilni postopki - odpravljena so bila nepotrebna procesna dejanja, in hkrati uvedeni mehanizmi, ki zmanjšujejo špekulacije. Sodniki razbremenjeni nekaterih strokovnih opravil.

Priprava:

58 60 & 109 stališč

komentarjev

izjav za javnost

vezanih na ključne politike in zakonodajo

dovolilnice niso več na seznamu kritičnih – dobijo jih lahko vsi slovenski prevozniki, brez omejitev.

> 1.640 123 6 9 pravnih mnenj in pravnih svetovanj članom

Pripombe in predlogi na

Vloženi amandmaji k

predpisov

predpisom

strateških svetov pri GZS

FOKUS GZS

Glas Gospodarstva / december 2014

Dogodki

strateških konferenc

Dogodki

seminarjev in delavnic

153 608

300

dogodkov

Nagrade in priznanja konferenc, posvetov, okroglih miz z različnih poslovnih področij

141

dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja

*Mednarodno poslovanje je še posebej razdelano.

Pomembnejši sestanki vodstva GZS Januar-junij Sestanek vodstva GZS pri predsednici Vlade RS na temo energetsko intenzivnih podjetij. Sestanek predstavnikov delodajalskih organizacij pri ministrici za delo, družino in socialne zadeve. Strokovni sestanek z novim gospodarskim ministrom. Sestanek z direktorjem evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve in predstavnikom ECB

na temo makroekonomskih neravnovesij. Sestanki z nekaterimi parlamentarnimi strankami ter predsednikom DZ RS - Operativni strokovni sestanki vodstva GZS na različnih ministrstvih Julij-december Sestanek s prihodnjim mandatarjem dr. Cerarjem tik pred volitvami.

Sestanek s predsednikom Vlade RS, predsednikom DZ in ministri na Vrhu slovenskega gospodarstva. Sestanek s finančnimi ministrom na temo argumentacije proti dodatnim obremenitvam gospodarstva iz naslova rebalansa proračuna 2015. Sestanek pri ministru za infrastrukturo na teme investicij, sheme za OVE ter 3. razvojne osi (severni del).

Obisk poslanskih skupin (NSi, SD, SMC, SDS, ZaAB in Desus) na temo Gospodarskega memoranduma GZS o prioritetah in aktualnih zadevah. Sestanek s predstavnikom v kabinetu predsednika Vlade RS na temo Gospodarskega memoranduma GZS o prioritetah.

Strateški sveti Januar: eja Strateškega svet za S internacionalizacijo pri GZS o programu podpornih institucij na področju internacionalizacije letos. Februar: eja Strateškega sveta za trg dela, S socialno in zdravstveno politiko pri GZS o predlogu socialnega sporazuma za izhod iz krize 20142015. kupna seja strateškega sveta S za politiko graditve in urejanje prostora ter strateškega sveta za politiko energije na temo stanja in trendov v cestni infrastrukturi (zapore mostov). April:

na temo strategije pametne specializacije. Maj: eja Strateškega sveta za trg dela, S socialno in zdravstveno politiko pri GZS na temo študentskega dela, zaposlovanja in dela tujcev ter poročila delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013. eja Strateškega sveta za S podjetništvo na temo priprave na Vrh malega gospodarstva in nadgradnjo oz. dopolnitev AgendaMG. trateški svet za podjetništvo: Vrh S malega gospodarstva in AgendaMG Junij:

eja Strateškega sveta za S tehnološko politiko pri GZS

eja Strateškega sveta za boljšo S zakonodajo in učinkovito upravo

Informiranje članov

> 8.500 4&1 nasvetov članom

redni

posebna

številka Glasa gospodarstva

47x

e-novice Go International Slovenia

Poslovni tednik

pri GZS na temo strategije razvoja javne uprave 2014-2020, upravnih zaostankov in molka organa v zakonodaji in praksi.

September: 9 . (razširjena) seja Strateškega sveta za politiko graditve in urejanje prostora pri GZS o predlogu modela „Koncesije za državne ceste”.

Julij: kupna seja strateških svetov GZS S za politiko energije, za politiko graditve in urejanje prostora ter za politiko varstva okolja in podnebne spremembe na temo načrtovanih energetskih projektov in potencialnih delovnih mest ter realnega stanja in pogojev za izvedljivost projektov elektro energetske infrastrukture.

November: 1 5. (razširjena) seja Strateškega sveta za politiko energije pri GZS in 7. seja Strateškega sveta za politiko varstva okolja in podnebne spremembe pri GZS o nenadzorovanem obremenjevanju energetsko intenzivne industrije, ki zmanjšuje njeno konkurenčnost in pomeni visoko stopnjo tveganja za umik investicij, posebej podjetij v tuji lasti.

azširjeni UO GZS s strateškimi R sveti, na katerem smo gostili najpomembnejše politične akterje predvolilne bitke ter jim predstavili Gospodarsko agendo za novo Vlado RS.

23x

10x

angleški bilten Slovenia Business Link

FOKUS GZS

Glas Gospodarstva / december 2014

Zakonodajni kompas

300

video reportaž za TV.GZS

Nagrajena kakovost kruha in pekovskega peciva 13. 2. je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij 14. podelila zlata priznanja za doseženo odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva ter testenin v letu 2014.

Najboljše inovacije Maja in junija so v 11 regijah potekale podelitev priznanj za najboljše inovacije v letu 2013.

EuroCloud Award 18. 6. sta Izvozno prebojna sekcija ZITex in Zavod e-Oblak (EuroCloud Slovenija) že četrtič podelila nagrade EuroCloud Award za najboljše storitve v oblaku.

Internacionalizacija

izhodnih delegacij

indijskih sektorskih omizij na GZS

vhodnih delegacij

poslovnih zajtrkov na GZS

jutranjih kav z gostom na GZS

Novi produkti

Sprejem veleposlanikov in ekonomskih svetnikov, akreditiranih za Slovenijo

drugih dogodkov s področja internacionalizacije

Gospodarska agenda GZS za novo Vlado RS

AgendaMG 2014

Gospodarski memorandum GZS o prioritetah

Kako do novih delovnih mest

Plačni kažipot

Prenova spletne strani Stalne arbitraže pri GZS

Memorandum GZS Podjetniško trgovske zbornice (PTZ)

Zakonodajno žarišče

Priročnik za prakso

Revija Delodajalska praksa

Video fokus GZS

BLOG GZS

Poslovni priročniki »Kako uspešno poslovati ..« na Kitajskem, v Rusiji in Turčiji

Praktična brošura za podjetja »Nedopustna ravnanja na trgu«

Katalog

Zloženka »Papir je IN«

Tiskana in elektronska publikacija

podjetij papirne in papirno predelovalne industrije v Sloveniji

Motiviranje starejših delavcev za usposabljanje in spremembe

Priporočila za sistematično izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu za zaposlene v računovodskih servisih v Sloveniji

Vpliv prezentizma in absentizma na uspešnost računovodskih servisov v Sloveniji

Konferenca MSP

Brošura Plačni model

Brošura

Kakovostno upravljanje večstanovanjskih stavb e-bilteni in tiskane informacije panog in regij

46. podelitev Nagrade GZS GZS je 5. 3. podelila nagrado 9 gospodarstvenikom iz 8 podjetij.

Pogovori ob 5ih

Priročnik za kadrovske strokovnjake in izobraževalce odraslih v 6 jezikih Dan delodajalcev

Poslovanje v Ukrajini

ZGODBE O ODPRTOSTI

Glas Gospodarstva / december 2014

EVROPSKI PROJEKTI

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

VODENJE

30 let inovativnih tehnologij

Dobre in boleče izkušnje pri evropskih projektih Grit Ackermann, Andreja Sever, Petra Arzenšek, Simona Rataj, simona.rataj@gzs.si

MindReader Av am A t po oma te ti ka z d

R s ja e aci a

in seb v e nj

Preva j an je

osabljanje Usp

Prevajanje

ka ijs ija g

na tiv acija k

Spletne terminološke zbirke

WebTerm

iv ja at logi o

i- K

ar t S na

Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih osmih letih sodelovala pri velikem številu centraliziranih in decentraliziranih programov. S tem smo pridobili kar nekaj izkušenj: pri spremljanju razpisov, iskanju projektnih partnerjev, pisanju projektov in pri njihovem izvajanju. V nadaljevanju obravnavamo nekaj naših veselih, pa tudi bolečih izkušenj, in opažanja, ki jih sistematično spremljamo od začetka preteklega finančnega obdobj.

e ste se kdaj udeležili informativnega dne ali delavnic ponudnikov izobraževanj, ste najverjetneje slišali naslednje priporočilo: ne prijavljajte se na projekte zaradi projektov samih. Če zahtevane aktivnosti niso del strategije vašega podjetja, raje prste stran. Pravo delo se namreč začne, če projekt dobite, in takrat vas bo izvajanje postranskih ali celo popolnoma netipičnih aktivnosti drago stalo. Živce, poslovni čas in denar ter lahko tudi vaše dobro ime.

““ SPIDER

Avtomatizirane objave

rm K ter orp m or in Te

Transit

Ur eja

R U inf prav or

S J T

Korporativno uredništvo

N I ko nter m un ak i

Ker podjetja delujejo na zelo specifičnih področjih s specifično terminologijo, lahko prevajalec brez pravih strokovnih znanj naredi več škode kot koristi. Kako k tem izzivom pristopate v skupini STAR? STAR ima ekipe sodelavcev s potrebnimi kompetencami na področju jezikoslovja in vseh drugih strokovnih področjih, na katerih delujejo posamezne stranke. Te so skupaj z metodami, postopki in orodji, ki jih

Prevajalske storitve in jezikovne tehnologije na enem mestu

javljanje vsebin Ob

V čem se STAR razlikuje od drugih prevajalskih podjetij? V skupini STAR zagotavljamo izpopolnjen industrijski pristop, ki združuje kompetence, znanje in najnovejšo tehnologijo. Letos praznujemo 30-letnico obstoja skupine in lastnega razvoja jezikovnih tehnologij, ki sodijo v svetovni vrh. Tako lahko na vsakdanji ravni tudi najzahtevnejšim strankam v visokotehnoloških dejavnostih ponudimo rešitve po meri.

STAR ponuja tudi več jezikovnih orodij, ki jih lahko uporabljajo podjetja z uredniškimi in prevajalskimi oddelki. Kakšne so njihove značilnosti? Res je, STAR že 30 let razvija in zagotavlja vse potrebne jezikovne tehnologije in orodja

za svoje potrebe in za mednarodna podjetja z uredniškimi in prevajalskimi oddelki. Naše stranke si s temi najnaprednejšimi tehnologijami zagotovijo izjemne prihranke, saj se z njimi skrajšajo cikli izdelave večjezične dokumentacije ob hkratnem zmanjšanju potrebnega števila tehničnih urednikov in prevajalcev. Dolgoročna prednost je v racionalizaciji procesov in enotnih korpusih besedilnih enot, ki jih uredniki lahko vedno znova poljubno izberejo in medsebojno kombinirajo ter dopolnjujejo pri posodabljanju in dopolnjevanju dokumentacije glede na njeno namembnost in v poljubni končni obliki.

IP nje lja acij m

Kakšno podporo ponuja podjetjem STAR? Zagotavljanje večjezične dokumentacije, ki bi ustrezala vsem potrebam na trgu, je danes zelo zahtevna naloga, pri kateri je zelo težko doseči najboljše razmerje med kakovostjo, stroški in roki. Obvezno je treba racionalizirati komunikacijske strategije in oblikovati večjezične informacije v okviru jasno opredeljenih in nadziranih industrijskih procesov. STAR za svoje stranke zagotavlja natančno izbrane izvajalce, strukturirane procese, spremljanje izdelave v realnem času, učinkovita orodja, neposredno vključevanje partnerjev prek naprednih tehnologij ter izpolnjevanje zahtev z vidika kakovosti, stroškov in rokov.

STAR razvija in uporablja v svojih procesih, zagotovilo za kakovost opravljenih storitev. Vodenje projektov, uporaba enotnih prevajalskih tehnologij in obširnih terminoloških zbirk, nadzor kakovosti, vsi postopki potekajo v okviru strukturiranih procesov in v skladu z najvišjimi standardi kakovosti na področju prevajalske dejavnosti.

Info teh rma no c lo

Nenehen in hiter napredek na področju tehnologij, vse hitrejši cikli v razvoju novih izdelkov, iz dneva v dan zahtevnejši uporabniki, čedalje več mednarodnih izmenjav – vse to so spremembe, zaradi katerih je dokumentacija pogosto kritična točka. Skupina STAR z izpopolnjenim industrijskim pristopom k prevajanju lahko reši večino težav.

nje tova Sve

Naj tudi za vas velja: mi ne pišemo projektov, mi pišemo uspešne projekte!

Tudi nas je pred leti povabil tuji partner k projektu, ki ni bil domišljen. Na hitro spisana ideja je bila polna lukenj, rdeča nit projekta je manjkala, partnerji pa se nismo poznali. Zato niti nismo imeli možnosti za uspeh. Imeli smo veliko dela, projekt ni bil odobren. Ostala pa je nepozabna izkušnja, saj takšnih projektov nismo več sprejeli. Ker cenimo svoj čas. Ker poznamo svoje znanje in domet. In ker cenimo svoje ime. Projektov se je treba lotiti resno. Zavezujoče in osredotočeno. Pravzaprav se jih je treba lotiti tako, kot bi bili plačani z vašim denarjem. Projektno idejo začnite razvijati iz aktivnosti, ki jih želite opraviti, ker za to obstaja

dejanska potreba, ker za to obstaja dejanski trg – to pomeni, da obstajajo kupci, ki so za vašo rešitev pripravljeni plačati, ker rešuje njihove težave. In ker morate biti vedno pripravljeni na vprašanje, zakaj ste vi najboljši, zakaj je vaš projekt najboljši, preglejte svojo konkurenco. Ugotovite, v čem ste boljši od njih in v čem je konkurenca boljša od vas.

Kje lahko najdem? Razpise: www.gzs.si/slo/skupne_naloge/informacije_in_pomoc/aktualni_razpisiv Partnerje: preko Entreprise Europe Network (Petra.Arzensek@gzs.si) Vzorec konzorcijske pogodbe: www.desca-2020.eu

Ne osredotočajte se le na denar, ki bi ga prejeli.

Osredotočite se na projekt, ki na drugače in odlično rešuje realno potrebo, težavo, izziv.

Ne lovite razpisov brez idej.

Če imate razvojno idejo, ki sovpada s strategijo vašega podjetja, spremljajte pripravo in najavo strateških dokumentov, ki napovedujejo vsebine in terminski načrt razpisov.

Ne začnite pisati projekta brez poznavanja razpisne dokumentacije.

Preberite celotno razpisno dokumentacijo (razpis in navodila za prijavo), povezane strateške dokumente (npr. operativni programi, akcijski načrt …), saj so v njej vse informacije, potrebne za uspešno prijavo projekta.

Ne lotite se razvoja (ideje, projekta) brez pregleda trga.

Preden začnete uresničevati idejo, projekt, naredite domačo nalogo. Preverite, kaj že obstaja na trgu in kateri (podobni) projekti so že prejeli sredstva iz EU-programov.

Ne sklepajte partnerstev v zadnjem trenutku.

Izberite kompetentne partnerje, ki so vredni vašega zaupanja (bodisi jih poznate bodisi jih priporoči zaupanja vreden partner).

Ne izbirajte partnerjev zgolj na podlagi geografskega kriterija.

Geografska zastopanost partnerjev je pomembna, vendar mora biti partnerstvo zastopano tako, da s svojimi kompetencami in izkušnjami podpira projektno idejo.

Konzorcijske pogodbe ne jemljite zlahka.

Izpogajajte si najbolj ugodne pogoje, predvsem na področju intelektualne lastnine, ki jo prinašate v projekt, in na področju lastništva intelektualne lastnine, ki bo nastala znotraj projekta.

PRAVNO AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

PRAVNO AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA POTROŠNIKOV VARSTVO

ARBITRAŽA

Bo varstvo potrošnikov po novem sorazmerno? Katja Čoh Kragolnik, univ. dipl. prav., pravna svetovalka, Pravna služba GZS, katja.coh.kragolnik@gzs.si

Marko Djinović, generalni sekretar Stalne arbitraže pri GZS, marko.djinovic@gzs.si, in Nejc Lahne, namestnik generalnega sekretarja Stalne arbitraže pri GZS, nejc.lahne@gzs.si

GZS se zavzema za model, ki bi potrošnikom omogočil uveljavljanje vseh pravic iz naslova stvarne napake, kot jih določa evropska zakonodaja – torej po vrstnem redu uveljavljanja zahtevka.

udi letos je bil zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) predmet sprememb in dopolnitev, saj ga je zakonodajalec moral uskladiti z evropskim pravnim redom oziroma vanj prenesti Direktivo 2011/83/EU o pravicah potrošnikov. Ker je zakonodajalec s prenosom direktive nekoliko odlašal, mu je na koncu primanjkovalo časa in je moral v nacionalni pravni red direktivo prenesti s sprejetjem novele ZVPot-F po skrajšanem postopku. Tako so številni predlogi za spremembo potrošniške zakonodaje, ki jih je dalo gospodarstvo, ostali pred vrati.

““

Slovenska potrošniška zakonodaja je precej strožja od evropske – potrošnik lahko na prodajalca oziroma proizvajalca naslovi zahtevek, ki ni v sorazmerju z vrednostjo odprave napake.

Opozorila: zakon je neučinkovit

GZS že dalj časa opozarja, da se podjetniki, trgovci in gospodarske družbe, ki poslujejo s potrošniki, v praksi srečujejo s težavami, saj je veljavni ZVPot v nekaterih delih nejasen, neučinkovit (tako za podjetja kot za potrošnike) in tudi bistveno nad zahtevami evropske potrošniške zakonodaje (Direktiva 1999/44/ES).

Slovenija strožja od Evrope

Slovenska potrošniška zakonodaja je precej strožja od evropske v delu, ko potrošniku omogoča izbiro, da od prodajalca zahteva,

bodisi (i) odpravo napake na blagu, bodisi (ii) vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, bodisi (iii) da blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom, bodisi (iv) razdor pogodbe in vračilo plačanega zneska. Zdaj veljavna ureditev daje potrošniku čezmerne pravice iz naslova uveljavljanja stvarne napake, saj lahko na prodajalca oziroma proizvajalca naslovi zahtevek, ki ni v sorazmerju z vrednostjo odprave napake. Takšna ureditev pomeni nesorazmerno breme predvsem trgovskim podjetjem, ki prodajajo blago večje vrednosti. Potrošnik lahko tako zahteva zamenjavo blaga z novim ali vračilo kupnine, čeprav je blago še v garanciji. Pri tem mu mora trgovec ugoditi, čeprav ima potrošnik brez znatnih neprijetnosti hkrati na voljo tudi drugo ”sredstvo varstva”. Na GZS se zavzemamo za model, ki bi potrošnikom omogočil uveljavljanje vseh pravic iz naslova stvarne napake, kot jih določa evropska zakonodaja, torej po vrstnem redu uveljavljanja zahtevka. Tako bi lahko potrošnik v primeru neskladja blaga s pogodbo najprej zahteval popravilo ali zamenjavo blaga, šele če zahtevi ne bi bilo mogoče ugoditi, pa bi prišla v poštev znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. S sprejetjem predlagane ureditve bi potrošnikom, ki so šibkejša stranka v postopku, še vedno zagotavljali enako raven pravic, hkrati pa bi zaščitili podjetja pred zlorabo določb, ki ščitijo pravice potrošnikov.

Evropski koncept varstva

Treba se je zavedati, da je koncept varstva potrošnikov v EU najbližje tako imenovanemu informacijskemu modelu, v katerem se potrošnik obravnava kot ekonomski dejavnik in ga postavlja ob bok drugim tovrstnim dejavnikom, vključno s proizvajalci

Z arbitražo na jugoslovanskih trgih

in trgovci. Ti zaradi varstva potrošnikov ne smejo biti nesorazmerno obremenjeni. Model teži k vsem potrebnim informacijam, ki jih mora imeti potrošnik, da se lahko pravilno odloči, ko nastopa na trgu. Direktive EU v preambulah ponavljajo, da se varstvo potrošnika zagotavlja za oblikovanje notranjega trga, kar kaže na ekonomski pristop področju. Prav tako direktive vsebujejo načelo sorazmernosti pravic potrošnika, ki ga je treba razumeti tako, da te ne smejo omejevati trgovine na notranjem trgu. Namen ureditve potrošniške zakonodaje mora biti predvsem dobro obveščen potrošnik, ki se mora odločati na svojo odgovornost.

““

Takšna ureditev pomeni nesorazmerno breme predvsem trgovskim podjetjem.

Prenova zakona

Pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že potekajo aktivnosti za pripravo novega zakona, ki bo urejal področje varstva potrošnikov. GZS sodeluje v strokovni delovni skupini za pripravo novega ZVPot, v okviru katere se bo zavzemala za odpravo nejasnosti, nesorazmernosti in neusklajenosti področja z evropskimi predpisi. Pri tem GZS zasleduje izboljšanje pravnih vzvodov, ki naj sledijo načelu sorazmernosti, torej naj bodo takšni, da bodo zagotovili zadostno pravno varstvo potrošniku, pri tem pa ne bodo čezmerno in nerazumno ostrili obveznosti podjetij. Le predpis, ki je skladen s smernicami EU, lahko ponudi visoko raven zaščite potrošnika in hkrati gospodarstvu zagotavlja enake možnosti za konkurenčen nastop na trgu – tudi evropskem.

Sorodnosti v kulturi, jeziku, pravnih ureditvah in poslovnih okoljih podjetjem z območja nekdanje skupne države od nekdaj omogočajo tesno gospodarsko sodelovanje in investicijske priložnosti. Medsebojnih sporov poslovneži iz regije že tradicionalno ne rešujejo pred državnimi sodišči, temveč z arbitražo, pri čemer želijo izbrati nevtralen forum in arbitraži naklonjeno okolje.

a so trgi nekdanje Jugoslavije življenjskega pomena za večino izvozno usmerjenih podjetij iz regije in da sta pravna varnost transakcij in učinkovitost reševanja sporov med njimi na prvem mestu, se je strinjalo več kot 150 udeležencev Konference slovenske arbitraže, ki jo je Stalna arbitraža pri GZS organizirala na martinovo, 11. novembra 2014. Na osrednjem slovenskem dogodku o arbitraži so bile premierno predstavljene BORIS BABIĆ, Babić & Partners, Zagreb

»Ključno za arbitražno pravo je varstvo nedotakljivosti arbitražnega sporazuma med gospodarskimi subjekti.«

tudi prednosti mediacijskega postopka po Ljubljanskih mediacijskih pravilih, ki so v pripravi in bodo začela veljati v letu 2015. Mediacija v gospodarskih sporih namreč postaja vse pogostejša izbira podjetij, uporabniki pa se odločajo za mediacijo v obliki samostojnega mehanizma in predvsem v različnih kombinacijah z arbitražo. Mediacija tako vse bolj postaja del celovite strategije razreševanja poslovnih sporov. S kombiniranjem mediacije in arbitraže pa se odpirajo tudi nekatera pomembna vprašanja, denimo ali lahko ista oseba najprej nastopa v vlogi mediatorja in v primeru neuspešne mediacije še v vlogi arbitra. Kakšen osebni profil in kakšne lastnosti uporabniki pričakujejo od gospodarskega mediatorja? Kakšne veščine in tehnike mora imeti? In ne nazadnje mediatorje veže tudi skupek etičnih pravil in načel, ki veljajo neodvisno od pravnih pra-

Z letom 2015 začenjajo veljati nova Ljubljanska mediacijska pravila, ki jih pripravlja Stalna arbitraža pri GZS.

GORDANA RISTIN, Društvo mediatorjev Slovenije, Višje sodišče v Ljubljani

»Mediacija v arbitražnem postopku je lahko enako uspešna kot mediacija v rednem sojenju. Vendar to ni enako. Predvsem med odvetniki in arbitri je treba razvijati znanja o tem, kdaj in kako ponuditi mediacijo. Zelo podpiram izraz 'mediacijsko okno v arbitraži': ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga.«

Konferenca slovenske arbitraže je ena izmed priložnosti, na katerih se srečajo ugledni pravniki in strokovnjaki s področja arbitražnega in mediacijskega prava.

Več kot 150 udeležencev iz držav nekdanje Jugoslavije se je strinjalo, da sta pravna varnost in učinkovito reševanje sporov med ključnimi dejavniki uspešnega poslovanja.

PRAVNO AKTUALNO

Glas Gospodarstva / december 2014

PROIZVODNJA ELEKTROMOTORJEV

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

vil. A to »navidezno rivalstvo« med sodnim in zunajsodnim reševanjem sporov je v razvitih pravnih okoljih že zdavnaj preseženo, učinkovitost zunajsodnega reševanja sporov pa pomembno pripomore k učinkovitosti pravnega (in tudi sodnega) sistema v celoti – in obratno. Konferenca slovenske arbitraže dokazuje, da se tudi v Sloveniji ta miselnost počasi, a vztrajno utrjuje.

Tudi o aktualnih razmerah

Sklepni del konference je bil obarvan z aktualnimi razmerami v gospodarstvu. S strukturnimi reformami v bančništvu in postopno prodajo državnih deležev v gospodarskih družbah se namreč odpira trg združitev in prevzemov. Oživitev borze in trgovanja z vrednostnimi papirji bosta posledično temeljito prevetrili korporacijska in finančna razmerja, pri čemer se določe-

““

Mediacija v gospodarskih sporih postaja vse pogostejša izbira podjetij, uporabniki pa se odločajo za mediacijo v obliki samostojnega mehanizma in predvsem v različnih kombinacijah z arbitražo.

DR. JERNEJ SEKOLEC, neodvisni arbiter, Dunaj/Stalna arbitraža pri GZS

»Arbitraža postaja vse bolj vsakodnevni način reševanja sporov tudi na območju nekdanje Jugoslavije.«

MAG. UROŠ ILIĆ, ODI Slovenia, Ljubljana

nim sporom v tem procesu ne bo mogoče izogniti. Udeleženci konference so zato v luči aktualnih razmer v gospodarstvu razpravljali o priložnostih arbitražnega reševanja sporov v združitvah in prevzemih, v finančnem prestrukturiranju sistemskih podjetij, v finančnih sporih ter v postopkih privatizacije podjetij v državni lasti.

»Spore, povezane z modelom zunajsodnega finančnega prestrukturiranja sistemskih podjetij, je primerneje reševati zunajsodno. Arbitraža se pri tem ponuja kot zelo primerna izbira.«

konferenco so omogočili:

Zaupajo jim tudi Nemci Ydria Motors letos praznuje dvajset let obstoja. Hčerinska družba podjetja ebm-papst iz Nemčije, to beleži 1,5 milijarde evrov letne prodaje, je postala pomemben del v globalni zgodbi in zato vodilni z generalnim direktorjem Joštom Rupnikom optimistično zrejo v prihodnost. Kako vaše podjetje prispeva k uspehu skupine? Ydria Motors je postala zelo pomemben del podjetja ebm-papst in je v dveh desetletjih v skupini prispevala veliko znanja in aktivnosti na področju bele tehnike. Veliko mejnikov smo postavili v tem času: leta 2002 smo preselili podjetje iz Spodnje Idrije v Podskrajnik, leto za tem še proizvodnjo motorja z ventilatorjem za vgradnjo v pečico na vroči zrak, leta 2011 pa smo k nam pripeljali še produkcijo ventilatorjev tipa GxG iz Mulfingna (Nemčija), kar pomeni, da smo prešli s proizvodnjo in razvojem tudi na področje izdelkov za profesionalno uporabo. V letošnjem poslovnem letu bomo ustvarili več kot 65 milijonov evrov prihodkov. Da smo zaupanja vreden igralec na trgu, dokazuje tudi dejstvo, da matično podjetje iz Landshuta prenaša razvojne aktivnosti na podjetje Ydria Motors, predvsem na področju izdelkov bele tehnike. V ta namen je bil leta 2010 ustanovljen Kompetenčni center za razvoj elektromotorjev, ventilatorjev in črpalk za aparate bele tehnike. Gremo v pravo smer, imamo znanje, zanesljivost in predane zaposlene, kar nam zagotavlja dolgoročni razvoj in delovanje na lokaciji v Sloveniji.

Kje vse najdemo vaše produkte, kdo so vaši največji odjemalci? Izdelujemo več kot tisoč različnih artiklov. Naše izdelke najdete v vsakem gospodinjstvu – v pečicah, zamrzovalnih omarah, hladilnikih, sušilnih in pomivalnih strojih ter v različnih prezračevalnih in klimatskih napravah. Gre za belo tehniko proizvajalcev znamk, kot so Bosch, Siemens, Miele, Elektrolux, AEG, Vestel, Arcelik, tudi Gorenje, torej za zelo znana imena v svetu gospodinjskih aparatov oziroma bele tehnike. Kako pomemben je v vašem podjetju odnos do okolja? Smo imetniki certifikata ISO14001:2004. Vsi zaposleni smo se zavezali, da se bomo v največji meri izogibali obremenjevanju okolja. Enako kot je za nas pomembna energijska učinkovitost motorjev, je pomembno tudi varovanje okolja. Z razvijanjem energetsko varčnih in tihih motorjev zmanjšujemo obremenitve okolja in odgovorno prispevamo k varovanju globalnega okolja. Nova paleta okoljsko učinkovitih EC-motorjev omogoča do 90-odstotni izkoristek energije, manj hrupa ter izredno dolgo življenjsko dobo. Do leta 2020 bodo elektronsko komutirani motorji z izkoristkom do 90 odstotkov pomenili več kot tretjino proizvodnje, s čimer se bo povprečna emisija ogljikovega dioksida celotne palete motorjev zmanjšala za okrog 15 odstotkov. Dodatno smo v zadnjih petih letih, tudi z uvedbo ekoloških otokov v proizvodnih halah ter v upravnem delu družbe, zmanjšali količino mešanih komunalnih odpadkov za 78 odstotkov.

LAW OFFICE

v sodelovanju z:

YDRIA MOTORS je po 20 letih zaupanja vreden partner na globalni ravni.

www.sloarbitration.eu

Generalni direktor JOŠT RUPNIK, MBA.

Kaj pričakujete od politike v Sloveniji? Večkrat smo že poudarili, da naj politika zgolj ustvari pogoje, da bodo lahko naši zaposleni brez pritiskov in vplivov iz okolice pokazali svojo usposobljenost in kreativnost. Zaradi stalnih pritiskov na cene izdelkov se v celoti angažiramo, posodabljamo in stalno izboljšujemo produkte, a je to vse težje zaradi visoke obremenitve plač zaposlenih in neustrezne politike, navkljub doseženi visoki stopnji avtomatizacije. Kje v razvoju vlagate največ sredstev? Vseskozi vlagamo v aplikacije za klasične asinhronske motorje z zasenčenimi poli, v zadnjih letih pa predvsem za razvoj zelo varčnih in do okolja prijaznih EC-motorjev, da bodo čim prej zamenjali zdajšnjo AC-tehnologijo.

FINANCIRANJE

Glas Gospodarstva / december 2014

POSOJILNI KRČ

Pogoji strožji, posojil manj, a ponudbe vse več Marko Štor

Vsako podjetje za rast in razvoj potrebuje finančna sredstva. A pridobitev virov financiranja kljub izredno široki in raznoliki ponudbi bank, ki delujejo na našem trgu, ni preprosta naloga. Čeprav v bančnih krogih menijo, da posojilnega krča ni (več), pa se obseg podjetniških posojil še vedno manjša, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Bančniki pravijo, da dobre projekte z veseljem financirajo, a ocene, kaj je dobro, so subjektivne.

eliko malih pa tudi srednje velikih podjetij (MSP) pot iskanja finančnih virov začne pri državni Slovenski izvozni in razvojni (SID) banki. Ta je na trgu predvsem zato, da dopolnjuje siceršnjo ponudbo na finančnem trgu, predvsem v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. V okviru programov financiranja MSP jim je letos uspelo financirati že 256 podjetji v višini 63,8 milijona evrov. Gre za kombinacijo bančnih in javnih virov, torej tudi iz proračuna, kar omogoča podjetjem, da pridejo do cenejšega denarja, torej do posojil z nižjo obrestno mero. SID banka ima v načrtu (najverjetneje takoj na začetku prihodnjega leta) nove kreditne linije za financiranje inovacij, za MSP bo na voljo 125 milijonov evrov. Ta posojila imajo status državne pomoči podjetjem, zato trenutno še čaka na zeleno luč evropske komisije.

Zdaj bolj ugodni pogoji financiranja

Čeprav se obseg podjetniških posojil še vedno zmanjšuje – po podatkih Umarja je bilo v letos v prvih treh četrtletjih za deset odstotkov manj posojil podjetjem kot istem obdobju lani –, pa poslovne banke kar tekmujejo, katera bo financiranje mikro, malim in srednje velikim podjetjem bolj pisala na kožo. V Sberbanki opažajo, da so se predvsem mikro podjetja v času krize zadolževala po precej visokih obrestnih merah, zato tem podjetjem prav zdaj ponujajo za 10 milijonov evrov spodbud za reprogramiranje že najetega neugodnega posojila. Gre za refinanciranje kratkoročnih posojil za izboljšanje sestave financiranja, refinanciranje dolgoročnih po-

sojil, ki jih v danih razmerah gospodarstvo težje odplačuje zaradi aktualnih gospodarskih razmer, sredstva pa se lahko porabijo tudi za zagon ali razširitev posla. V NKBM pri MSP opažajo predvsem večje povpraševanje po posojilih za obratna sredstva in manj po posojilih za financiranje dolgoročnih investicij. Podjetniki se zavedajo trenutnega stanja v gospodarstvu pri nas in upadanja kupne moči, zato se redkeje odločajo za večje investicije, pravijo. Več povpraševanja zaznavajo po kratkoročnem premostitvenem kreditiranju, s katerim podjetja rešujejo trenutne likvidnostne težave.

““

Čeprav se obseg podjetniških posojil še vedno zmanjšuje, pa poslovne banke kar tekmujejo, katera bo financiranje mikro, malim in srednje velikim podjetjem bolj pisala na kožo.

UniCredit banka lahko kot članica velike mednarodne bančne skupine ponuja tudi nestandardne oblike financiranja, na primer financiranje, namenjeno kapitalno intenzivnim projektom, denimo za obnovljive vire energije. Opažajo tudi povečano povpraševanje po specializiranih kreditnih produktih, ki so zaradi sodelovanja s SID banko, Slovenskim podjetniškim skladom in Evropsko investicijsko banko ugodnejši v primerjavi s tržno ponudbo. Gre za tako imenovano sindicirano

financiranje, kjer si več bank v primeru visokih zneskov financiranja porazdeli tveganje. A ne gre le za finančne ponudbe, v NLB denimo so septembra objavili poziv za zbiranje ponudb za brezplačni najem in uporabo poslovnih prostorov v izpraznjenih poslovnih enotah v njihovi lasti. Odziv na razpis je bil nad pričakovanji, saj so prejeli kar 36 ponudb, na začetku novembra pa tudi izbrali najemnike na prvih petih lokacijah. Nekatere dejavnosti so specifične, nekatere stranke morajo premostiti sezonsko komponento, spet tretji imajo specifične potrebe zaradi izvozne usmerjenosti, zavarovanja plačil in podobno, zato v banki, kot radi poudarijo, »vedno izhajajo iz konkretne potrebe stranke, iz njenega problema. Navadno je rešitev sestavljena iz kombinacije bančnih produktov, ki stranki zagotavljajo nemoteno in varno poslovanje.«

Kriteriji bolj strogi

Banke smo povprašali tudi o zahtevah za dodelitev finančnih sredstev. Previdnost pri odobritvah je za posojilodajalce zdaj prednostnega pomena v primerjavi z donosnostjo. Če so se včasih dajala posojila »na dobro ime«, je zdaj tega po besedah bančnikov precej manj. V Abanki pravijo, da so »zelo pozorni na finančno konstrukcijo projekta in njegov ustrezni denarni tok. Iz denarnega toka banka mora razbrati, da se kredit lahko vrača iz osnovne dejavnosti oziroma na podlagi učinkov nove investicije v predvidenem času in predvideni dinamiki.« Lastno soudeležbo vidijo kot precejšnjo prednost, saj se na temelju tega dogovorijo za potrebna zavarovanja za tako posojilo.

Prinaša nepogrešljivo pomoč pri stroških zdravljenja, oskrbe ali nizki invalidski pokojnini.

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

POSLOVNE PRILOŽNOSTI V TURČIJI

““

Po izkušnjah je za poslovni vstop v Turčijo in Carigrad treba zadostiti visokim kriterijem. Izdelek ali storitev mora biti prestižen, ekskluziven.

raj dva kilometra in širok kar 59 metrov ter bo tako najširši most na svetu. Tudi podporna stebra visečega mostu bosta najvišja na svetu, 320 metrov. Odprli ga bodo predvidoma maja prihodnje leto. Če nadaljujemo s prometnimi povezavami med celinama, sta tu še dva podmorska predora. Skoraj 14-kilometrski Marmaray, ki s 55 metri pod morsko gladino velja za najglobljo podmorsko strukturo na svetu. Železniški del predora, ki je bil odprt oktobra 2013, skrajšuje čas potovanja med celinama na štiri minute.

Carigrad želi vnovič postati eno izmed vodilnih mest na svetu. Temu projektu so v Turčiji namenili dobrih 160 milijard evrov. In kaj potrebujete slovenska podjetja za uspešen poslovni vstop v Carigrad in Turčijo? mnogi od njih že uresničujejo, saj se ključno leto za njihovo dokončanje približuje: 2023, ko bodo praznovali stoletnico turške republike.

Mega projekti

Na evropski strani Bosporja bo že leta 2017 do prve faze zgrajeno tretje carigrajsko letališče. Seveda bo to največje potniško letališče na svetu. V končni fazi bo lahko sprejelo 150 milijonov potnikov na leto, štiri terminale, štiri steze in osem kontrolnih stolpov.

V prepletu carigrajskih presežnikov, priložnosti in možnosti prebiva tudi kakšnih pol milijona ljudi z območja nekdanje Jugoslavije. Ti govorijo srbsko (hrvaško) in čutijo nostalgijo in simpatijo do vsega, kar prihaja iz njihove nekdanje skupne domovine. To so nekatera slovenska podjetja že znala izkoristiti. Ne kaže se pa povsem zanašati na to. Po izkušnjah je za poslovni

Carigrad in Turčija bosta rasla tudi po letu 2023 in se do leta 2050 prebila med prvih deset gospodarstev sveta.

vstop v Turčijo in Carigrad treba zadostiti visokim kriterijem. Izdelek ali storitev mora biti prestižen, ekskluziven. Identificirati in nagovoriti je treba odločevalce v podjetju (nekdo nas mora priporočiti), negovati je treba pogoste osebne stike s poslovnimi partnerji. Elektronska sporočila ne zadoščajo, treba je potovati in se srečevati, družiti, torej so potrebni čas in denar, kakšno leto ali dve vztrajnosti in 50 tisoč evrov. Delovati je treba strateško in fokusirano. In povrh vsega … ker nismo Nemci, Američani ali Italijani, je naš izhodiščni položaj (torej cena) nižji. Torej za isto ali višjo kakovost ponuditi še nižjo ceno.

Podjetje AIR-G d.o.o. je prisotno na slovenskem trgu in področju nekdanje Jugoslavije od leta 1992. V industriji in avto industriji smo specializirani za transport nizko do visoko viskoznih materialov, nanos eno ali dvo komponentnih lepil in silikonov ter brizganje in ekstrudiranje tekočih ali pastoznih materialov. Kovinski, lesni in gradbeni industriji ponujamo opremo za pripravo površine (mokro peskanje), kot tudi opremo za nanos površinskih premazov, hidro in termo izolacije ... Našim strankam nudimo inženiring, dobavo opreme, montažo in servis.

Matej Rogelj, namestnik direktorja za internacionalizacijo pri GZS, matej.rogelj@gzs.si

ilj je okrepiti Carigrad (mednarodno uveljavljeno ime za mesto je Istanbul) kot motor turške družbe v gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem pogledu. Polovica vsote je namenjena »prenovi mesta«, ki namerava poseči v vse pore Carigrada in spremeniti vse, od mestne vedute do življenjskega sloga. Druga polovica 160 milijard evrov pa je namenjena naložbo v infrastrukturo. Zbirka carigrajskih mega urbanističnih in infrastrukturnih projektov se bere kot utopični roman, a z razliko, da se

Kaj pa slovenski izvozniki?

““

BRIZGALNA in DOZIRNA TEHNIKA

Mega projekti v Carigradu C

Tega pa bo že leta 2015 s 15 kilometri dolžine, s štirimi voznimi pasovi v dveh nivojih, 106 metrov pod morsko gladino presegel cevni predor Eurasia. To bo šesti največji predor na svetu. Turško-korejski podvig javno-zasebnega partnerstva je vreden dobro milijardo dolarjev. Glavni izvajalec del je gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki je v lasti družine Bašarja Ariogluja, častnega konzula Slovenije v Carigradu.

““

Na evropski strani Bosporja bo že leta 2017 do prve faze zgrajeno tretje carigrajsko letališče.

S hitro železnico ga bodo povezali z mestom in preostalo Turčijo. Trasa železnice bo potekala prek tretjega mostu čez Bospor – še en megalomanski projekt. Gre za most presežkov, dolg bo sko-

Prisotni smo v: AVTO INDUSTRIJI KOVINSKI INDUSTRIJI LESNI INDUSTRIJI GRADBENI INDUSTRIJI ELEKTRO INDUSTRIJI KEMIJSKI INDUSTRIJI FARMACEVTSKI INDUSTRIJI PREHRAMBENI INDUSTRIJI AIR-G d.o.o., Šmartinska 32, 1000 Ljubljana / Tel.: +386 (0)1-521-19-51 / E-pošta: air-g@siol.net / www.air-g.si

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

RUBRIKA ALEŠ CANTARUTTI

Kakšnega pretirangea strahu zaradi nizke gospodarske temperature v Nemčiji ni potrebnega, ker je Nemčija zaupanja vreden partner. Izvoz ostaja glavni spodbujevalec rasti slovenskega gospodarstva. »V nič kaj zavidljivih razmerah na naših ključnih izvoznih trgih in ob nenehnih pretresih v domačem poslovnem okolju ste slovenski izvozniki ob pričakovani več kot šestodstotni letošnji rasti izvoza blaga več kot podvojili lanski dosežek,« je pred nedavnim zapisal Aleš Cantarutti , direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, ki ima tako verjetno najboljši pregled nad svetovnimi trgi v Sloveniji. Zato je bil ravno pravi čas, da posebej za Glas gospodarstva odkrije svoje poglede na izvoz in priložnosti za slovenske podjetnike po svetu. Glas gospodarstva: Nekateri pravijo, da obstajata dve Sloveniji – prva, ki izvaža in je vezana na tujino, in druga, ki živi samo znotraj meja. Bi se strinjali s tem? Aleš Cantarutti: Sploh ne, ker so tudi podjetja, ki mogoče res živijo samo znotraj meja in ne prodajajo ali izvažajo na tuje trge, odvisna od slovenskega izvoza – to so lahko po eni strani dobavitelji za večja podjetja za izvoznike, to so lahko tudi ponudniki storitev v Sloveniji, ki pa so odvisni od tega, ali mi in naše gospodarstvo uspešno delujemo na drugih trgih ali ne. Namreč, če ne bo izvoza in ne bomo ustvarili dodane vrednosti zunaj meja, potem tudi storitvene dejavnosti ne bodo imele komu prodajati. Naš dvomilijonski trg je preprosto premajhen, da bi lahko bil samozadosten. GG: Torej je ena Slovenija in ta je odvisna od izvoza. AC: Tako. Ne samo tistih 75 odstotkov, kolikor govorijo podatki o deležu, ki ga ustvarjajo izvozniki v BDP, vse je tako prepleteno, da je celotna država odvisna od izvoza. GG: Uporabili ste besedo odvisna: odvisnost včasih pomeni tudi nekaj negativnega. Recimo, ali smo zelo odvisni od gospodarske temperature v Nemčiji? AC: Sam mislim, da smo. Doslej se še ni zgodilo, vsaj ne v zadnjih desetih letih, da bi bila temperatura v Nemčiji tako nizka oziroma da bi se povpraševanje za naša podjetja tako zmanjšalo, da bi dejansko občutili, kako je ta odvisnost močna. Podatki, tisti kruti, pa govorijo o tem, da je okrog 30 odstotkov našega izvoza vezanega na nemški trg, tako posredno kot neposredno. GG: Se moramo odvisnosti bati, ima tudi negativno plat? AC: Mislim, da kakšnega pretiranega strahu zaradi tega vendarle ni potrebnega, ker je Nemčija zaupanja vreden partner.

Ključ so vsakodnevni kontakti s podjetji Igor Savič, Foto: Žare Modlic

GG: Katera država pa je v zadnjem obdobju na vas naredila največji vtis? AC: Zanimivo vprašanje. Prav gotovo Kanada, kamor je sicer naš izvoz skromen, vendar tam vidim priložnosti in možnosti. Mislim, da imamo tam fantastično skupnost izseljencev, ljudi, ki še zmeraj razmišljajo po slovensko ali imajo v krvi slovenskost in so pripravljeni pomagati. Zdi se mi, da tega ne znamo prav dobro izkoristiti. GG: Kje pa so še priložnosti, če bi jih razvrstili po državah glede na občutke in vedenje? AC: Prva je Evropa, saj imamo znotraj nje še nekaj območij, ki so ekonomsko močna in vsekakor zanimiva za naša podjetja. Eno od njih je Skandinavija, kjer vidim predvsem priložnosti za tehnološka podjetja. Mislim, da nam pri tem manjka samo organiziran pristop do teh trgov.

Gre namreč za trge, ki jih večji izvozniki že izkoriščajo, za srednje veliko ali manjše podjetje pa so že tako daleč, da potrebujejo podporo. Mislim, da je trenutek pravi tudi zato, ker imamo odlično veleposlaništvo v Koebenhavnu, ki sicer pokriva vse tamkajšnje države, in na katero je treba posebej opozoriti, ker resnično dobro delajo. Podobna zgodba velja tudi za države Beneluksa. Ti trgi so finančno tako močni, da so jim naši izdelki, ki niso najcenejši, dovolj dobri, zanimivi. Težava je seveda prepoznavnost, ni promocije Slovenije in slovenskega gospodarstva na teh trgih. V končni fazi, če govorimo znotraj Evrope, so priložnosti tudi v delih Italije, predvsem južneje od Rima, in Nemčije, severneje od Bavarske, kjer nas tako rekoč ne poznajo in smo slabo prisotni, tako da tudi te povsem regijske trge velja še dodatno izkoristiti. Tu vidim

““

Za prihodnje leto načrtujemo približati Indonezijo in Vietnam, tudi Tajvan, ker se je ob zadnjem obisku delegacije iz Tajvana pokazalo, da je kar nekaj priložnosti, da drugače razmišljajo kot Kitajci.

dodatne priložnosti. Ampak tega se je treba lotiti načrtno. Če pa gledamo širše, priložnosti brez dvoma ponuja arabski svet, Bližnji vzhod. V mislih imam Jordanijo pa Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo, tudi Katar, čeprav je razmeroma majhen trg. Celoten Zaliv, vključno z Iranom, ki je posebna zgodba – tu pravzaprav kar nekaj naših podjetij nestrpno čaka sklenitev dogovora in odpravo sankcij, ker imajo povezave, nekatera podjetja še iz prejšnjih časov, druga jih uspešno vzpostavljajo v zadnjih dveh letih, ko je bila dinamika stikov kar dobra. Težava je seveda v tem, da v tem delu sveta nimamo ne gospodarskih ne diplomatskih predstavništev, če odmislimo veleposlaništvo v Kairu, kar je absolutno premalo. Pogosto se opozarja tudi na nekatere trge nekdanje Sovjetske zveze, ampak tu bi bil malce previdnejši, ne skeptičen, ampak previden. Tu vendarle ni toliko priložnosti, kot se zdi na prvi pogled. To so zelo specifični trgi, povezani tudi z določenimi tveganji, saj govorimo o korupciji in podobnem, in mislim, da na tem območju vendarle prav velikih priložnosti za naše gospodarstvo ni. Priložnost ponujajo tudi vsi hitro rastoči trgi, predvsem Indija, Kitajska, malo manj pa na žalost Latinska Amerika ali Brazilija s kulturnimi posebnostmi in jezikovnimi ovirami, ki so kar velike ... Tu so še trgi, ki so primerni za določene panoge, za nišne izdelke, za transport, logistiko, turizem, za storitveni sektor (s storitvijo je pač tako, da jo lahko, če je dobra, ponujaš in prodajaš povsod, na primer IT to dokazuje). Med trgi, kjer vidim priložnosti, so tudi ZDA, zaradi tamkajšnje rasti, ki se dogaja, tam konjunktura zdaj zelo dobro dela. To govorijo tudi podatki o izvozu, tako da so ZDA naša priložnost in zaradi tega za prihodnje leto tudi načrtujemo niz aktivnosti na tem trgu. Ne nazadnje je priložnost tudi Avstralija, saj poskušamo izkoriščati nekatere povezave, ki jih imamo z našo skupnostjo tam. Pred kratkim smo imeli seminar o tem, kako poslovati z Avstralijo, in konkreten posel se že ustvarja. Menim, da pravzaprav ne smemo zanemariti nobenega trga, vključno z Afriko.

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

Zunanje ministrstvo mora biti sposobno odpirati vrata podjetjem na specifičnih področjih, kot je energetika. GG: Izdali ste že kar nekaj knjižic. Katera gre najbolj v promet? AC: Turčija. Zanimivo, da je bilo največ zanimanja za ta priročnik, kar me po eni strani preseneča, po drugi pa niti ne, saj je Turčija razmeroma blizu in je gospodarstvo, ki se hitro vzpenja. Podatki o izvozu sicer ne potrjujejo tega, ker beležimo padec v zadnjih dveh letih, ampak mislim, da slovenska podjetja v Turčiji vidijo priložnost, možen trg, izhodišče za Bližnji vzhod.

GG: Vmes ste omenili organizirani pristop: na trgih, ki imajo določene posebnosti ali so malo bolj oddaljeni, podjetja verjetno potrebujejo podporo. Kako lahko Zbornica in vaš oddelek v Zbornici pomagata v povezavi še s kom, kako se to lahko zgodi, kaj lahko podjetje pričakuje? AC: Zbornica sama ima seveda omejeno moč pri tem oziroma omejene možnosti, tako kot imajo omejene možnosti na ministrstvu za zunanje zadeve ali na primer v SPIRIT ali kje drugje. Vsak posameznik bo seveda naredil precej manj, kot lahko naredimo skupaj, to je prvo in neizpodbitno dejstvo. In v zbornici si pravzaprav že zadnjih pet let močno prizadevamo, da bi presegli nekakšno tekmovalnost ali konkurenčnost, ki vlada na tem področju med podpornimi institucijami, ker se mi zdi, da je nesmiselna. Vendarle je sodelovanje nujno, toliko je priložnosti, da je za vse preveč dela. Tudi na zbornici bi včasih kdaj morali biti bolj odprti, ampak mislim, da smo dokazali, da si želimo povezovanja, skupnega delovanja.

““

Pomembno je, da imamo na ključnih trgih mreže, zbornice in posameznike, ki tam delujejo – vse to mora biti prepleteno ... To so omrežja v pozitivnem smislu, ker so ključna ne toliko za zbornico kot za podjetja, saj se lahko zanesejo, da imajo nekoga za svetovanje in pomoč pri specifičnih vprašanjih.

Ministrstvo za zunanje zadeve mora biti po drugi strani sposobno odpirati vrata določenim podjetjem na specifičnih področjih, kot je energetika, kjer mi ne pridemo zraven. Ali pa biti še bolj dejavno tam, kjer je država oziroma politika močno povezana z gospodarstvom. Pravzaprav vsi pogrešamo celostno predstavitev Slovenije kot poslovno zanimive destinacije tako z vidika trgo-

GG: Kaj so največje ambicije in delovne naloge vašega sektorja za prihodnje leto? AC: Zadovoljni bomo, ko se bomo vsakega decembra približali temu, kar načrtujemo. Rad bi doživel, da bi enkrat v Sloveniji imeli enoten načrt aktivnosti različnih nosilcev in bi potem tako tudi ravnali, ker bi bilo planiranje lažje in tudi uresničevanje načrtov bi bilo prav gotovo bolj učinkovito. Prva naloga je tudi, da držimo stik s slovenskimi podjetji. Prednost našega oddelka ali Zbornice pred drugimi ponudniki je predvsem konstanta: ljudje, ki že leta in leta pokrivajo ter izvajajo te naloge in imajo s podjetji stike tako rekoč vsak dan. Pri nas je vendarle drugače kot v državni upravi. Povezava mora biti, če je ni, potem ne dosežeš prave učinkovitosti, ki jo potrebuješ pri svojem modelu.

vanja, potrošnje in kot še vedno industrijske dežele, ki zna nekaj ustvariti, seveda tudi z vidika destinacije, zanimive za tuja vlaganja in tudi zanimive za turizem. GG: Podjetjem, če se človek sprehodi po vašem spletnem mestu, ponujate kopico stvari, vrsto delegacij, predstavitev, delovne zajtrke, tu so brošure, to je pravzaprav zelo velik splet informacijskih in drugih zadev, ki jih lahko ponudite. Kaj podjetja najbolj zanima, skozi katera vrata naj vstopijo? AC: Največ želja ali potreb je po pridobivanju konkretnih potencialnih kupcev in jaz bi najraje tudi videl, da bi bili nekakšna – delam si utvaro, da nam bo to enkrat uspelo – podaljšana roka komercial v podjetjih, da bomo sposobni za poglavitne slovenske panoge določiti konkretne kupce za ključne trge, sposobni pokazati bazo potencialnih kupcev. To bi bil pomemben cilj ali želja v našem delu. Največkrat si želijo to. Po tem pa so tu klasična vprašanja: kako je z ovirami, na primer s carino, certifikati oziroma drugimi stvarmi, ki so pomembne pri vstopanju na trg. Podjetja iščejo širok nabor informacij. In temu je seveda prilagojen tudi naš nabor aktivnosti. Letos smo naredili približno 100 pomembnejših aktivnosti, v katere se je vključilo več kot tri tisoč izvoznikov, več kot dva tisoč tujih. Zdi se mi, da je ena ključnih ali zelo pomembnih dejavnosti mreženje, iskanje povezav med slovenskimi in tujimi podjetji. GG: Udeleženci delegacij naj bi izražali zelo veliko zadovoljstvo v tem, tako da ... AC: Saj pravim, to je odvisno tudi od tega, kakšna podjetja so pri nas, ker če gre za neko manjše podjetje z nekim specifičnih produktom, je včasih res težko poiskati partnerja na drugi strani. Čisto odvisno je, kam gremo, kakšna je sestava delegacije, prizadevamo si poiskati optimum pri tem. GG: In ko se podjetje vključi v tako delegacijo, dobi zelo celovito podporo v smislu priprave res realnih, smiselnih, dobrih stikov, verjetno vso dodatno organizacijo in drugo podporo. AC: Eno je, da jim že od začetka ponudimo pomoč pri iskanju, da pravzaprav lahko sami iščejo in poskušajo najti partnerje, si zagotoviti

““

Prednost našega oddelka ali Zbornice pred drugimi ponudniki je predvsem konstanta: ljudje, ki že leta in leta pokrivajo ter izvajajo te naloge in imajo s podjetji stike tako rekoč vsak dan.

vzporedni program. Vsakemu rečem, zelo odkrito, naj se ne zanaša samo na institucije, se pravi na Zbornico, veleposlaništvo, kogarkoli. To je preprosto premalo. Včasih se zgodi, da je to že zadosti, ampak konkurenca je vse hujša in vse težje je priti do pravih povezav, zato morajo tudi podjetja narediti svojo nalogo pri tem. Mi ponujamo le dobro podporo. To je prvo, drugo pa je, da zadevo prevzamemo organizacijsko, torej logistiko in vse, kar je treba, tako da se podjetje res lahko osredotoči na drugo in ga ne skrbi, kako bo s hotelom, letalom, prevozi. Mislim, da danes v tem hitrem tempu tudi to veliko pomeni. Potem pa je pomembno še, da si dva, tri dni lahko v družbi podjetij, ki tudi razmišljajo o tem trgu, imajo tam neke cilje, včasih se vzpostavijo celo kakšne povezave, celo skupno podjetje se je že kdaj rodilo iz takšnih delegacij. Tudi to je ne nazadnje pomembno, da poskušamo ta čas izkoristiti ne samo za raziskavo, ampak tudi za mreženje. GG: Uvedli ste tudi zanimive nove oblike, na primer zajtrke in podobno. Kako se obnesejo? AC: Obnesejo se, ko imamo konkretne goste, ki ponudijo konkretne informacije.

Drugo pa je seveda še en globalni cilj, ki ga moramo zasledovati in ga poskušamo doseči – to je krepitev, ne samo združevanje, mednarodne mreže. Tu se seveda dogaja, da je tudi zaradi krčenja stroškov manj potovanj in stikov, kar je dolgoročno slabo, saj smo zelo odvisni od tega. Pomembno je, da imamo na ključnih trgih mreže, zbornice in posameznike, ki tam delujejo – vse to mora biti prepleteno ... To so omrežja v pozitivnem smislu, ker so ključna ne toliko za zbornico kot za podjetja, saj se lahko zanesejo, da imajo nekoga za svetovanje in pomoč pri specifičnih vprašanjih. Torej po eni strani lahko rečem, da mi je osebno zelo pomembno vzdrževanje odnosa z našimi podjetji, po drugi strani pa krepitev in gradnja mreže zunaj. Če imamo eno in drugo, potem ves nabor aktivnosti, ki smo jih pripravili za prihodnje leto, ni vprašljiv. Potem bomo tudi to učinkovito izvedli z razmeroma omejenimi sredstvi, ampak se da. GG: Osvetliva še največje predvidene aktivnosti. AC: Absolutno je tukaj poskus vstopa na nekaj novih trgov, predvsem imamo v mislih območje Asijan, ali pa vsaj približanje teh slovenskim gospodarstvenikom. Torej, za prihodnje leto načrtujemo približati Indonezijo in Vietnam, tudi Tajvan, ker se je ob zadnjem obisku delegacije iz Tajvana pokazalo, da je kar nekaj priložnosti, da drugače razmišljajo kot Kitajci. Potem je v načrtu še nadaljnje posredovanje čim več informacij o čim več različnih trgih in oživitev akademije za internacionalizacijo, ki je letos ni bilo, a se kaže, da podjetja to potrebujejo, si želijo teh znanj. Bolj kot pridobivanju

GO INTERNATIONAL

Glas Gospodarstva / december 2014

Rad bi doživel, da bi enkrat v Sloveniji imeli enoten načrt aktivnosti različnih nosilcev in bi potem tako tudi ravnali. teoretičnih znanj je akademija namenjena prenosu znanj izkušenih podjetij ali podjetij, ki so močno internacionalizirana in delujejo na globalnih trgih, srednje velikim ali malim podjetjem, ki teh znanj nimajo in si jih želijo iz prve roke. Potem je seveda poseben program Go International za mala in srednje velika podjetja – tu moramo narediti korak naprej. Še ena velika želja je nadaljevati povezovanje slovenskih podjetij za skupni vstop na trge. Skupine oziroma slovensko-ruski poslovni svet, ukrajinski je podobna zgodba, Indija, ki jo Nataša Turk dela – to povezovanje podjetij. Zdi se mi, da so se podjetja začutila, da dihajo kot eno in skupaj prav razmišljajo o Indiji, to je zelo dobro. Potem imamo nekaj podjetij, ki jih zanima oblikovanje skupnega predstavništva v Iranu. Tudi sam si želim, da bi se to zgodilo. Če že veleposlaništva tam nekaj časa ne bo, bodo pa podjetja prevzela pobudo. Tako v Iranu kot v Zalivu se bo po mojem mnenju to prej kot slej zgodilo. Naša vloga je povezovalna, recimo koordinacijska, saj nekdo mora stati za tem. Mislim, da so to izzivi, ki so realni in uresničljivi v letu 2015.

MEDNARODNI TRANSPORT

Strojegradnja v PTS-LJ V podjetju PTS-LJ vse od začetka delovanja intenzivno delamo na prepoznavnosti in uveljavljanju podjetja na domačem in tujih trgih. Usmerjeni smo predvsem na področje hidravličnih in mehanskih stiskalnic, ter podajalnih linij in pripadajoče opreme, ki omogoča avtomatizirano delo. Analiza, ki smo jo naredili na osnovi direktnih kontaktov tako obstoječih, kakor tudi potencialnih novih kupcev, je pokazala, da so na trgu velike potrebe po servisiranju strojev, potrebe po generalnih obnovah strojev, modernizaciji, vključevanju obstoječih strojev v nove avtomatizirane linije, kot tudi za izdelavo novih strojev.

Pri takšnih projektih prisluhnemo željam in potrebam naročnika, ter njegovo znanje in tehnologijo združimo s svojim znanjem in izkušnjami na področju strojegradnje. Rezultat tega je optimalni stroj oziroma linija, s katero je kupec konkurenčen na trgu.

Generalne obnove strojev

Modernizacija strojev

Stroji se pri svojem delovanju, kljub brezhibnemu vzdrževanju obrabljajo in kvarijo. Tako so potrebne v življenjski dobi stroja obnove, s katerimi se stroj spravi v prvotno stanje . Pred pričetkom generalne obnove izvedemo detajlni pregled stroja ter predlagamo, katere dele bi bilo smiselno zamenjati in obnoviti. Z naročnikom nato uskladimo obseg del, ki ga kasneje izvedemo. Po zaključeni obnovi je stroj v enaki »kondiciji«, kot je bil takrat ko je bil nov. Z določenimi manjšimi posegi v konstrukcijo pa je možno tehnične karakteristike glede na nov stroj celo izboljšati.

Izkazalo se je, da je na trgu obsežna potreba po predelavah in modernizaciji obstoječih strojev. Vzrokov za modernizacijo je lahko več, kot najpomembnejša pa sta se pokazala povečanje produktivnosti opreme in izboljšanje kakovosti proizvodov. To je možno doseči s povečanjem hitrosti delovanja strojev, avtomatizacijo nastavitev stroja oziroma linije iz enega izdelka na drugega, vključevanje strojev v avtomatizirane linije, …

Vključevanje obstoječih strojev v nove linije

Trg zahteva nenehno zniževanje proizvodnih stroškov. Ena izmed možnosti za to je avtomatizacija proizvodnje. Dela, ki so jih v preteklosti opravljali operaterji, tako opravljajo stroji oziroma avtomatizirane linije. Velikokrat se lahko pri avtomatizaciji proizvodnje uporabi eden ali več starih strojev, katerim se dodajo novi stroji ali strežni pripomočki.

poznavanje funkcije in konstrukcije oziroma tehniških rešitev uporabljenih na njem. Hkrati pa je potrebno vse dodelave in novo nameščene elemente in sklope vgraditi na razpoložljivem prostoru, za kar je velikokrat potrebna še posebna iznajdljivost. Modernizacijo lahko izvajamo na strojih, ki so last naročnika, s katerimi je že proizvajal izdelke. Lahko pa na željo stranke stroj poiščemo na trgu, ter ga zanj ustrezno predelamo oziroma moderniziramo. Pri vsaki predelavi oziroma modernizaciji izdelamo tudi ustrezno dokumentacijo, izdamo Izjavo o skladnosti, stroj pa opremimo z CE znakom.

Izdelava novih strojev

V večini primerov se z modernizacijo iz starega, zastarelega stroja izdela sodoben stroj, ki ustreza današnjemu stanju tehnike. Takšni stroji so lahko po tehničnih karakteristikah in produktivnosti primerljivi z novim stroji. Za dosego tega pa je potreben bistveno nižji denarni vložek, kot za izdelavo novega stroja.

Poleg zgoraj navedenih aktivnosti izdelujemo tudi nove stroje in opremo. Stroje, ki jih proizvajamo sami razvijemo in sprojektiramo. So izdelani po naročilu in kot takšni unikatni. Tako so prilagojeni naročnikovim zahtevam, oziroma proizvodom, ki jih bodo delali na njih. Velikokrat s svojimi predlogi in rešitvami sodelujemo že pri pripravljanju povpraševanja, kjer predlagamo svoje rešitve.

Modernizacija in predelava strojev je na trgu vsekakor zanimivo področje. S tehničnega vidika lahko to zahteva večji izziv in višji nivo tehničnega znanja, kot je potreben za izdelava novega stroja. Predelava obstoječega stroja namreč zahteva zelo dobro

Pri svojem delu smo v stalnem stiku z dobavitelji opreme, ki jo vgrajujemo in na ta način izpopolnjujemo, kar zagotavlja da vgrajujemo optimalno opremo kar se tiče funkcije in cene.

PTS.indd 1

10.12.2014 13:18:39

PROIZVODNI PROGRAM

Vrba d.o.o. – MEDNARODNI TRANSPORT – Konkurenčne cene prevoza po EU. – Na trgu že 20 let!

Zaporne lopute Nepovratne lopute in ventili Lovilniki nesnage Ovalno klinasti zasuni Navojni zasuni Navrtni zasuni Hidranti Prosto pretočni podzemni hidranti

IMP Armature d.o.o. Ljubljanska Ljubljanska cesta cesta 43 43 1295 1295 Ivančna Ivančna Gorica, Gorica, Slovenija Slovenija

T: T: +386 +386 (0)1 (0)1 7887 7887 300 300 F: F: +386 +386 (0)1 (0)1 7887 7887 328 328

E: E: info@imp-ta.si info@imp-ta.si www.imp-ta.si www.imp-ta.si

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

FIAT

Glas Gospodarstva / december 2014

ZAVAROVALNICE V LETU 2015

Leto izzivov in priložnosti

jamem, da bomo v Zavarovalnici Maribor tudi v letu 2015 opravičili zaupanje vseh zavarovancev. Naš moto je ‘Naprej z vami’,« poudarja pomen uporabniške izkušnje David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor.

Kriza ni čas, ko bi varčevali pri zavarovanjih

Jak Vrečar

Kakšno bo leto 2015 za zavarovalniški trg v Sloveniji? Zavarovalnice so »v dobri formi« in kapitalsko ustrezno pripravljene, stresni testi pa so prinesli pozitivne rezultate, kažejo sveže objavljeni rezultati evropskih zavarovalnih testov, a tveganj, povezanih s še vedno nestabilnimi razmerami, in vse večje konkurence se v zavarovalnicah zavedajo. Kaj torej prinaša novo leto?

akšno bo leto 2015 za zavarovalniški trg v Sloveniji? Zavarovalnice so »v dobri formi« in kapitalsko ustrezno pripravljene, stresni testi pa so prinesli pozitivne rezultate, kažejo sveže objavljeni rezultati evropskih zavarovalnih testov, a tveganj, povezanih s še vedno nestabilnimi razmerami, in vse večje konkurence se v zavarovalnicah zavedajo. Kaj torej prinaša novo leto? Zavarovalnice v Sloveniji so ustrezno kapitalsko pripravljene na novo evropsko direktivo Solventnost II – ta bo sicer začela veljati s 1. januarjem 2016 – in po zaključnih številkah z zadnjega dne leta 2013 kažejo povprečno 80-odstotni presežek kapitala v primerjavi z zahtevano ravnijo. V testu le dve zavarovalnici nista mogli izkazati kapitalske ustreznosti, vendar pa je znašal skupni primanjkljaj le štiri milijone evrov, kar znaša dva promila celotnih sredstev zavarovalnic za zagotovitev solventnostnega kapitala. Kapitalsko je bilo testiranih 16 zavarovalnic, v obremenitvenih testih pa 15 družb z zavarovalniškega trga. Kaj je sporočilo rezultatov? Zavarovalnice so testirali na podlagi več scenarijev – od tržnih sprememb do potencialnih posebnih primerov, kot so katastrofe, znižane obrestne mere ... Naše zavarovalnice so se najbolje izkazale na svojem primarnem področju, pri testih, vezanih na zavarovalna tveganja. Bolj so izpostavljene pri »črnih scenarijih« z dodatnim občutnim padcem finančnih trgov, a tudi pri teh bi bile tri četrtine obravnavanih družb kapitalsko povsem ustrezne in ne bi izkazovale primanjkljaja kapitala.

Ažurno in s posluhom za zavarovance

Če se pri bankah lahko zaskrbljeno oziramo proti rezultatom, so zavarovalnice teste torej opravile zelo dobro, če že ne z odliko. A to jim seveda še ne zagotavlja mirnega spanca in uspešnega poslovnega leta 2015. Skupni imenovalec njihove strategije za prihodnje je zavedanje, da morajo biti storitve »krojene« čim bolj po meri strank. »Ne glede na nekoliko bolj optimistične napovedi o gibanju gospodarske aktivnosti pričakujemo, da bo tudi leto 2015 zahtevno,« poudarja Janko Šemrov, izvršni direktor za premoženjska zavarovanja v naši največji zavarovalno-finančni skupini, Zavarovalnici Triglav. Pri Triglavu ocenjujejo, da bodo poleg kakovosti produktov v prihodnje še pomembnejši odnosi in poprodajne storitve. »Gradili bomo na nadaljnji krepitvi odnosov z zavarovanci in razumevanju njihovih potreb. Posameznikom in podjetjem bomo omogočali celovito zavarovalno zaščito, prilagojeno njihovim pričakovanjem ob doseganju želene ravni zavarovanosti. V ospredje bomo postavili zavarovance ter s premišljeno kombinacijo inovativnosti in tradicije krepili dostopnost storitev in produktov, nadgradili kakovost poprodajnih aktivnosti in ažurno reševali škode. V tej smeri bomo delovali v letu 2015,« povzema cilje za novo leto Šemrov. Da bo pristop do strank na zgoščenem zavarovalniškem trgu še pomembnejši in da je kakovost storitev ravno tako pomembna kot kakovost produktov, se strinja tudi Gregor Pilgram iz zavarovalnice Generali. »Pri Generaliju bomo nadaljevali svojo

uspešno strategijo z zanimivo, inovativno in kakovostno ponudbo. Dostopna je po ugodnih cenah, pri čemer naše vodilo ostaja sposobnost, da zavarovalcem zagotavljamo najvišjo vrednost za vložena sredstva. Vse to bomo uresničevali z usmeritvijo v dobro vidnost na trgu in s preseganjem standardov ponudbe.« Del ponudbe zavarovalnic ostajajo še vedno tudi atraktivne prodajne akcije in ugodnosti. »Generali nadaljuje z že znanimi ponudbami, kot sta vračilo 10 odstotkov kasko premije in zamrznitev bonusa premijskega razreda, v letu 2015 pa jim bomo dodajali nove edinstvene ugodnosti. Da smo bili doslej pri tem uspešni, potrjujejo zavarovalci, saj podatki kažejo, da so pri nas že četrto leto zapored najbolj zadovoljni po obravnavi škod. Da bo tako tudi v prihodnje, bomo zadovoljstvo zavarovalcev še naprej postavljali v ospredje vseh svojih dejavnosti,« končuje Pilgram. Med zavarovalnicami, ki bodo poskušale pritegniti stranke s svežino in novostmi, je tudi Zavarovalnica Maribor, ki bo odslej prepoznavna tudi po novi zunanji podobi. A vsebine je še veliko več. »V Zavarovalnici Maribor smo v preteklem letu spremenili identiteto, se predstavili z novim logotipom, hkrati pa smo spremenili in nadgradili tudi filozofijo poslovanja. V ospredje postavljamo zavarovanca in njegove želje. Zato se bomo tudi v prihajajočem letu v čim večji možni meri prilagajali zavarovancem in njihovim potrebam ter razvijali produkte, pisane njim na kožo. Zavedamo se namreč, da mora zavarovanec ob maksimalni varnosti, ki mu jo zagotavlja zavarovalnica, dobiti tudi najboljšo uporabniško izkušnjo. In ver-

Med trendi, ki jih opažajo v zavarovalnicah in ki vsekakor niso spodbudni, je dejstvo, da v podjetjih, ki čutijo posledice slabših razmer v gospodarstvu, primernim zavarovanjem ne namenjajo dovolj pozornosti. Dolgoročno gre za zelo nevaren trend, saj so neustrezno zavarovana podjetja in njihovi posli v časih, ko poslujejo na meji, zelo ogrožena. »V svetu je veliko zavarovanj obratovalnega zastoja zaradi nesreč, na primer požara, pri nas pa je zavedanja, koliko škode prinese uničena proizvodna linija ali pa zastoj pri dobavi blaga zaradi tovrstnega dogodka, veliko premalo,« opozarja Gabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica. »V krizi nekateri zmanjšujejo ali celo opuščajo zavarovanja, kar je zelo nespa-

Nalgesin® S ustavi bolečino, preden bolečina ustavi vas.

metno. Ravno zdaj je treba biti zavarovan, saj so tveganja večja. Pri nas zato ponujamo prilagojene produkte tudi za manjša podjetja, ki dobijo praktično popolno zavarovalno zaščito kot paket na eni polici. Tudi na primer kritje zavarovanja invalidnosti pri ZPIZ se je občutno zmanjšalo, zato bi se delojemalci in delodajalci morali bolj zavedati novih tveganj in jih upoštevati pri izbiri zavarovanja,« ugotavlja Škof in svetuje podjetjem, naj skrbno pretehtajo, ali se »racionalizacija« pri zavarovanjih obnese.

Prelomno leto za drugi steber

Velike spremembe se obetajo oziroma bodo izpeljane na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prenovljeni drugi steber ponuja več možnosti in izbire za zavarovance pa tudi druge novosti. S koncem leta 2014 je poteklo dveletno prehodno obdobje, v katerem so morali zavarovalnice in drugi izvajalci posodobiti svoje produkte. V prvi polovici novega leta – po uskladitvi vseh zakonskih in podzakonskih aktov, načrtov in naložbenih življenjskih ciklov – bodo spremembe tudi začele veljati.

Največjo spremembo prinašajo naložbeni življenjski cikli, znotraj katerih se bodo zavarovanci v podjetjih lahko odslej odločali, ali se bodo sredstva za dodatno pokojninsko zavarovanje zanje nabirala v konservativnih skladih kot doslej ali pa bodo izbrali opcije z višjim tveganjem in posledično tudi potencialno višjim donosom. Vsekakor izvajalci upajo in pričakujejo, da se bo sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vključilo še več podjetij in zaposlenih. Dejstvo je namreč, da država preprosto ne bo mogla več skrbeti za varnost zaposlenih v višji starosti enako in v enaki meri kot doslej. Vesna Razpotnik iz Modre zavarovalnice, izvajalca z največjim številom zavarovancev na tem področju, navaja konkretne številke. »Povprečna neto plača je v letu 2013 znašala 997 evrov, povprečna neto pokojnina pa dobrih 564 evrov. Pokojnina je bila torej v primerjavi s plačo nižja za 43 odstotkov, kar je seveda velikanska razlika,« svari Razpotnikova. »Razmerje med povprečno neto plačo in povprečno starostno pokojnino se je poslabšalo v škodo pokojnine, zadnja je v letu 2000 pomenila 75,3 odstotka plače, v letu 2013 pa le še omenjenih 56,6 odstotka.«

Hitra rešitev

za glavobol, menstrualne bolec ˇine in bolec ˇine v krizˇu.

V hitrem ritmu življenja vas bolečina lahko hitro ustavi. Zato imejte pri roki Nalgesin S, ki se zaradi posebne učinkovine hitreje absorbira, doseže mesto bolečine in jo hitro ustavi.

Nalgesin® S – hitra rešitev za bolečino. www.nalgesin.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Nalgesin S vsebuje natrijev naproksenat.

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino že varčuje 60 odstotkov vseh zaposlenih. V Modri zavarovalnici pričakujejo rast splošnega deleža in deleža svojih zavarovancev. »Naša ključna konkurenčna prednost je kapitalska moč, kar je najpomembnejši dejavnik varnosti privarčevanih sredstev in garancija za izplačevanje dodatnih pokojnin,« končuje Razpotnikova. Kje so slovenska podjetja in njihovi zaposleni pri zavarovanjih v primerjavi s tujimi? Willem Jacob Westerlaken, član uprave Adriatica Slovenice, prihaja iz Nizozemske in ima vpogled v razmere tako v Sloveniji kot na drugih zavarovalniških trgih. V nekaterih segmentih vidi veliko podobnosti, a ne pri tem: »Pri obravnavi zaposlenih obstaja velika razlika. Čeprav tudi večja podjetja plačujejo vse manj zavarovanj, ponujajo zaposlenim različna življenjska in zdravstvena zavarovanja. Nekatera jim plačujejo del premije in

omogočajo, da se organizirajo pod okriljem podjetja in tako lahko zahtevajo od zavarovalnice ugodnejše pogoje za dodatna pokojninska in zdravstvena zavarovanja. Posamezniki morajo preprosto tudi v Sloveniji bolje poskrbeti zase, saj pogosto ne vedo, kakšna bo njihova pokojnina. Delodajalci pa morajo tudi dvigovati ozaveščenost o pomenu in koristih dodatnih pokojnin.«

Celostna ponudba in nova področja zavarovanj

Premik od razmišljanja, da je zavarovanje le osnovna zaščita za jeklenega konjička, hišo in morda še dodatno nezgodno zavarovanje, je vsekakor že zelo viden. Ne le produktov, ampak celih področij zavarovanj, ki jih bodo v prihodnje uporabljali posamezniki in podjetja, bo vse več. Temu primerno se spreminja tudi ponudba zavarovalnic. Neven Cvitanović, član uprave Vzajemne, zavarovalnice, ki jo je ve-

čina v preteklosti poznala le po dopolnilnih zavarovanjih, tako opisuje širitev dejavnosti in produktov: »Želimo se pozicionirati kot zavarovalnica, ki v celoti poskrbi za zdravje, osebno in finančno varnost posameznika in družine. V prihodnjem letu bomo trgu ponudili tudi povsem nov in zelo zanimiv produkt – tako imenovano zdravstveno polico, v okviru katere bomo celovito zajeli od kritij specialističnih storitev do stroškov operacij v zasebnih ustanovah, asistenco, možnost pridobitve drugega mnenja in še marsikaj. Zavarovancem želimo ponuditi popolno zaščito, zato tudi razmišljamo o dentalni polici, pa še o kakšni novosti, ki je doslej na našem trgu ni bilo.« Na področje, ki v preteklosti ni bilo posebej pokrito, sodi tudi ponudba zavarovalnice Arag. Marko Vončina, direktor slovenske podružnice zavarovalnice, ki je v tujini sicer znana že vrsto let, optimistično gleda na novo leto in je prepričan, da se bo zaradi položaja

nadaljevanje na str. 70

ZA DOLGOROČNA IN ZANESLJIVA PARTNERSTVA Naša strategija temelji na več kot dvajsetletnih izkušnjah in zaupanju. Smo največja zavarovalniška skupina z osrednjim trgom v Sloveniji. Svojim strankam, posameznikom in podjetjem omogočamo vso zavarovalno zaščito tudi preko meja. ZAGOTAVLJAMO CELOVITE REŠITVE Nudimo vam najsodobnejša zavarovanja za varnost vašega premoženja in poslovanja. Zato, da nepredvidljivi dogodki ne ogrozijo vaše uspešnosti, učinkovitosti in zastavljenih ciljev.

Neven Cvitanović, Vzajemna

Marko Vončina, Arag

Willem Jacob Westerlaken, Adriatic Slovenica

»V celoti bomo poskrbeli za zdravje, osebno in finančno varnost posameznika in družine.«

»Z novostmi se želimo približati podjetjem, ki se dnevno srečujejo s plačilno nedisciplino.«

»V primerjavi z drugimi trgi je velika razlika pri obravnavi zaposlenih.«

Janko Šemrov, Zavarovalnica Triglav

Gregor Pilgram, Generali

David Kastelic, Zavarovalnica Maribor

»Pričakujemo, da bo tudi leto 2015 zahtevno.«

»Tudi v letu 2015 bomo dodajali nove edinstvene ugodnosti.«

»V ospredje postavljamo zavarovanca in njegove želje.«

In še več. Razvili smo rešitve, ki utrjujejo pripadnost, motiviranost in varnost zaposlenih, med njimi pokojnino AS. Ob celoviti ponudbi premoženjskih, zdravstvenih, pokojninskih in življenjskih ter nezgodnih zavarovanj, zagotavljamo odlične storitve in najvišje standarde sodelovanja. Za dolgoročna in zanesljiva partnerstva. Za vas ustvarjamo nove dimenzije varnosti.

Nove dimenzije varnosti

ZAVAROVALNIŠTVO

v Sloveniji tudi za zavarovanja, kakršna ponuja Arag, odločalo vse več slovenskih podjetij. »Pripravljamo več novosti, s katerimi se želimo recimo približati podjetjem, ki se dnevno srečujejo s plačilno nedisciplino. Naš standardni produkt zavarovanja pravne zaščite za podjetja, s katerim si podjetje zavaruje pravdne stroške, torej za odvetnike, sodne takse, izvedensko mnenje in podobno, zagotovi upravljanje terjatev vključno s pisnimi opomini ter pisnimi odvetniškimi opomini neplačniku, bomo že v prihodnjih tednih nadgradili z možnostjo vložitve e-izvršbe,« opisuje specifiko tovrstnih zavarovanj.

Pod črto: izzivov ne bo zmanjkalo

Produkti, še bolj prilagojeni strankam, visoka kakovost storitev, uvajanje novih produktov in tipov zavarovanj ter ozaveščanje potencialnih strank so izzivi, s katerimi se bodo spopadale zavarovalnice v 2015. Leto

bo vsekakor dinamično, čas za inventuro, kako uspešna bo katera zavarovalnica in

kako natančno je znala oceniti trg, pa bo že v prihajajočih mesecih ...

Vesna Razpotnik, Modra zavarovalnica Gabrijel Škof, Adriatic Slovenica

»Tveganja so večja, zdaj je treba biti dobro zavarovan.«

»Dejstvo je, da država ne bo več poskrbela za našo varno starost enako kot doslej.«

Nepogrešljivi partner na poti do uspeha Promocijska vsebina Novi Fiatov Ducato je šesta generacija najbolje prodajanega vozila znamke Fiat Professional, ki je v 33 letih (od leta 1981) prepričal kar 2,6 milijona kupcev. Ponuja dinamiko, varnost, kakovost in trpežnost ter še več zmogljivosti, tehnologije in koristi. Izboljšani so tudi strukturne ojačitve, zavorni sistem, vzmetenje in sklopka. Motorji so 2-litrski, 2,3-litrski in 3-litrski Multijet z največ 132 kW (180 KM) moči, Na voljo bo tudi 3.0 Natural Power s 103 kW (140 KM), ki uporablja dve vrsti goriva – metan in bencin. Menjalniki so pet- ali šeststopenjski, ter šeststopenjski robotizirani Comfort-Matic, s posebnimi prestavnimi razmerji za različici Maxi in Ducato Camper. Ducato se ponaša z najsodobnejšo tehnologijo in opremo: elektronskim nadzorom stabilnosti (ESP) s sistemom proti prevračanju vozila, sistemom za zaznavanje položaja in težišča tovora (LAC), ter s sistemom pomoči pri speljevanju v klanec (Hill Holder), ki so serijsko vgrajeni v celotno ponudbo vozil. Med drugim lahko ponuja tudi sistem proti

zdrsu pogonskih koles (ASR) in elektronski sistem za zaviranje v sili (EBA). Na voljo je osem različnih prostornin, dve mehanski konstrukciji (MAXI omogoča do 4,25 tone skupne mase), nosilnost je od 800 do 2100 kilogramov.

Dodatne prihranke pri vozilih Fiat Professional prinašajo tudi nizki stroški rednega vzdrževanja, ki so se z daljšimi servisnimi intervali še znižali. Za brezhibno delovanje skrbi razvejena servisna mreža skupaj z asistenco Fiat Professional, ki je na voljo 24 ur na dan.

Čas je za akcijo! Priporočena pokojninska rezerva pri 65 letih znaša 6 letnih neto prihodkov. Prej začneš varčevati, z manjšimi zneski lahko ta cilj dosežeš. Zato ukrepaj zdaj in skleni življenjsko zavarovanje NLB Vita Izbrana za pokojnino. Več na www.nlbvita.si.

www.nlbvita.si

080 87 98

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

15 let Vzajemne Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je novembra praznovala 15. obletnico. Namesto praznovanja so se v tej največji zdravstveni zavarovalnici, ki ji zaupa preko 800 tisoč zavarovancev, odločili, da bodo pomagali zdravstvenim ustanovam po Sloveniji pri nakupu zdravstvene opreme. Obenem so zaradi manjših odhodkov za zdravstvene storitve pred zaključkom leta svoje zveste zavarovance razveselili s 15 evrov nižjo novembrsko premijo. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Alešem Mikelnom, ki predstavlja tudi posebno novost v njihovi ponudbi – zavarovanje za pomoč na domu. Letos ste se že drugo leto zapored odločili za poračun premije. Lahko takšno poslovno politiko pričakujemo tudi v prihodnje? Že vrsto let za naše zavarovance skrbimo z najnižjo premijo dopolnilnega zavarovanja, ki smo jo z marcem dodatno znižali še za evro. Kljub temu smo zabeležili nižje odhodke za zdravstvene storitve od načrtovanih, zato smo se skladno z našim poslanstvom odločili, da svojim zvestim zavarovancem z tudi letos omogočimo 15 evrov obračuna premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da so oziroma še bodo naši zavarovanci v novembru ali decembru, odvisno od plačilnega inštrumenta, plačali le 12,62 evra premije. Če bo tudi v prihodnje prihajalo do boljšega poslovanja od načrtov, imamo kot vzajemna družba možnost, da na ta način nagradimo zveste zavarovance tudi v prihodnje. Značilnost vzajemnih družb namreč je, da poslujejo nepridobitno, kar pomeni, da ustvarijo le toliko presežka, kot je potrebnega za stabilno poslovanje, varnost zavarovancev in razvoj. Vsa ostala presežna sredstva pa vzajemne družbe uravnavamo tako, da imajo od tega korist zavarovanci. Vzajemna je prvega novembra obeležila 15 let svojega obstoja. Kaj ste pripravili ob tej priložnosti? Našo 15 obletnico bomo zaznamovali predvsem z družbeno odgovornostjo, ki predstavlja pomemben element poslovne filozofije naše zavarovalnice. Ob zaključku leta bomo tako različnim zdravstvenim ustanovam po Sloveniji s finančnimi sredstvi pomagali pri nakupu zdravstvene opreme. Na ta na-

čin namreč želimo po eni strani pomagati podhranjenemu zdravstvenemu sistemu, po drugi pa želimo tudi na ta način našim zavarovancem omogočiti, da so v zdravstvu deležni kakovostne oskrbe. Tako je bila ena naših večjih donacij v začetku letošnjega leta nakup inkubatorja, ki ga že vse od januarja uporabljajo v ljubljanski porodnišnici. Eden naših večjih stalnih projektov, ki jih podpiramo, pa je tudi program Ne-odvisen, ki mlade in njihove starše z dogodki po vsej Sloveniji ozavešča o različnih pasteh sodobnih odvisnosti. Pred kratkim ste ponudili zanimivo novost na zavarovalnem trgu, zavarovanje za pomoč na domu. Za kakšno obliko zavarovanja gre? Zavarovanje Pomoč na domu zagotavlja pomoč in asistenco na domu za določe-

no obdobje, ko zavarovanec zaradi bolezni ali nesreče ni zmožen opravljati običajnih dnevnih opravil. To vključuje vse od gospodinjskih opravil do priprave obrokov, nakupovanja, dostave zdravil, prevozov in drugo. Zavarovanje je zanimivo predvsem za delovno aktivno populacijo, saj v primeru bolezni ali nezgode, ko potrebujemo dodatno oskrbo, v današnjem tempu življenja težko s temi dodatnimi obveznostmi obremenjujemo partnerja, družino, ki imajo prav tako svojo službo in obveznosti. Tako da je za marsikoga to zavarovanje zelo atraktivno, še posebej ob tako nizki premiji, saj je v trenutni akcijski ponudbi na voljo že za 2,5 evra, po letu dni pa bo premija znašala 4,99 evra mesečno. Prednost tega zavarovanja je tudi ta, da bodo imeli zavarovanci, ki bodo upravičeni do oskrbe na domu, možnost do 24-urnega telefonskega dostopa do zdravnika.

0 .00

000

€

E N TO JET U O B K E TR PO

Best Doctors

Zdravstveno zavarovanje

J JEN

L AV JBOLJ R D A

Foto: Milan Tomažin

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Država ne bo mogla več poskrbeti za varno starost Modra zavarovalnica je največji upravljavec pokojninskih skladov v Sloveniji. Zaupa ji več kot 250 tisoč zavarovancev, njen tržni delež dodatnega pokojninskega zavarovanja se povečuje in je konec leta 2013 po zbranih sredstvih znašal 45 odstotkov, po številu zavarovancev pa 47 odstotkov. Je tudi največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji in je konec leta 2013 izplačevala pokojninske rente več kot 12 tisoč prejemnikom. Pokojninske rente drugega stebra prejema nekaj manj kot 5 tisoč posameznikov, lani jih je bilo skupaj izplačanih za 11,6 milijona evrov. O moči družbe, pomenu dodatnih pokojninskih zavarovanj in o prihodnosti smo se pogovarjali s predsednikom uprave Modre zavarovalnice Borutom Jamnikom. Modra zavarovalnica je največji upravljavec vzajemnih pokojninskih skladov in največji izplačevalec dodatnih pokojnin v Sloveniji. S čim ste prepričali slovenska podjetja in uporabnike? Glavna konkurenčna prednost Modre zavarovalnice je njena kapitalska moč, kar je najpomembnejši dejavnik varnosti privarčevanih sredstev. Količnik kapitalske ustreznosti, ki se izračunava kot razmerje med razpoložljivim in zakonsko zahtevanim kapitalom, je pri Modri zavarovalnici v primerjavi s konkurenčnimi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) v povprečju nekajkrat višji. Varnost sredstev zavarovancev je prepoznana kot osrednji strateški cilj zavarovalnice in zapisana v njeno strategijo. Z uspešnim poslovanjem Modra zavarovalnica obseg jamstvenega kapitala še povečuje, s tem pa tudi varnost prihrankov zavarovancev. Koliko sredstev trenutno upravljate in koliko upravljavcev v Modri zavarovalnici upravlja premoženje zavarovancev? Sredstva, ki so konec leta 2013 znašala 1,12 milijarde evrov – 830 milijonov evrov, zbra-

nih v vzajemnih pokojninskih skladih, 115 milijonov evrov obeh kritnih skladov in 178 milijonov evrov lastnih finančnih sredstev, ki so varnostni kapital za njene zavarovance –, upravlja izkušena, vrhunsko izobražena ekipa upravljavcev, upravljavcev tveganj, nadzornih delavcev in zaposlenih v podpornih službah. Modra zavarovalnica je največji upravljavec sredstev v Sloveniji. Upravljanje je visoko regulirano z zakonodajo, še strožje pa z internimi določili Modre zavarovalnice, kar je edinstven primer med upravljavci pokojninskih skladov. Katera podjetja sodijo med vaše zavarovance v okviru DPZ? Modri zavarovalnici zaupa poleg celotnega javnega sektorja tudi večina pomembnejših slovenskih podjetij. Med družbami, ki financirajo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja svojim zaposlenim, najdemo največja in najpomembnejša podjetja. Skrb za dodatno pokojnino svojih zaposlenih so nam zaupali: skupina Krka, skupina Hypo Alpe-Adria Bank, Unicredit banka, skupina Žito, skupina Helios, večji del

Z naložbeno politiko življenjskega cikla bodo donosi dolgoročno višji, privarčevanih sredstev za dodatno pokojnino pa bo več, je prepričan BORUT JAMNIK, predsednik uprave Modre zavarovalnice d.d.

na zagotavlja 24-urni vpogled stanja na osebnem računu – dejansko in tudi zajamčeno vrednost privarčevanih sredstev – in pregled vseh vplačanih premij v posameznem letu glede na mesec plačila in plačnika premije. V zadnjem letu smo prisotni tudi na družabnih omrežjih, ki nam in zavarovancem omogočajo učinkovito komunikacijo in izmenjavo mnenj. Ponujamo zbrane informacije o vsem, kar je dobro vedeti o dodatnem pokojninskem zavarovanju.

vseh podjetij v skupini energetika – HSE, elektrodistribucijska podjetja in elektrarne ter premogovniki – Enos-Energetika Jesenice z vsemi svojimi povezanimi podjetji, skupina Gorenje, Loterija Slovenije, Cinkarna Celje, GEN-I in številna druga podjetja, ki z nami uspešno in zadovoljno poslujejo že vrsto let. Kakšne prednosti prinaša delodajalcem in zaposlenim v podjetjih zavarovanje pri vas? Poleg dejstva, da se delodajalci pri izbiri Modre zavarovalnice odločijo za najbolj varnega pokojninskega izvajalca, je odločilnega pomena tudi podpora, ki jo na vsakem koraku zagotavljamo tako delodajalcem kot njihovim zaposlenim. Ponujamo učinkovito podporo za upravljanje osebnih računov in obsežne administracije, povezane z vplačili in izplačili. Pregledno so urejeni in dostopni osebni računi za več kot 260 tisoč posameznikov in mesečna e-izmenjava podatkov Modri.net z več kot 2.000 delodajalci, z vsemi spremljajočimi storitvami po meri delodajalcev in zavarovancev. Gremo v korak s časom in pri komunikaciji z zavarovanci uporabljamo sodobne komunikacijske poti. Modra zavarovalnica vodi zbrana sredstva na osebnih računih članov in svojim zavarovancem prek Modrega e-raču-

Kako se določajo premije, ki jih podjetja plačujejo za zaposlene, in kakšna je trenutno njihova povprečna višina? Dodatno pokojninsko zavarovanje je uvedlo že veliko slovenskih podjetij, ki s tem kažejo svoj odnos do socialne varnosti zaposlenih. Kar 95 odstotkov vseh zavarovancev (477 tisoč zaposlenih) je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih prek svojega delodajalca, ki za njih plačuje premijo, delno ali v celoti. Odločitev o višini premije in načinu plačevanja je rezultat skupnih dogovorov med delodajalcem in predstavniki zaposlenih. Skrb za finančno varno starost svojih zaposlenih so Modri zavarovalnici zaupala največja in najuspešnejša podjetja, kar se kaže tudi na višini povprečne premije, ki znaša skoraj 100 evrov na mesec in je precej višja kot pri konkurenčnih izvajalcih. Čeprav delodajalec plačuje premijo, to ne pomeni, da je to nujno dovolj. Vsak sam bo moral poskrbe-

““

Modra zavarovalnica je prva, ki je na področje dodatnega pokojninskega zavarovanja uvedla sklade življenjskega cikla - novost, ki članom omogoča izbiro naložbene politike, prilagojene starostni skupini in jim s tem omogoča višji življenjski standard v jeseni življenja.

ti za finančno varnost v starosti – in prej, ko se bo tega lotil, manj obremenjujoče bo zanj, saj bo za varčevanje lahko namenil manjši mesečni znesek. Zato je pomembno, da začnemo varčevati dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo. V tem primeru lahko že z nizkimi mesečnimi vplačili dosežemo čez štirideset let želeno višino pokojninskih prihrankov.

Kaj prinašajo skladi življenjskega cikla in kakšne prednosti pričakujete od njih v Modri zavarovalnici? Modra zavarovalnica je v novembru prva pridobila dovoljenje za upravljanje krovnega pokojninskega sklada, ki izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, in ustanovila Modri krovni pokojninski sklad (MKPS). Gre za pomembno novost, ki bo članom omogočala izbiro naložbene politike, prilagojene starostni skupini. Sklad življenjskega cikla sledi posameznikovim potrebam v različnih starostnih obdobjih in s tem omogoča doseganje višjih donosov. Upošteva se tudi posameznikova nagnjenost k tveganju in mu tako omogoča tudi samostojno izbiro. S približevanjem upokojitvi pa se povečuje delež netveganih naložb, ki varujejo že ustvarjene donose. Varčevanje v skladih življenjskega cikla bo povišalo vrednost zbranih sredstev, namenjenih dodatni pokojnini, in s tem posameznikom omogočilo višji življenjski standard v jeseni življenja. Z odločitvijo, da podjetje po novem ponudi varčevanje v krovnem skladu MKPS, zaposlenim zagotovi več izbire kot doslej, ko vsi varčujemo zgolj v skladu z zajamčeno donosnostjo, ne glede na starost. Ali boste zavarovance pozvali, da prestopijo v sklade življenjskega cikla? Zavarovance bomo pozivali, da prestopijo v sklade življenjskega cikla, ker smo prepričani, da je varčevanje v krovnem skladu za zavarovanca boljše, saj naložbena politika življenjskega cikla dolgoročno omogoča boljši donos in več privarčevanih sredstev za dodatno pokojnino. Se podjetja in zaposleni pri nas že dovolj zavedajo pomena DPZ? Na kaj najpogosteje pozabljajo? Zavedanje seveda obstaja, bolj je vprašanje, ali je zavedanje usklajeno s pričakovanji. Oseba s 25 evri mesečne premije ne more pričakovati rente, ki bi pomembno izboljšala pokojninske dohodke. Dejstvo je, da država ne bo več poskrbela za varno starost v enaki meri kot doslej. Pa ne, ker ne bi hotela, temveč zato, ker ne bo zmogla. Vsak sam bo moral poskrbeti za finančno varnost v starosti – in prej, ko se bo tega lotil, manj obremenjujoče bo zanj, saj bo za varčevanje lahko namenil manjši mesečni znesek. Zato je pomembno, da začnemo varčevati dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo. V tem primeru lahko že z nizkimi mesečnimi vplačili dosežemo čez štirideset let želeno višino pokojninskih prihrankov. In v prednosti so tisti zaposleni, ki jim vsaj del premije plačuje delodajalec.

ZAVAROVALNIŠTVO

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Splača se zaščititi svoje pravne interese Sodni postopki in odškodninski zahtevki postajajo v podjetniškem poslovanju vse pogostejši. Pa se zavedamo včasih tudi vrtoglavih stroškov, ki jih lahko prinesejo, in njihovega učinka na poslovanje? V zavarovalnici ARAG ponujajo produkte, s katerimi se podjetje lahko pred tovrstnimi nevarnostmi temeljito zavaruje. Besedo ima Marko Vončina, izvršni direktor podružnice ARAG v Sloveniji. Kako dolgo je ARAG posluje v Sloveniji in kako je trenutno umeščen na trgu? ARAG je zavarovalnica z dolgoletno tradicijo. Ustanovljena je bila že daljnega leta 1937, v Sloveniji pa smo od leta 2004. V sedanji obliki, kot podružnica evropskega koncerna ARAG SE, poslujemo od leta 2012. ARAG je hkrati edini specializirani ponudnik zavarovanja pravne zaščite v Sloveniji. Kakšna zavarovanja ponujate svojim strankam? Povedano zelo preprosto, ponujamo zavarovanja, ki v primeru, ko se znajdete v sodnem ali zunajsodnem sporu, omogočajo,

da so vaši stroški pokriti. Podjetje se pogosto sreča s spori, povezanimi z delovnimi razmerji, delovnimi nesrečami, in s tem zahtevki ZPIZ ali ZZZS za povračilo. V takih primerih zagotovimo pri ARAG kritje stroškov odvetnika, ki zastopa zavarovanca, plačilo sodnih taks, izvedenskih mnenj kot tudi stroškov nasprotne stranke v postopku, če sodišče tako razsodi. Pripravljate z novim letom kakšne novosti v ponudbi za podjetja? Nadgradili smo recimo zdajšnjo storitev upravljanja terjatev, ki vključuje pisni ter odvetniški opomin neplačniku. Tako bomo z januarjem predstavili e-izvršbo. Zavarovancu bomo s tem omogočili, da bo lahko ob plačilu premije, ta bo znašala le polovico od sicer zahtevane sodne takse 44 evrov, s »klikom« vložil elektronsko izvršbo. Ves postopek izterjave bo lahko dnevno spremljal in tako ohranil nadzor nad izterjavo ter znižal stroške. Poudariti je treba, da naš zavarovanec dobi svojo terjatev 100-odstotno poplačano. Naš strošek je vključen v premiji, ki jo je plačal. Kakšna gibanja na trgu zaznavate in kako se nameravate prilagoditi? Vse več je sporov iz delovnih razmerij, torej sporov med podjetjem in zaposlenim, kot tudi sporov med podjetji in ZPIZ ali ZZZS, ko je zahtevano povračilo stroškov zaradi delovne nezgode. Prav tako smo v preteklem letu zasledili zanimanje za zavarovanje sporov med vodstvenimi delavci in podjetji, na primer zaradi nespoštovanja individualnih pogodb ali kazenskih ovadb vodstev. Je še kakšna prednost vašega zavarovanja, ki bi jo omenili? Prva je ta, da je polica edini strošek, ki nastane v postopku. Poenostavljeno to pomeni, da si stranka sama izbere odvetnika, stroške, ki nastanejo v obravnavanem primeru, prevzame ARAG, stranki, se pravi zavarovancu, pa pripadajo vse v postopku dosežene pravice.

»Ko se znajdete v sodnem ali zunajsodnem sporu, omogočimo kritje stroškov in zagotovimo varnost,« pravi VONČINA.

Na kaj bi še posebej radi opozorili podjetnike? Letna premija pomeni za zavarovanca edini strošek pravnih storitev, saj zajema tudi sodne takse, stroške odvetnika, v nasprotju s »pavšalno« odvetniško pogodbo pa tudi stroške odvetnika nasprotne strani, če tako odloči sodišče. Kot posebna dodana vrednost se zavarovalna polica izkaže v tako imenovanih mikro in malih podjetjih, kjer ugotavljamo, da ta podjetja v veliki večini nimajo niti lastnih pravnih ali finančnih služb, saj zagotavlja kritje stroškov do 100.000 evrov po vsakem obravnavanem primeru, in to na območju celotne Evrope. Po čem se ARAG razlikuje od drugih ponudnikov zavarovanj za poslovneže? ARAG v okviru zavarovanja pravne zaščite omogoča prosto izbiro odvetnika, v sklopu koncerna ARAG SE pa lahko zagotovimo odvetnika kjerkoli v Evropi, kar je še posebej pomembno, če imamo na primer prometno nesrečo v tujini in potrebujemo pomoč. To s pridom izkorišča kar nekaj naših transportnih podjetij.

Avtomobilska Življenjska Premoženjska Nezgodna Pokojninska Zavarovanja

Varni pod okriljem leva

ENERGETIKA

Glas Gospodarstva / december 2014

STEKLARSKA INDUSTRIJA

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Energija za prihodnost

»Ne bomo se vdali!«

Trije E-ji – energetika, ekologija in ekonomija – skriti v ime E 3, d. o. o, podjetja iz Nove Gorice, pripovedujejo zgodbo o sodobnih idejah in podjetništvu, o energiji, znanju in idejah. Predstavljamo zgodbo E 3 o energiji prihodnosti ter dobrih poslovnih idejah.

me daljinskega ogrevanja, velike stanovanjske komplekse s skupnim kuriščem ter industrijske obrate, v katerih s toploto iz kogeneracije pokrivajo potrebe po procesni toploti.

Električna energija ima tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju pomembno vlogo. Strošek za elektriko je lahko velika postavka, zato si v E 3 prizadevajo ponuditi energijo po konkurenčnih in stabilnih cenah, hkrati pa so posebej pozorni na kakovost in zanesljivost oskrbe ter na čim manjše onesnaževanje okolja. V E 3 se primarno ukvarjajo z nakupom in prodajo električne energije končnim odjemalcem, ob tem pa njihovo dejavnost dopolnjujejo proizvodnja energije iz obnovljivih virov, uvajanje novih tehnologij za učinkovito rabo energije, izvajanje različnih projektov obnovljivih virov energije ter trgovanje z drugimi energenti.

V letu 2014 so v E 3 na podlagi energetskega pogodbeništva s podjetjem Hit, d. d., uspešno vključili tri kogeneracije s skupno zmogljivostjo 350 kW, pri katerih se kot primarni energent uporablja zemeljski plin. Med vsemi proizvodnimi obrati SPTE gre posebej opozoriti na projekt oskrbe s toploto v igralniško-zabaviščnem centru Perla, kjer s tehnologijo SPTE pokrivajo več kot 80 odstotkov potreb kompleksa po toploti ter več kot 35 odstotkov potreb po električni energiji. V letu 2014 je podjetje oskrbovalo s toploto okrog 300 gospodinjskih odjemalcev na lokacijah v Podmarku v Šempetru pri Gorici in Novi Gorici ter okrog 20 poslovnih odjemalcev na lokacijah v Novi Gorici in Kromberku. Cilji za prihodnost? Novogoričani povečujejo konkurenčnost, z uvajanjem novih tehnologij posodabljajo ponudbo in si želijo postati v prihodnje eden vidnejših trgovcev z električno energijo in drugimi energenti na domačem trgu, v tujini pa postati prepoznaven in odziven partner z dobro ponudbo.

Izkušnje, znanje in trdo delo prinesejo veliko, vendar niso vedno dovolj. Zakaj je trg za steklarske izdelke pri nas na kolenih in ali ima država do panoge mačehovski odnos? Deborah Krempl - Doplihar, direktorica gornjeradgonske enote podjetja Reflex, govori o izzivih in nepopustljivi volji.

Pionirji vetrne energije in izvedenci za kogeneracijo

Podjetje je pionir na področju proučevanja izkoriščanja vetrne energije. Ponaša se s prvo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji, v kateri so združili sledljivost in zrcala ter tako povečali izkoristek. Izvedlo je prvi projekt ogrevanja z geotermalno energijo, za njim pa so že številni uspešni projekti sočasne proizvodnje električne energije in toplote. E 3 ima v svojem portfelju štiri male vetrne elektrarne z zmogljivostjo približno 23 kW, pet malih fotonapetostnih elektrarn z zmogljivostjo okoli 36 kW in sedem kogeneracij z zmogljivostjo približno 3.920 kW. Večinski delež proizvodnje pomeni kogeneracija, ki z vidika učinkovite rabe energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida prinaša zelo dobre rezultate. Pri trenutnih tržnih cenah energentov danes vlagateljem ne prinašajo zadostnih donosov, je pa sistem investiranja subvencioniran s podporami na podlagi uredbe o podporah električni energiji proizvedeni v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Zaradi uredbe postane investicija v kogeneracijo zanimiva za vlagatelje. Vgradnja SPTE je najbolj primerna za objekte, v katerih bo poraba toplotne energije dolgoročno stabilna – gre na primer za siste-

Uspešno v letu 2014, ambiciozno naprej

Reflex je družinsko podjetje. Kakšne prednosti to prinaša? Razvoj družinskega podjetja je velik pritisk za vse ožje člane družine, jasno je treba določiti odgovornosti in kompetence, ker gre za družino in so čustvene vezi močne, je to še toliko bolj pomembno. Potrebni so strpnost in prilaganje, razumevanje. So pa velika prednost pripadnost, zaupanje, odgovornost, delavnost, seveda če smo imeli pravi vzor. In oče, ki je vztrajal, nam je velik vzor in dobra popotnica za življenje. V podjetju smo razen mame še vsi dejavni. Brat vodi Poslovno enoto za izdelavo aluminijskih konstrukcij v Poljčanah, jaz sem prevzela vodenje Poslovne enote v Gornji Radgoni, kamor spada predelava ploščatega stekla, ter nadzor nad finančnim delom za celotno družbo, oče nama s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami zagotavlja podporo in pomoč. Generacijski prehod smo dobro zastavili in nam do sedaj teče brez večjih težav. Cilj je jasen in skupen: popeljati podjetje spet na trdna, uspešna pota.

““

Naša država se je očitno odločila, da določenih vej gospodarstva ne potrebuje, in to nam je v letu 2014 že jasno pokazala,« pravi Krempl - Dopliharjeva.

Tehnologija obdelave stekla je zahtevna. Kje črpate tehnološko znanje in od kod prihajajo stroji, ki jih uporabljate v proizvodnji? Tehnologija je zahtevna in avtomatizirana, zato je tudi draga. Vsa tehnološka oprema je specifična, narejena zgolj za obdelavo stekla, razlikuje se tudi glede na vrste stekel. S steklom delamo že 35 let, imamo svoj razvoj, bogato zakladnico znanja in izkušenj. Sodelujemo s priznanimi inštitucijami na področju steklarske industrije, predvsem IFT Ro-

»Naša država se je očitno odločila, da določenih vej gospodarstva ne potrebuje, in to nam je v letu 2014 že jasno pokazala,« pravi Krempl - Dopliharjeva.

senheim iz Nemčije. Z njimi smo partnerji že več kot 20 let. Redno obiskujemo specializirane sejme. Tehnologija je iz različnih držav, žal v Sloveniji ni proizvajalcev, ne tehnologije, ne ključnih materialov. Kaj so vaši paradni izdelki in kakšne so posebnosti? Naši paradni izdelki so zahtevnejši izdelki, tako imenovana večfunkcionalna stekla, varnostna lepljena stekla, aluminijske zahtevnejše fasadne konstrukcije. Steklo kot material se iz leta v leto razvija, zato omogoča čedalje več funkcij. Stekla so varčna – toplotno zaščitna, ponujajo zaščito pred hrupom, požarom, so varnostna, po drugi strani izrabljajo sončno energijo in nam s svojo transparentnostjo zagotavljajo ugodnost bivanja. Sicer je naša proizvodnja organizirana kot proizvodnja serijskih izdelkov, predvsem zaradi rokov in obvladovanja stroškov, a še zdaleč to ni, standardne proizvodnje skorajda ni več, tudi zaradi tujih konkurentov iz sosednjih držav, ki z nizkimi cenami prodirajo na naš trg. Tudi ne tako bližnja Poljska. Na področju fasad pa je absolutno vodilo nizkoenergijska gradnja. Kateri trgi – poleg slovenskega – so za vas še aktualni, kje ste prisotni in kam se še usmerjate? Včasih smo 80 odstotkov izdelanega prodali doma, a položaj je danes precej drugačen. Z drastičnim upadom investicij, upadom subvencij za energetske obnove ter zato-

nom gradbeništva se je ta odstotek spremenil, morali smo pravočasno reagirati in se usmeriti na druge trge. Danes je ta delež 30 odstotkov. Ti trgi so: Avstrija, Hrvaška, Nemčija, Švica, nekaj Madžarske. Ko se bomo tukaj zasidrali, načrtujemo premike tudi dlje proti severu. Kje je Reflex danes in kje ga vidite v prihodnosti? Reflex danes ni tam, kjer bi si želel biti. Cilj je bil postati eno tehnološko najsodobneje opremljenih podjetij v steklarski panogi v Evropi. Vendar je zaradi recesije, na katero Slovenija ni bila najbolje pripravljena, naše podjetje izgubilo za dobrih pet milijonov evrov sredstev. V preteklem obdobju smo zato reševali podjetje, možnosti za investicije ni bilo. Še sreča, da so bile zadnje večje naložbe, leta 2008, v najsodobnejšo opremo in tako lahko z obstoječo opremo in veliko znanja pariramo tudi najzahtevnejšim. Vendar je to vse težje in v prihajajočem letu bomo morali nujno izpeljati kakšno večjo investicijo, kot kaže, brez pomoči inštitucij, ki bi morale pomagati sofinancirati razvoj gospodarstva, predvsem v podjetje, ki je močno izvozno usmerjeno. Vendar se ne vdamo. Vztrajnost, delavnost in pripadnost so nas že dvignile iz skorajšnjega dna, nad povprečje in tja na vrh se nameravamo spet vrniti.

SEJEMSKA DEJAVNOST

Glas Gospodarstva / december 2014

SEJEMSKA DEJAVNOST

Glas Gospodarstva / december 2014

ISKANJE PRODAJNIH POTI

Sejmi – ne strošek, temveč naložba Marko Štor

Čeprav slovensko gospodarstvo okreva, pa se podjetja, ki delujejo izključno na domačem trgu, še vedno soočajo s precej nizkim povpraševanjem. Posledično denarja še vedno ni dovolj, da bi ga nepremišljeno razmetavali v promocije, zato se je treba odločiti, katera oblika prinese največ. Mnogi še vedno prisegajo na sejemsko predstavitev.

ezultati raziskave, ki so jo opravili organizatorji Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, kažejo, da so glavne prednosti nastopa na sejmu osebni stik, prepoznavnost in velik obisk. »Vsi podjetniki in obrtniki, ki želijo na enostaven in direkten način povečati svojo prepoznavnost ter nagovoriti obstoječe in nove kupce, morajo nastop na sejmih nujno vključiti v svoj marketinški splet. Podjetjem torej sejmi omogočajo prikaz novosti, inovacij in izboljšanih rešitev, ki prinašajo koristi za kupce ter seveda neprecenljivi neposreden stik tako s končnimi kupci kot poslovnimi partnerji, ki ga denimo spletne komunikacije ne omogočajo,« so zapisali v podjetju Celjski sejem, d. d.

Izvozniki se drugače težko predstavijo

Kako so sejmi kot nujna oblika promocije pomembni, lahko najbolje vidimo na primeru slovenskih izvoznikov. Predvsem manjši dobavitelji – slovenska podjetja so izjemno pomemben člen v svetovni avtomobilski industriji – si stroška najema sejemske površine na največjih avtomobilskih sejmih ne morejo privoščiti. Zato se odločajo za skupinski nastop. Tako je konec oktobra v organizaciji Javne agencije SPIRIT Slovenija osem slovenskih podjetij iz avtomobilskega grozda, med njimi tudi Letrika, Kolektor in Hidria Rotomatika, svoje izdelke predstavilo na münchenskem avtomobilskem sejmu eCarTec, največjem sejmu na svetu za električno in hibridno mobilnost. Za 168 kvadratnih metrov razstavnega prostora so skupaj odšteli več kot 30 tisoč evrov, a cena bi bila za podjetja še precej višja, če bi se ga udeležila v lastni režiji.

V podjetjih, ki so se sejma udeležila, svoje prisotnosti ne obžalujejo, prav nasprotno. Kot so nam odgovorili iz Etrela, podjetja, ki proizvaja opremo za polnjenje električnih vozil, vsakoletna udeležba za njih pomeni povečevanje prepoznavnosti v industriji, povezani z elektromobilnostjo, ker pa so na sejmu našli tudi nove zastopnike za evropske trge, si obetajo več dodatnih naročil. Nekaj so jih dobili že takoj po koncu sejma. Šempetrska Letrika, ki je od letos v lasti nemške multinacionalke Mahle, proizvaja za svetovno znana podjetja v avtomobilski industriji – Toyoto, Fiat, John Deere in druge. Sejemska aktivnost jim pomeni ključno marketinško dejavnost, saj lahko prav v stiku s potencialnimi kupci pokažejo obseg znanja in potenciale, ki jih imajo. Čeprav je sejem eCarTec zanje med manjšimi, se ga redno udeležujejo, saj dobijo precej novih kontaktov, ki širijo njihovo poslovno mrežo.

Priprava na sejem je večmesečna aktivnost

Udeležba na sejmih je za nekatera podjetja, kot smo videli, ključnega pomena. A na sejmu ni dovolj zgolj udeležba, kot zmotno misli kar nekaj manjših podjetnikov, ki se prvič srečujejo s sejemsko dejavnostjo. Iztok Bricl, direktor podjetja Gospodarsko razstavišče izpostavlja, da se je treba na sejem zelo dobro pripraviti: »Dober sejemski nastop je še vedno izjemnega pomena, ne samo, da je to idealna priložnost za predstavitev novosti in ponudbe, saj je javnost v času sejma fokusirana na sejemske vsebine. Primeri dobrih praks na naših sejmih kažejo, da se razstavljavcem, ki so svojo pojavnost na sejmu skrbno načrtovali, tudi ak-

tivna navzočnost na sejmih dobro obrestuje. Prek svojih kanalov so svoj sejemski nastop napovedali in s tem obvestili medije, poslovne partnerje in stalne ter potencialne kupce.« Na sejmu samem mora biti osebje angažirano, in sicer tako, da kreativno zasnujejo svoj razstavni prostor, poskrbijo za promocijsko gradivo in sodelujejo tudi v spremljevalnem programu sejma. Zagotovo pa se ne sme pozabiti na posejemske aktivnosti, ki vključujejo kontakt s strankami in ključnimi partnerji, izpolnjevanje obljub, danih med samim sejmom, ter analizo obiskovalcev. Vizitke so denimo dragocena baza, do katere se sicer podjetje izjemno težko dokoplje. Celoten sejemski nastop mora biti zato sistematičen, saj nedodelane stojnice, slaba komunikacija s kupci in nedejavnost (najetega) osebja ne navdušijo obiskovalcev. »Najpogostejša napaka, ki jo naredijo podjetja, ki se udeležujejo različnih sejmov, je, da na nastop gledajo kot na strošek, ne kot na naložbo,« nam je po letošnjem Mednarodnem obrnem sejmu povedal Štefan Pavlinjek iz podjetja Roto, ki 80 odstotkov prometa ustvari v tujini in je sejemsko večinoma dejaven tam. Za večje sejme v tujini obstajajo celo čakalne vrste in ni nenavadno, če podjetja s skupnimi nastopi ali prek drugih partnerjev prej najdejo pot do kvadratnega metra ali dveh.

Strošek ali naložba?

V Sloveniji deluje veliko podjetji, ki se ukvarjajo izključno z izvajanjem sejemske dejavnosti. Večja podjetja redno uporabljajo njihove storitve, saj je za naročnika ugodnejše in lažje, če mu stojnico pripravi podjetje, ki ima s tem leta izkušenj. Podjetje pa ima več časa, da se

na sam sejem bolje pripravi. Manjša podjetja so seveda pri tem omejena s finančnimi sredstvi, a nasvet poznavalcev gre v smeri zunanje pomoči. Zavedati se je namreč treba, da se želeni učinki sejma ne pojavijo takoj, po navadi šele po dveh, treh sejemskih predstavitvah. Nekateri obupajo že po prvem nastopu, kar je napaka. Direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar po analizah MOS ugotavlja, da imajo tri četrtine stalnih razstavljavcev. Nekaj je takih, ki se udeležujejo sejmov vsako drugo leto, kar je še posebej značilno za investicijsko intenzivne panoge. »Najbolj pa smo veseli, ko se po kakšnem letu ali dveh premora vračajo stara podjetja, saj ugotavljajo, da jim sejemski nastop prinaša konkurenčne prednosti in da je strošek sejemske predstavitve v primerjavi z vložki v druge oblike promocije, kjer ni vedno takojšnje povratne informacije, dobra naložba, ki se absolutno izplača,« še pove Obrez Preskarjeva. Fluktuacija med razstavljavci je odvisna od naravne selekcije, v času gospodarske krize je ta seveda večja, saj je stečajev iz leta v leto več,

marsikatero podjetje pa si sejemskega nastopa v trenutnem položaju ne more privoščiti. To sejemska podjetja razumejo in so se morala na nove razmere tudi ustrezno prilagoditi. Ponujajo nove oblike promocije, organizirajo B2B-srečanja, hkrati pa prisluhnejo predlogom za nove sejemske vsebine. Prav na te prednosti opozarjajo v Kolektorju, saj »nudi sejemska udeležba priložnost sodelovanja na forumu proizvajalcev in na strokovni konferenci, kar za nas pomeni dostop do razvojno-raziskovalnih priložnosti in spremljanje svetovnih trendov v avtomobilski panogi«. V podjetju Oprema Ravne pa si želijo predvsem večje mednarodne prepoznavnosti, s tem pa novih partnerjev na področju raziskav in razvoja električne mobilnosti. Naši sogovorniki, udeleženci sejma eCarTec, vsi po vrsti ugotavljajo, da na sejmih pridobijo številne kontakte, a se hkrati zavedajo, da je v avtomobilski industriji za uspeh določenega projekta potreben čas, tudi do pet let, preden se začne serijska proizvodnja. In tako tudi načrtujejo svoje aktivnosti, saj uspeh ne pride čez noč.

NAJVEČJI SEJMI IN SEJMIŠČA V SLOVENIJI 

Celje – Celjski sejem, d. d. Mednarodni obrtni sejem Energetika Transport, Gospodarska vozila itd. Ljubljana – Gospodarsko razstavišče, d. o. o. Alpe Adria: Turizem in prosti čas Sejem Dom Ambient Ljubljana – sejem pohištva Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem Narava-Zdravje Gornja Radgona – Pomurski sejem, d. d. MEGRA, mednarodni kmetijskoživilski sejem Pomladni sejem: sejem gradbeništva MEGRA, sejem energetike ENGRA, sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA Portorož – različna organizatorja Internautica Bonaca

SEJEMSKA DEJAVNOST

Glas Gospodarstva / december 2014

SEJEMSKA DEJAVNOST

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Tudi sejmi se spreminjajo

Gospodarsko razstavišče

S predsednikom uprave Pomurskega sejma o trendih in priložnostih v panogi.

predvsem sejmi, ki ponujajo poleg specializiranih raznovrstne dopolnilne vsebine.

Kakšne trende zaznavate? Tudi sejemska dejavnost je odvisna od trendov v gospodarstvu, globalizacije in spreminjanja gospodarskih struktur. Na sejmih na eni strani opažamo čedalje več novih podjetij, po drugi strani pa se sejmov udeležujejo ali se nanje vračajo ugledna podjetja, ki si želijo večjega tržnega deleža in večjega ugleda blagovnih znamk.

Po čem je sejemski nastop boljši od drugih oblik trženja? Dober sejemski nastop omogoča neposreden stik javnosti z izdelkom, prodajalcem in podjetjem, ki se predstavlja na sejmu. Razstavljavci poleg tega na sejmu pridobijo koristne informacije od svojih odjemalcev in konkurence. Podjetja, ki si se predstavljajo na sejmu, krepijo zaupanje kupcev do svojega podjetja in blagovnih znamk.

Gospodarsko razstavišče se je v zadnjih letih razvilo v sodoben prireditveni center v pravem pomenu besede, saj poleg sejemskih prireditev uspešno razvija še kongresno dejavnost in kulturno-zabavne prireditve. Prireditveni center Ljubljana praznuje letos 60 let svojega delovanja. Letno jih obišče približno 400.000 ljudi. V sejemski dejavnosti posodabljajo obstoječe sejme v svoji organizaciji z novimi vsebinami – zadnjimi trendi, razvijajo spremljevalni program, ki je dodana vrednost za obiskovalce v smislu brezplačnih strokovnih svetovanj, delavnic, izobraževanj ipd. Sejmom z dolgoletno tradicijo - Ambient Ljubljana, Dom, Alpe-Adria: Turizem in prosti čas ter Narava-zdravje - so leta 2011 dodali še Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem, letos pa nekdaj tako priljubljeno prireditev Vino Ljubljana – mednarodno ocenjevanje vin ter vinski sejem.

Kako se spreminja vaša panoga? Oblikovali so se vodilni svetovni sejmi za posamezno stroko in panogo v največjih in gospodarsko najbolj razvitih državah. Na nacionalnih ravneh so se ohranili tisti sejmi, ki dovolj hitro prilagajajo vsebine, primerne za zadostno število potencialnih obiskovalcev, poslovnih partnerjev oziroma kupcev. Na regionalni ravni ostajajo v ospredju

Kako se povezujete s tujimi prireditelji? Pomurski sejem je od leta 2000 član svetovnega združenja sejmov UFI, leta 2008 pa smo bili sprejeti tudi v evropsko zvezo organizatorjev kmetijskih sejmov EURASCO. Sporazume o sodelovanju imamo sklenjene s številnimi evropskimi sejmi, v regiji pa najbolje sodelujemo z Novosad-

VABLJENI K PREDSTAVITVI IN OBISKU!

POMLADNI SEJEM gradbeništva, energetike, komunale in obrti GREEN Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga LOV Mednarodni sejem lovstva in ribištva NATURO Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi AGRA Mednarodni kmetijsko-živilski sejem

26. - 29. 3. 2015

JANEZ ERJAVEC, direktor Pomurskega sejma, d. d.

skim sejmom v Srbiji, s sejmom v Riedu v Avstriji in s sejmom v Veroni v Italiji. Povezovanje je toliko bolj pomembno zaradi osebne izmenjave izkušenj med organizatorji in medsebojnega obiskovanja sejemskih prireditev. Tako dobivamo nove zamisli, se seznanjamo s primeri dobrih praks in ostajamo v koraku z najsodobnejšimi organizacijskimi in tehnološkimi načeli, ki veljajo za kakovostno sejemsko dejavnost v svetu.

36. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov • 21. - 22. maj 2015 (sveže meso) • 17. - 18. junij 2015 (mesni izdelki) 29. mednarodno ocenjevanje mleka in mečnih izdelkov • 2. - 5. junij 2015

41. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona” • 20. - 24. julij 2015 13. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo • 4. avgust 2015

22. - 27. 8. 2015

Gospodarsko razstavišče se je uveljavilo tudi z odmevnimi svetovnimi razstavami. Letos so po razstavah Razgaljena telesa, ki je v pol leta privabila 80.000 obiskovalcev ter Genij – da Vinci, ki jo je v sedmih mesecih obiskalo 68.000 ljudi, gostili razstavo Ameriškega naravoslovnega muzeja iz New Yorka Možgani – zgodba od znotraj. V dobrih treh mesecih si jo je ogledalo skoraj 40.000 ljudi. Sedaj so

VABLJENI K POTRDITVI KAKOVOSTI!

19. mednarodno ocenjevanje sokov in brezalkoholnih pijač in embaliranih vod • 19. junij 2015

17. - 19. 4. 2015

Raziskujejo tudi možnosti za nove specializirane sejme, ki bi pritegnili poslovno ali pa tudi širšo javnost. Vse bolj se usmerjajo v industrijo srečanj, saj vsako leto gostijo mednarodne konference in kongrese, tiste manjše z od 20 udeleženci in tiste večje s tja do 1200 udeležencev. Možnosti za korporativne predstavitve in zabave so pri njih praktično neomejene in z mrežo partnerjev lahko ponudijo kakršen koli dogodek na ključ.

35. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme • 20. - 21. avgust 2015

www.pomurski-sejem.si

VSE SE DA DA ZA VSE www.gr-sejem.si

v zaključnih dogovorih za izjemno razstavo 1001 izum, ki prav tako prihaja iz Združenih držav Amerike. Ključnega pomena za razvoj Gospodarskega razstavišča je tudi povezovanje v mednarodnem smislu. So člani vseh pomembnih združenj sejmarjev. Novembra so gostili dvodnevno izobraževanje v organizaciji CEFA združenja sejemskih družb srednje, južne in vzhodne Evrope na temo digitalizacije poslovanja, so člani svetovne sejemske zveze UFI. Za kongresno dejavnost imajo pridobljen certifikat Zavoda Kongresno-turistični urad Slovenije, so člani svetovnega združenja kongresnih centrov AIPEC (edini v JV Evropi) in člani mednarodnega združenja ICCA (Mednarodno združenje kongresnih organizatorjev), preko katerega pridobivajo mednarodne kongrese.

NASVETI

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Kako uspešno PRENESTI LASTNIŠTVO družinskega PODJETJA na NASLEDNIKE Uroš Kavs je iz lastnih izkušenj začel posel. Z bratom sta tretja generacija družinskega podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 1965. Diplomiral je na temo Prenos družinskega podjetja. »Dober nasvet, kako urediti razmerja, je še kako pomemben za dolgoročno uspešnost podjetja, večkrat tudi odločilen za dolgoročno preživetje družinskega podjetja.« vanje poslovanja. Če je potomcev več, se po umiku staršev velikokrat pojavijo spori med potomci. Skupni imenovalec je, odsotnost celostnega načrtovanja nasledstva. Vedno poudarjam, da sta davčni in pravni vidik šele tretji korak prenosa.

UROŠ KAVS

S čim se večinoma ukvarjate? Predvsem z davčnim in pravnim vidikom preoblikovanja statusa s.p. v d.o.o., prenosom s.p. na naslednike ter prenosi lastništva v d.o.o. Kjer je potomcev več, preprečujem tudi konflikte, in sicer tako, da uskladimo želje, ki jih zapišem v pogodbe. Tako lahko zaščitim interese posameznikov ter predvidim pot za odpravljanje sporov, če se zgodi razdor. S tem lahko pogosto preprečimo propad podjetja.

Kaj priporočate družinskim podjetjem oziroma na kaj morajo biti prenosniki še posebej pozorni? Prenos naj bo načrtovan in postopen, ključen je prenos znanja. Obvezno je treba v načrtovanje zajeti vse vidike prenosa ter se prepričati, da so nasledniki motivirani. Predvsem pa za svetovalca najemite strokovnjaka in ne »šušmarjev«. Slovenci na vsakem koraku poskusimo privarčevati nekaj evrov. V primeru prenosa to prepogosto in v večini primerov pomeni propad podjetja. Moje vprašanje: »Ste pripravljeni tvegati svoje življenjsko delo za nekaj sto evrov?« Velikokrat podjetniki zaradi slabega svetovanja plačajo tudi kazen, ki je tudi nekajkrat višja od storitev primernega svetovanja. Poleg tega slab svetovalec »pozabi« na vrsto podrobnosti, ki seveda pomenijo izgubo premoženja.

Kaj konkretno predlagate? Za načrtovanje je potreben čas. Če imate več potomcev, je še kako smiselno vnaprej predvideti morebitne zaplete. Če prevzema podjetje en sam potomec, ne smemo pozabiti na druge. Tudi oni bodo nekoč zahtevali premoženje iz naslova dedovanja, zato je treba zadeve reševati ob prenosu podjetja. Podjetniki so tudi vsi prepričani, da imajo zgledno urejene oziroma pravilno označene nepremičnine v zemljiški knjigi, a žal večinoma ni tako. Zato je pred prenosom to nujno urediti, za kar pa je potrebnih nekaj mesecev. Brez tega ali pred tem davčno nevtralen prenos preprosto ni mogoč. Kje vas najdejo tisti, ki iščejo nasvete? Marsikomu sem že rešil njegovo »življenjsko delo« – podjetje. Zato se mi jeseni 2015 pridružite na predavanjih v Ajdovščini, Novem mestu, Mariboru, Kopru, Kranju, Celju in Ljubljani. Dogodki bodo sicer plačljivi, vendar bodo lahko bralci oziroma člani GZS imeli velik popust, če bodo zbirali kupone v zborničnih glasilih. Več o predavanjih pa v prihodnjih mesecih.

Kdo so vaši konkurenti? Računovodje in notarji ali pravniki, ki podjetnike nemalokrat zavedejo, saj njihove rešitve niso celostne. Spregledajo širino problema. Svetovalci pogosto pozabijo že na podrobnosti v davčnem in pravnem delu, kaj šele na družinski del, a ta je ključen za dolgoročno preživetje podjetja.

pokličite 040 797 688

Poudarjate, da prenos podjetja na naslednike preživi samo tretjina podjetij. Poleg slabega svetovanja, so vzrok konflikti in nemotiviranost prevzemnikov za nadalje-

www.prenospodjetja.si

PREOBLIKOVANJE s. p. v d. o. o. in PRENOS družin. DEJAVNOSTI

DELOVNI STROJI

Glas Gospodarstva / december 2014

DELOVNI STROJI

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

Kakovost in celostna ponudba – ključ za uspeh 60 let tradicije na svetovnih trgih in častitljivih skoraj 35 na slovenskem: to je izkaznica podjetja Jungheinrich, enega vodilnih proizvajalcev viličarjev ter ponudnika skladiščnih in logističnih sistemov in storitev. O obsegu poslovanja, ponudbi, priznanjih in načrtih je spregovoril Branko Švegelj, direktor slovenske veje podjetja. Kako bi predstavili podjetje Jungheinrich? Kam sodi na globalnem trgu? Podjetje Jungheinrich AG, katerega sedež je v Hamburgu, se v svetovnem merilu uvršča med tri najpomembnejše proizvajalce in dobavitelje viličarjev in vozičkov – ročnih, električnih ter z motorji z notranjim izgorevanjem. V vrhu smo tudi pri ponudbi celotnih skladiščnih ter logističnih sistemov in dodatne skladiščne opreme, kot so regalne in podestne konstrukcije, vertikalni in horizontalni transporterji, samodejni paletni viličarji, informacijski terminali in oprema za brezžično komunikacijo, navigacija v skladišču ter informacijske in programske rešitve za skladišče. Jungheinrich je v Sloveniji prisoten že dlje. Bi lahko na kratko povzeli zgodovino podjetja pri nas? Začetki našega poslovanja na slovenskem trgu segajo v leto 1980, ko je podjetje SMELT, v času omejenega uvoza tovrstnih proizvodov, podpisalo pogodbo z Jungheinrich AG, Monter iz Dravograda pa je izdelal več kot 350 viličarjev in vozičkov, ki so bili prodani v letih od 1981 do 1990 na slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem trgu. Leta 1991, takoj po osamosvojitvi Slovenije, je podjetje SMELT International podpisalo s podjetjem Jungheinrich pogodbo o zastopanju Jungheinricha na območju Slovenije, leta 1997 pa je nato sledil nov korak, saj je bilo ustanovljeno podjetje Jungheinrich, d. o. o., hčerinsko podjetje Jungheinrich AG. Kakšen je obseg poslovanja, koliko zaposlenih imate trenutno? Trenutno ima Jungheinrich, d. o. o., 45 zaposlenih.

Kakšne izdelke in storitve ponujate partnerjem? Naše podjetje je dejavno na celotnem področju intralogistike oziroma notranje logistike, saj poleg viličarjev, ki so zgodovinsko gledano najbolj pomemben izdelek, ponujamo celotno paleto dodatnih izdelkov in storitev. Mednje spadajo tudi različne vrste regalnih sistemov, na primer »drive-in«, »push-back«, prevozni regali, polični regali, podesti in podobno. Ponujamo tudi programsko opremo WMS za upravljanje skladišč, terminale, čitalnike črtnih kod, avtomatske viličarje APM in avtomatska skladišča skupaj s celotnim nadzornim sistemom. Tu so tudi naše storitve. Ponujamo idejne projekte oziroma zasnove skladišč, tehnološke projekte s popolnim konceptom tehnologije skladiščenja, skladiščno navigacijo v ozkih in širokih hodnikih, nadzorni sistem ISM nad floto viličarjev, analizo pretoka materiala MFA ter inženiring pri izvedbi projektov. Pristop Jungheinricha do svojih kupcev je partnerski in dolgoročen, saj nam prej omenjeni izdelki in storitve omogočajo, da skupaj s stranko pri njenih intralogističnih izzivih najdemo najustreznejšo izbiro. Takšno, ki je hkrati najučinkovitejša tudi z vidika povrnitev investicije oziroma ROI, stroškov uporabe in porabe energije. S celotnimi stroški lastništva, TCO, kupcem omogočamo racionalno uporabo izdelkov in storitev ter jim hkrati pomagamo povečati konkurenčne prednosti. Celovitost ponudbe je zato za naše partnerje glavna prednost, saj ni treba investirati v vse sisteme sočasno, ampak svoj koncept dopolnjujejo glede na trenutne potrebe in konkurenčnost gradijo dolgoročno. Kako je s poprodajnimi elementi ponudbe? Ponujate tudi servise? V Jungheinrichu imamo organizirano svojo lastno servisno službo po celi Sloveniji, torej lokalno, kar pomeni, da smo zelo blizu svojih kupcev in se lahko hitro odzovemo na njihove potrebe. Ponujamo originalne rezervne dele za Jungheinrichove viličarje in smo vključeni v distribucijo rezervnih delov »prek noči«, ki

BRANKO ŠVEGELJ je direktor slovenske podružnice, Jungheinrich, d. o. o., ki ima 45 zaposlenih

zagotavlja njihovo izjemno hitro dobavo. V Sloveniji je trenutno na terenu več kot dvajset servisnih tehnikov, ki imajo svojo mobilno delavnico oziroma servisni kombi. Svojim partnerjem tako ponujamo preventivno vzdrževanje viličarjev in druge opreme, popravila in vzdrževanje viličarjev, periodične preglede in skrbimo za skladnost opreme z vsemi zakonskimi predpisi. Na voljo je tudi storitev celostnega servisa – tu gre za kompletno servisiranje viličarjev z vsemi materialnimi stroški, kar omogoča stranki natančen pregled nad pričakovanimi stroški v daljšem časovnem obdobju, na primer petih let, servis baterij in polnilnikov, s katerim podaljšamo življenjsko dobo in zmogljivost baterij, ter menjavo hidravličnega olja, drugih olj in filtrov. Lahko Jungheinrichove izdelke stranke tudi najamejo? Ponujamo tudi to možnost. Pri Jungheinrichu se lahko stranke odločijo za dolgoročni in kratkoročni najem viličarjev – za dan, teden, mesec ali več. V najemni floti imamo v Sloveniji ta hip na voljo skoraj dvesto različnih viličarjev, zato je v vsakem primeru zagotovljena hitra odzivnost. Težave, ki se pojavijo zaradi nenadnega izpada viličarja ali pa povečanja obsega dela, lahko z najemom tako odpravimo hitro, preprosto in učinkovito. Najem uredimo tudi zelo hitro: ponavadi je viličar že v nekaj urah po naročilu na poti k stranki.

Druga možnost je dolgoročni najem oziroma v žargonu »rental«. Ta ponavadi obsega obdobje 60 mesecev. Prednost dolgoročnega najema je, da lahko stranka posodobi svoj vozni park viličarjev brez investicijskih sredstev, saj najemnina vključuje finančni najem, celovito zavarovanje viličarjev in tudi stroške celostnega servisa. Dodaten bonus dolgoročnega najema je tudi, da stranka po petih letih, torej ko se odloči za obnovo voznega parka, dobi nove viličarje z najnovejšo tehnologijo. S tem seveda povečuje učinkovitost svojega celotnega voznega parka ter dodatno znižuje stroške porabe energije. Jungheinrich, d. o. o., se ponaša z odlično boniteto AAA. Kako pomembna so v današnjih časih tovrstna zagotovila zanesljivosti in visokih standardov pri poslovanju? Bonitetna ocena AAA Bisnode pomeni, da je naše podjetje zelo dobro organizirano. Zagotavljamo visoke standarde poslovanja, saj smo zelo zanesljivi in tako lahko partnerji dolgoročno računajo na našo podporo in sodelovanje. Ocena AAA pomeni, da naše podjetje spada v najvišji razred, torej med 1,6 odstotka najboljših pravnih subjektov v Slo-

veniji, ki se lahko pohvalijo s to boniteto. Za tako visoko oceno podjetja so zaslužni vsi sodelavci, saj se dnevno s svojim delom trudijo zadostiti najvišjim kriterijem poslovanja. Najboljša bonitetna ocena pomeni tudi to, da imamo zelo dobro izhodišče za prihodnji razvoj in rast podjetja. Na katera priznanja ste še ponosni? Naši viličarji redno, vsako leto dobivajo nagrade neodvisnega združenja IFOY, v izvirniku se nagrada imenuje IFOY Award – International Forklift Truck of the Year. To izbira viličarje v nekaj kategorijah in podeljuje nagrado »viličar leta«. V letu 2013 sta zmagala dva naša modela, dizelski čelni viličar DFG 540s in regalni viličar ETV/ETM 216, leta IZDELEK: VILIČARJI 

prodaja najem od 24 ur, enega tedna, meseca dni ali več dolgoročni najem (»rental«, 3 ali 5 let) servisna podpora

2014 pa je dobil nagrado elektro čelni viličar Jungheinrich EFG S40s. Kaj načrtujete v letu 2015 – kakšni so vizije in poslovni načrti? Pri nas resnično delamo dolgoročno. Načrtov nismo postavili le za 2015, v celotnem koncernu imamo določene okvirne cilje vse do leta 2020. Želimo rasti, saj na slovenski trg vsako leto vpeljemo nove učinkovite izdelke ter nove storitve. S tem se lahko podjetje razvija še bolje in deluje dolgoročno. Naš cilj je izpolniti vse potrebe naših strank in jim omogočiti večjo konkurenčnost. JUNGHEINRICH V ŠTEVILKAH 

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1953. Globalno ima več kot 12.000 zaposlenih. Na leto proda za več kot za 2 milijardi izdelkov. Pri nas je od leta 1980, s svojim podjetjem od 1997. V Jungheinrich Slovenija je zaposlenih 45 ljudi.

TRANSPORT

Glas Gospodarstva / december 2014

DOBRO POČUTJE

Glas Gospodarstva / december 2014

PROMOCIJSKA VSEBINA

POSLOVNO ZDRAVJE

Podjetja izbirajo kakovostna in dobro opremljena vozila Slovenska podjetja se tudi pri nakupu vozil večinoma odločajo racionalno. Tako vsaj opaža Igor Mitrović iz podjetja Renault Nissan Slovenija, vodja prodaje lahkih gospodarskih vozil (LCV) v jadranski regiji Kakšna gospodarska vozila najpogosteje izbirajo slovenski podjetniki? Lahka gospodarska vozila lahko delimo v tri skupine, z manjšo, srednjo ali večjo tovorno prostornino. Slovenska podjetja večinoma izbirajo vozila z večjo kapaciteto tovora, saj sodi v ta razred po naših podatkih več kot 40 odstotkov registriranih LGV v letu 2014. To je segment, v katerem strankam v Renaultu ponujamo model master. S katerimi izzivi se srečujejo upravljavci voznih parkov? Kako jim pri tem pomagate? V današnjih časih sta poleg skupnih stroškov lastništva v obdobju uporabe vozila (TCO ali Total Cost of Ownership) med ključnimi dejavniki, ki jim upravljavci voznih parkov namenjajo največ pozornosti, kakovost in hitrost storitev. Renault je s tem razlogom razvil svojo posebno mrežo prodajnih in servisnih centrov »PRO +«, ki so specializirani in v celoti namenjeni potrebam kupcev lahkih gospodarskih vozil. V Sloveniji ima Renault sedem centrov PRO +, v katerih lahko na enem mestu opravite testno vožnjo vozil Renault LGV, dobite v roku 48 ur ponudbo, prilagojeno potrebam kupca, diagnostiko in servis vozil v najkrajšem možnem času brez predhodne najave in še veliko več. Kakšne trende pričakujete v letu 2015? Opazili smo, da se podobno kot na nekaterih drugih trgih v Evropi in podobno kot pri osebnih vozilih tudi poslovni kupci vse pogosteje odločajo za vozila, ki so bolj bogato opremljena. Za opremo, ki vozniku olajša komunikacijo s podjetjem in strankami ter ponuja dodatne varnostne funkcije za še bolj brezskrbno vožnjo. Renault sledi tem smernicam tako, da s produktnega vidika novi renault trafic recimo prinaša

koncept »mobilne pisarne« z nosilci za pametni telefon, tablico in prenosnik, z vidika varnosti pa poleg parkirnih senzorjev in vzvratne kamere ponuja tudi najnovejšo generacijo sistema ESP s sistemi Hill start assist in Grip control. Poleg tehnoloških inovacij smo z namenom, da bi izpolnili zahteve kupcev po profesionalni opremi, ki jo na vozilu najbolj potrebujejo, pripravili poseben paket dodatne opreme, imenovan Paket PRO +. Z našimi trenutnimi akcijami kupci lahko dobijo ta paket v naših gospodarskih vozilih po posebni ceni ali celo brezplačno v primeru nakupa vozila prek Renault financiranja. Se slovenski uporabniki gospodarskih vozil razlikujejo od kolegov v EU? Vsak trg ima svoje značilnosti v smislu zakonodaje in navad uporabnikov, ki določajo vrste vozila za opravljanje določenih dejavnosti. Če moram primerjati s sosednjimi državami, bi rekel, da so slovenski uporabniki pri nakupu vozil precej bolj racionalni in imajo v večini primerov jasno predstavo o tem, kaj potrebujejo. Bolje znajo prepoznati prednosti, ki jih ponujamo. Katere so ključne novosti v vaši ponudbi? Leto 2014 je bilo za Renaultova gospodarska lahka vozila posebno. Na slovenskem trgu

Zdravje in forma za uspeh Ob kakovosti vozil namenjajo upravljavci voznih parkov največ pozornosti kakovosti in hitrosti storitev, pravi IGOR MITROVIĆ.

smo predstavili kar tri nove modele: novega clia société, novega trafica in prenovljenega masterja. Skupaj s kangoojem, ki je bil obnovljen leta 2013, lahko rečemo, da smo v celoti prenovili ponudbo z najnaprednejšimi tehnološkimi rešitvami za potrebe vseh kupcev. Zato pričakujemo, da bo leto 2015 tisto, v katerem se bo pokazal naš polni potencial, vaši bralci pa bodo imeli priložnost, da se prepričajo o kakovosti naših novih modelov, saj jih bodo še pogosteje srečevali na slovenskih cestah.

Poslovni kupci izbirajo opremo, ki vozniku olajša komunikacijo s podjetjem in strankami ter zagotavlja še večjo varnost.

Sonja Poljanšek Škrabec, Sunny Studio

Kje ste končali leto v boljši formi: poslovno ali fizično? Eno brez drugega ne gre in leto 2015 bo pravi čas, da se odločite za naložbo v zdravje, ki je prvi pogoj za uspehe, zadovoljstva in nove zmage Vsakdanji stres, ki smo mu vse bolj izpostavljeni, krha našo dobro fizično kondicijo, ki je temelj za dobro počutje. Prenatrpani urniki, visoka pričakovanja, nezdravo prehranjevanje ter pomanjkanje počitka in fizičnih aktivnosti povečujejo stres, ki je prepoznan kot glavni krivec za mnoga bolezenska stanja. Rešitev za tako imenovane menedžerske bolezni je krepitev dobrega fizičnega počutja kot glavnega pogoja za vzpostavljanje primernih ravnovesij. Skrb za zdravje in dobro počutje zato naj ne bo prepuščena naključjem ali alarmom, ki nas opominjajo, da smo že v zelo slabi kondiciji. Skrb za lastno dobro počutje mora biti začrtana kot pomembna smernica našega vsakdana – poleg do ure natančno določenih sestankov je treba v dnevni razpored aktivnosti vnesti tudi urnik vadbe po dnevih in urah. Ne pustite, da postane to postranskega pomena, temveč si organizirajte programe z določenim ciljem, ki ga želite doseči.

Za vse potrebe imamo odgovor v Sunny Studiu v ljubljanskih Dravljah, ki je v Evropi prepoznaven kot eden najlepših ter vsebinsko in estetsko zakroženih celot. Vadba z osebnim trenerjem v Sunny Studiu je strokovno, ciljno voden trening, ki je po zahtevnosti, raznolikosti in motiviranosti prilagojen prav posebej za menedžerje, ki jih pestijo pomanjkanje časa in nepredvidljivi urniki. Osebni trenerji so fleksibilni, časovno prilagodljivi in strokovno usposobljeni profesorji športne vzgoje, smer osebni trener. V želji zagotoviti delček intimnosti ter nemotene vadbe in razvajanja imamo v Sunny Studiu poseben prostor, imenovan Klub. Namenjen je vsem, ki si želijo več zasebnosti, svoj prostor za vadbo in vadbo z osebnim trenerjem. Po vadbi si lahko privoščite harmonično razvajanje v spaju, z različnimi masažami, kozmetičnimi negami, pedikurami, manikirami ali izbirate med različnimi tretmaji za pare, orientalskimi tretmaji ali ajurvedskimi masažami. Klub omogoča tudi kratke sestanke s poslovnimi partnerji ali celo manjše predstavitvene dogodke – v vsakem trenutku smo

pripravljeni ustreči vašim željam in potrebam. Vsak dober menedžer se zaveda, da uspehi slonijo na najsposobnejših in najodgovornejših, zavzetih in najbolj učinkovitih posameznikih in delavnih timih. Poskrbite lahko tudi zanje. Ponujamo vam prenosne karte za podjetja, ki vključujejo fitnes na 650 kvadratnih metrih z opremo Technogym, vadbo aerobike v treh klimatiziranih dvoranah (v sezoni imamo prek 80 vadb na teden), obiskovanje finske in aroma parne savne, serail blatne savne, whirpoolov, ledene jame, Kneipovih kopeli, bio in solne savne, tropskega dežja, prostorne počivalnice, ogrevanih ležalnikov ... Vadba v skupinah je tudi eden od načinov, kako zbližamo sodelavce, povečamo timski duh in s tem pospešujemo motivacijo in ustvarjalnost. Z redno telesno dejavnostjo bomo zmanjšali stres na delovnem mestu, posledično bo tudi odsotnost zaradi bolezni manjša. Povečali boste motivacijo za delo in delovno storilnost pri zaposlenih – finančni vložek je zanemarljiv glede na učinek in zadovoljstvo, ki ga boste prejeli od svojih zvestih sodelavcev.

www.passat.si

Vi prepoznate priložnosti, vaš avto pa tveganja.

Novi Passat. S številnimi inteligentnimi asistenčnimi sistemi. Tako suveren kot vi. Pri novem Passatu je na voljo bogata ponudba inteligentnih asistenčnih sistemov za pomoč vozniku. S sistemom za zaznavanje pešcev, asistenco za zastoje ter asistenco za manevriranje s prikolico bo vaša vožnja varna in sproščena. Kot dodatna oprema so na voljo tudi žarometi LED HIGH, ki poskrbijo za optimalno osvetlitev cestišča, za interaktivno doživetje vožnje pa bo poskrbel visokoločljivostni aktivni informacijski zaslon z digitalnimi merilniki. Hvaležni boste za njihovo pomoč.

Novi Passat in Passat Variant že v salonih Volkswagen po Sloveniji.

Emisije CO 2: 140−105 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,4–4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Podatki veljajo za modela Passat in Passat Variant. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Navedena oprema je na voljo opcijsko. Volkswagen Passat limuzina je dobitnik nagrade Zlati volan 2014 (Golden Steering Wheel Award), ki jo podeljuje BILD am SONNTAG/AUTO BILD, 46/2014.