Turisticne informacije s karto hrvaske 2015 si by Croatian National Tourist Board

TuristiÄ?ne informacije s karto HrvaĹĄke

gratis SI

www.hrvatska.hr

9 1

2 7 3 4

10 Hrvaška. 1. ISTRA. POTI NAJMANJŠIH MEST NA SVETU.

2. KVARNER. POTI DIŠEČIH RIVIER IN OTOKOV.

3. DALMACIJA. ZADAR. POTI HRVAŠKIH VLADARJEV.

5 6

4. DALMACIJA.ŠIBENIK. POTI HRVAŠKIH VLADARJEV.

8. OSREDNJA HRVAŠKA. POTI DVORSKIH VIL.

5. DALMACIJA. SPLIT. POTI STARODAVNIH KULTUR.

6. DALMACIJA. DUBROVNIK. POTI STARIH KAPETANOV.

8. OSREDNJA HRVAŠKA. POTI PODZEMNIH SKRIVNOSTI. 9. MESTO ZAGREB. MESTO PO MERI ČLOVEKA.

7. LIKA - KARLOVEC. POTI VIROV NARAVE.

10. SLAVONIJA. POTI PANONSKEGA MORJA.

60 64

Dobrodošli na Hrvaško! Edinstvena po marsičemu, Hrvaška korenine vleče iz davnin, veliko bogastvo kulturnih dobrin, ki govorijo o vznemirljivi hrvaški preteklosti, od rimske dobi, renesanse, baroka, turških osvajanj, do sodobne, so izjemna vaba za vse tiste, ki obiskujejo Hrvaško. Če se bogati kulturni dediščini doda neverjetna lepota narave, s katero Hrvaška privablja ob vseh letnih časih, 8 nacionalnih parkov, 11 parkov narave, številna dediščina pod zaščito UNESCO-a, Hrvaška je zagotovo država neverjetne, magnetske privlačnosti. Čez petdeset glasbenih in filmskih festivalov sapo vzame tudi tistim najbolj odpornim, številni od njih izvajajo se na lokacijah, ki datirajo še iz davne preteklosti, ko so po stezah in poteh korakali rimski vojaki ter carji, osvajali turški paše, največja dela ustvarjali svetovni pisatelji, počivali vojvode in kralji. Prelepe plaže, eno izmed najbolj čistih morij na svetu, skriti zalivi, jezera in skrivnostni planinski vrhovi, čiste reke ter voda za pitje, fantastična gastronomija in cenjena vina ter žganja, ob svetovno znani kulturni in naravni dediščini, so najpomembnejša bogastva Hrvaške, ki so privlačna vsem. Rodovitne hrvaške ravnine, iz katerih lahko poizkusite šele

obrane sadeže, gradovi, muzeji in parki, rečne luke ter družinska posestva, vinarije, sveže pečeni kruh, ki s svojim vonjem vabi, da ga poizkusite znova in zopet znova, neraziskana je to notranjost Hrvaške, kraj mistike in skrivnosti, sna ter resničnosti, Hrvaška čustev in čutil. Da, Hrvaška je vse to, vendar tudi veliko več. Ona je domovina kravate, padala, torpeda, svinčnika, žarnice z volframovo nitjo, najhitrejšega električnega avtomobila na svetu, psa dalmatinca, Marka Pola, enega izmed najstarejših evropskih mest in parlamentov ter drugega po dolžini obrambnega obzidja v Evropi, najmanjše katedrale, najstarejšega arboretuma in filmskega festivala na svetu, domovina velikih športnikov. Država je to izjemnega prometnega pomena, transverzala, ki povezuje vzhod in zahod Evrope, žila utripalnica, država prelepega morja, zelenega gorovja ter čudovitih ravnic, bogatih polj in naftnih najdišč. In na koncu, vendar nič manj vredno od vsega navedenega - Hrvati! Hrvaški človek in njegova prijaznost sta magnet zaradi katerega se turisti znova vračajo. Včasih vas bo gostoljubnost domačina prisilila, da se vprašate ali ste v svojem lastnem domu ali enostavno - na dopustu na Hrvaškem!

SPLOŠNE INFORMACIJE

Dolžina morske obale 6278 km, od tega 4398 km otokov, skal in grebenov.

Število otokov, otočkov, skal in grebenov Zemljepisni položaj Hrvaška zavzema največji del vzhodne obale Jadranskega morja, kot dela Sredozemlja najbolj globoko uvlečenega v evropsko kopno. Na Hrvaško se nanaša tudi glavnina skupne obale Jadrana s skoraj vsemi otoki. Ozki gorski pas Dinaridov ločuje njen sredozemski del od srednjeevropskega kontinentalnega dela, ki se razprostira od skrajnjih vzhodnih obronkov Alp na severozahodu do obal Donave na vzhodu, pri čemer zajema južni del rodovitne Panonske nižine.

Površina Kopenski del znaša 56 594 km2, površina obalnega morja pa 31 479 km2.

Naseljenost Hrvaška ima 4 284 889 prebivalcev.

Nacionalni sestav Večino prebivalstva sestavljajo Hrvati, najštevilnejše manjšine pa so Srbi, Bošnjaki, Italijani, Albanci, Romi, Madžari, Slovenci in Čehi.

Državna ureditev Hrvaška je večstrankarska parlamentarna republika.

Glavno mesto Zagreb je z 790 017 prebivalcev gospodarsko, prometno, kulturno in akademsko središče države.

1244. Največja sta otoka Krk in Cres. Naseljeno je 50 otokov.

Največji vrh Dinara 1831 m/nm.

Klima Na Hrvaškem obstajajo tri klimatske zone: v nižinah notranjosti prevladuje zmerna kontinentalna klima, na višinah nad 1200 m planinska, vzdolž jadranske obale pa prijetna mediteranska klima z veliko sončnih dni kjer so poletja suha in vroča, zime pa blage ter vlažne. Povprečna temperatura zraka v nižinah notranjosti je januarja od − 2 °C do 0 °C in rahlo nižja v gorovju, julija povprečne temperature zraka so od 20 °C do 22 °C v nižinah notranjosti ter okoli 13 °C v najvišjem gorovju. Povprečna temperatura zraka v primorju je januarja od 5 °C do 9 °C, julija pa od 23 °C do 26 °C. Temperatura morja pozimi je okoli 12 °C, poleti pa okoli 25 °C.

Denar Uradna valuta na Hrvaškem je kuna (1 kuna = 100 lipa). Tuja valuta se menja v bankah, menjalnicah, poštnih uradih in v večini turističnih agencij, hotelov ter kampov. Kreditne kartice (Eurocard/Mastercard, Visa, American Express in Diners) prejemajo v skorajda vseh hotelih, marinah, restavracijah in trgovinah ter na bankomatih.

POTI NAJMANJŠIH MEST NA SVETU ISTRSKA POT

1 V Istri so se spremenile številne civilizacijske kulture, ki so za seboj pustile veliko več kot samo zgodovinske zgodbe. Na majhnem prostoru boste videli primorska, ribiška, antična in utrjena srednjeveška mesteca, ki so osvojila skorajda vsak grič v notranjosti Istre, s karakterističnimi ulicami, trgi, cerkvijo ter mestno ložo. Odkrijte zakaj je Hum imenovan za najmanjše mesto na svetu in kaj je navdihnilo francoskega pisatelja Julesa Verne-ja, da dogajanje enega svojega romana locira v mesto Pazin ter izvedite zakaj je nekdanje mesto Dvigrad v 17. stoletju enostavno izginilo iz lica zemlje ter... še veliko, veliko tega. Če se odpravite v središče Istre ali na njene obale, ne boste jih mogli zaobiti. Ne glede na to ali prihajate z avtomobilom, kolesom ali peš, zavijte iz ceste, vstopite v te majhne živeče zgodovinske stavbe in se prepustite domačinom, ki vam bodo z veseljem priporočili mesta na katerih lahko poizkusite specialitete domače kuhinje, kupite domače olivno olje, vino ali med. Vrata teh mestec so odprta že več stoletij; vabila so številne pred vami, vabijo pa tudi vas danes... Dobrodošli!

Umag

Buzet

Grožnjan 1a

Motovun PAZIN Poreč

Opatija RIJEKA

Rovinj

Brestova Labin 3 Rabac Porozina Valbiska

Cres

4b 4a

Lubenice

Pula Osor

1 Rovinj

ISTRA.

Narava NP Brijuni, poseben ornitološki rezervat Palud (Rovinj); zaščitena pokrajina Spodnji Kamenjak in Medulinski arhipelag (Medulin); park-gozda Motovunski gozd, Kontija (Vrsar), Zlatni rt (Rovinj) ter Šijanski gozd (Pula), park narave Učka, Plominska gora, jama Baredine (Poreč), Limski kanal in Romualdova votlina, špilja Mramornica (Brtonigla), Pazinska jama (Pazin), špilja Feštinsko Kraljestvo (Žminj).

Gradbene zanimivosti primeri antične arhitekture (Pula, NP Brijuni, Poreč); srednjeveška utrjena mesteca na gričih (najpomembnejši so Buje, Grožnjan, Oprtalj, Motovun, Buzet, Hum, Beram, Žminj in Labin); kažun – primer tradicionalnega ljudskega gradbeništva Istre (Vodnjanština).

Gastronomija ribje specialitete pod peko, omlet »fritaja« s šparglji, mineštra iz sipe, domače testenine »fuži« z golažem iz divjačine, tartufi, domače žganje »biska«, juha iz črnega vina. Vinske ceste, Ceste olivnega olja, Istrske medne točke

dovinski festival Giostra (september), Parenzana Bike Marathon (september), Dani tartufa u Istri (september-november), Umag/Novigrad/ Brtonigla/Buje - Gastronomske zimske rapsodije (oktober – marec). Zdravilišča: Istarske toplice. Kolesarske steze: Parenzana, Steza sv. Pelegrina (Umag), Steza sv. Mavra (Poreč), Casanovina steza (Vrsar), Steza Rubin (Rovinj), Steza Curiositas Histriae (Pula/Medulin), Steza Teran (Rabac), Zvezdna steza (notranjost). Steze za pešce: Parenzana, Sv. Zenon (Brtonigla), steze Poreča, Pule, Labina, steza svetega Šimona (Gračišče), steza Mathias Sandorf (Pazin), steza Buje – Buzet – Žbevnica, steza Brgudac– Korita. Športno vzpenjanje: Zlatni rt (Rovinj), Limski kanal, Dvigrad, Istrske toplice, Razpadalica (Buzet), kanjon Vranjska draga (Učka), Pazin, Vintijan (Pula). Padalstvo/paragliding: Kaštelir Razpadalica (Buzet), Brgud (Učka), Lanišče, Žbevnica in sam vrh Učke. Spominki: ISTRSKI KAŽUN, pihalni instrument roženice.

Dogajanja Barban – konjiška prireditev »Trka na prstanec« (avgust); Umag – ATP Croatia Open (julij); NP Brijuni – sezona Gledališča Ulysses (julij/avgust); Poreč – Vinistra (maj), Dan vina (maj), Dani antike Pula Superiorum (junij), Vrsar – Casanovafest (junij), Istra Inspirit (julij/avgust), Svetvinčenat - Festival plesa in neverbalnega gledališča (julij), Pula Film Festival (julij), Motovun Film Festival (julij), Rovinj - Noč sv. Lovre (avgust), zgo-

Halo Istria Turistična skupnost Istrske županije Pionirska 1, 52440 Poreč Tel.: +385 (0)52 88 00 88 E-pošta: info@istra.com www.istra.com

Brijuni 4b

Hum 2 Brijuni 4b

ISTRA.

1. Grožnjan 1a in Motovun 1b – srednjeveška istrska mesteca

2. Hum 2 – najmanjše mesto na svetu

Turistična skupnost občine Motovun Trg Andrea Antico 1, 52424 Montona Tel.: +385 (0)52 617 480 E-pošta: info@istria-motovun.com www.istria-motovun.com

Turistična skupnost mesta Buzeta Vladimira Gortana 9, 52420 Buzet Tel.: +385 (0)52 662 343 E-pošta: info@istria-buzet.com www.istria-buzet.com

Vzdignjena na gričih v vznožju katerih se nahaja rodovitna dolina reke Mirne, mesteca Grožnjan in Motovun plenita pozornost s svojo arhitekturo ter številnimi umetniškimi galerijami in glasbenimi ter filmskimi dogodki.

Oko 14 km jugovzhodno od Buzeta se nahaja srednjeveško mestece Hum, središče staroslovanskega pisma glagolice in vrednih fresk iz 12. stoletja. Mesto-spomenik z ohranjeno srednjeveško urbano arhitekturo je imenovano za najmanjše mesto na svetu!

3. Labin 3 – srednjeveško istrsko mestece Turistična skupnost mesta Labina Aldo Negri 20, 52220 Labin Tel.: +385 (0)52 855 560 E-pošta: info@istria-rabac.com www.istria-rabac.com

Nameščen na griču, Labin privablja obiskovalce s svojimi zgodovinskimi zgodbami o rudarjih in liku Matije Vlačiča Ilirika ter srednjeveškimi ulicami, ki se poleti pretvarjajo v umetniški oder. Grožnjan 1a Motovun 1b

4. Amfiteater v Puli 4a in Nacionalni park Brijuni 4b Turistična skupnost mesta Pule Forum 3, 52100 Pula Tel.: +385 (0)52 219 197 E-pošta: info@istria-pula.com www.istria-pula.com

Največji puljski antični spomenik iz 1. stoletja, tisto-časno bojišče gladiatorjev, danes pa koncertni in festivalni oder svetovnega glasu. NP Brijuni, arhipelag z 14 otočkov dostopen z ladjo iz Fažane, vreden je spomenik flore, favne in kulturno-zgodovinske dediščine. E-pošta: brijuni@brijuni.hr, www.brijuni.hr

1 5. Cerkev sv. Eufemije v Rovinju

Turistična skupnost mesta Rovinja Obala Pina Budicina 12, 52210 Rovinj Tel.: +385 (0)52 811 566 E-pošta: info@istria-rovinj.com www.istria-rovinj.com

Cerkev sv. Eufemija dominira primorskim mestecem Rovinjem in spada med najlepše uresničitve baroka v Istri. Sv. Eufemija je obenem tudi zaščitnica mesta čigar relikvije se hranijo v marmornem sarkofagu istoimenske cerkve.

6. Eufrazijeva bazilika v Poreču Turistična skupnost mesta Poreča Zagrebačka 9, 52440 Poreč Tel.: +385 (0)52 451 293 +385 (0) 52 451 458 E-pošta: info@istria-porec.com www.istria-porec.com

Edinstven primer zgodnje-bizantinske umetnosti na Mediteranu iz 6. stoletja, ki ga je dal izgraditi tedanji škof Eufrazije. Celi kompleks (bazilika, krstilnica, atrij, zvonik, škofijska palača) se nahaja na Unescovi listi svetovne dediščine. Pula 4a

Labin 3

Poreč 6

ISTRA.

Srečanje različnih svetov blaga je primerjava s tistim kar se lahko vidi in začuti v kraljevski Opatiji ter Crikvenici, pomorski Reki in v kamen vklesanem Senju. Vendar, različnost se tu ne neha, ona se nadaljuje na naših največjih jadranskih otokih Krku in Cresu, na zdravilnem otoku Lošinju, peščenem otoku Susaku, rožnem otoku Iloviku ter gozdnem otoku Rabu. Ampak kaj je vsem njim vendarle skupnega? Morda je to nekaj kar je že zdavnaj v 19. stoletju prepoznala evropska aristokracija, ko je izbrala to s klimo blago in

vegetacijo obdarjeno mediteransko področje za svoj dopust. Zahvaljujoč njima, narejene so prve razkošne vile in hoteli, prav tako tudi prve hrvaške riviere: opatijska, crikveniška, novovinodolska... Tedaj svetovni potniki niso bili le oni temveč tudi lošinjski pomorščaki, ki si iz svojih pomorskih potovanj v svoja dvorišča prinesli više kot 80 vrst eksotičnih rastlin. Vrtovi mesteca okrašeni z rožami, pejsaži pa izpolnjeni z gozdovi, nasadi oliv in grmi kadulje, rožmarina ter sivke spremljajo vas na vaši poti. Dobrodošli na dišeča vrata Jadrana!

POTI DIŠEČIH RIVIER IN OTOKOV KVARNERSKA POT

Rab 3a

Čabar

2 Umag

KVARNER.

Buzet

Grožnjan

Motovun PAZIN

Opatija1a

Skra

Delnice

RIJEKA

Fužine

Poreč Labin

Rovinj

Crikvenica Novi Vinod Malinska

Brestova Porozina Valbiska Krk

Rabac

Cres Lubenice

Senj

Merag

Baška

Lopar 3b

Pula

Rab 3a Osor 6

Jabla

Mišnjak Mali Lošinj

Žigljen Novalja

14 Krk

Lubenice 5

Opatija 1a

2 Narava spomenik parkovne arhitekture park Angiolina in Sv. Jakov (Opatija); park-gozdovi Dobec (otok Krk), Park Komrčar in Park gozd Dundo (otok Rab), Čikat (otok Lošinj).

Gradbene zanimivosti zbiti otočki mestne celote izgrajene v primorsko-mediteranskem duhu (Krk, Cres, Osor, Rab); frankopanski gradovi (Krk, Omišalj, Bakar, Kraljevica, Bribir, Drivenik, Novi Vinodolski); avstro-ogrske vile (Lovran, Opatija, Mali Lošinj); secesijska arhitektura in industrijska dediščina (Reka).

Gastronomija domače testenine »šurlice« s škampi (otok Krk), creška jagnjetina, kvarnerski škamp, divji šparglji, kolači iz češenj in kostanja (Lovran), sladica iz sira »presnac« (otok Krk), Rabska torta (otok Rab), avtohtona vina Vrbniška žlahtina (otok Krk) ter Trojiščina (otok Susak), torta »Opatijska Kamelija« (Opatija), Frankopan torta (Crikvenica).

Dogajanja Opatija – Carski grad (julij); Reka – Reški karneval (februar); Bakar - Margaretino poletje (julij); Vinodol in Novi Vinodolski – »Rožica Vinodola« (avgust); Crikvenica - Ribiški teden (avgust); Rab – Rabska fjera (julij). Zdravilišča: Opatija, Crikvenica, Selce, Veli Lošinj. Kolesarske steze: Lovran, Matuli, Kolesarska transverzala Reškega prstena – Kastav, Klana, Viškovo, Reka, Jelenje, Čavle, Kostrena, Bakar (bikeReka.com), Crikvenica, Novi Vinodolski, Vinodol; otoki: Krk, Cres, Lošinj, Rab.

KVARNER.

Steze za pešce: Park narave Učka, Lungo mare (opatijska riviera), sprehajališče Carmen Sylva (Opatija), »Ljubezenska cestica« (Crikvenica), Po poteh Dobrinjščine (Dobrinj, otok Krk), tematska steza olivnega olja »Po poteh zlatih kapljic krškega zaklada« (grad Krk, otok Krk), Ekosteza (Beli, otok Cres), Po stezah lošinjskih kapetanov (Čikat, otok Lošinj), Planinska transverzala Osorščica (Nerezine, otok Lošinj), Pot delfinov (Veli Lošinj, otok Lošinj), Sprehajališče vitalnosti (Mali-Veli Lošinj, otok Lošinj), Premužičeve steze, Geopark (otok Rab), »Po poteh naših starih« (Malinska). Opazovanje ptic: ornitološki rezervati Kruna in Podokladi (otok Cres). Pozorování delfínů: creško-lošinjski akvaterarij. Avanturistični športi: windsurfing (Baška, Preluk, Volosko, Punat); wakeboarding (Dunat, otok Krk); padalstvo in paragliding (Učka, Grobnik, Tribalj, Lubenice); avto-moto športi (Grobnik, Preluka), seakayaking (otok Rab). Spominki: BAŠČANSKA PLOŠČA, nakit »Morčič« (Reka), dišeča vrečka sivka „Kvarner“.

Turistična skupnost Kvarnerja N. Tesle 2, 51410 Opatija Tel.: +385 (0)51 272 988 www.kvarner.hr

1. Opatijska riviera 1a i Park prirode Učka 1b

Opatija 1a

Turistični informativni center Opatija M. Tita 128, 51410 Opatija Tel.: +385 (0)51 271 310 E-pošta: tic@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr www.pp-ucka.hr

Oplemenitena s palmami in kamelijami, Opatija s ponosom razvija turizem že od 19. stoletja. Posebnost Opatijske riviere je sprehajališče ob morju dolgo 12 km, ki povezuje obalna mesteca in bližina Parka narave Učka, vrednega spomenika narave.

2. Svetišče Matere Božje na Trsatu in mesto Reka 2

Rijeka 2

Turistični informativni center Reka Korzo 14, 51000 Rijeka Tel.: +385 (0)51 335 882 E-pošta: info@visitrijeka.hr www.visitrijeka.hr

Pod budnim očesom Trsatskega gradu in najstarejšega marijanskega svetišča na Hrvaškem s frančiškanskim samostanom, cerkvijo ter daleč znano Kapelo zavetnih daril že stoletja živi mesto Reka, središče pomorstva in karnevalov.

3. Grad Rab 3a in Rajska plaža v Loparju 3b Turistična skupnost mesta Raba, informativni center Trg Municipium Arba 8, 51280 Rab Tel.: +385 (0)51 724 064 Fax +385 (0)51 725 057 E-pošta: info@rab-visit.com www.rab-visit.com

Mesto Rab s svojimi štirimi romanskimi zvoniki in tri glavne ulice – Zgornjo, Srednjo ter Spodnjo, odpira vrata vrednih srednjeveških cerkev in patricijskih palač. Otok Rab ponuja tudi čudovite peščene plaže. Poudarjamo

Rab 3a

KVARNER.

Rajsko plažo v Loparju, ki je dolga 1 500 metrov. Turistična skupnost občine Lopar Lopar 284, 51281 Lopar Tel.: +385 (0)51 775 508 E-pošta: lopar@lopar.com, www.lopar.com

4. Otoček Košljun 4 Turistična skupnost občine Punat Pod topol 2, 51521 Punat Tel.: +385 (0)51 854 860 E-pošta: info@tzpunat.hr www.tzpunat.hr

Le 10 minut vožnje z ladjo iz Punta je potrebno, da bi obiskali ta duhovni in vegetacijski raj. V okrilju frančiškanskega samostana se nahaja etnografska, numizmatična in sakralna zbirka. Razglašen za park-gozd, Košljun je neizogibna točka vsakega obiskovalca otoka Krka.

Lopar 3b

5. Lubenice 5 Turistična skupnost mesta Cresa Cons 10, 51557 Cres Tel.: +385 (0)51 571 535 E-pošta: tzg-cresa@ri.t-com.hr www.tzg-cres.hr

Lubenice, kamniti krajček dvignjen na skali visoki 378 metrov, predstavlja razgledno točko ne samo izletnikom temveč tudi stalnim prebivalcem otoka Cresa – orlom.

Košljun 4

6. Osor 6 Turistična skupnost mesta Malog Lošinja Riva lošinjskih kapetana 29, 51550 Mali Lošinj Tel.: +385 (0)51 231 884 E-pošta: losinj@visitlosinj.hr www.tz-malilosinj.hr

Na meji otoka Cresa in Lošinja se je namestil Osor, mestece glasbenih večerov in burnih zgodovinskih dogajanj.

Krk Osor 6

Pot se začne na severu, na živopisnih belih podvelebitskih skalah kjer se pred očmi razprostira neresničen pejsaž najbolj razvejanega hrvaškega otoka Paga. Pag ponuja čudovite zalive in plaže nedotaknjene narave enako kot tudi središča sodobnega turizma. Daleč znana je avtohtona paška čipka in paški sir, čigar skrivnostni sestavini sta burja ter sol, ki mu dajeta značilno in prepoznavno aromo. Iti po Poteh hrvaških

vladarjev pomeni občutiti veliko raznolikost doživetij, ki jo ponujajo tisočletna mesta kot je 3.000 let star Zadar; v Ninu boste našli najmanjšo katedralo na svetu, medtem ko vas sodobna in živa turistična središča kot so Biograd, slikoviti kraji dalmatinskega ozadja, Ravnih okrožij ter otokov bodo sprejeli s posebnim dalmatinskim temperamentom. Vsi tisti, ki ob umirjanju dneva s kolesom ali peš obiščejo sre-

SEVERNO-DALMATINSKA POT. ZADAR.

POTI HRVAŠKIH VLADARJEV ZADAR

Zadar 1

Jablanac

Osor

dnjeveško trdnjavo Sv. Mihovil na otoku Ugljanu bodo nagrajeni z nebeškim pogledom v zemeljski Eden stkan od vrste smaragdnih otokov in zlatih strun potopljenega sonca, katerega se bodo vedno spominjali.

Mišnjak Mali Lošinj

Žigljen Novalja

Korenica

Perušić

DALMACIJA. ZADAR.

Prizna

Karlobag

GOSPIĆ Udbina

Pag 2

Gračac

Nin 5 ZADAR Preko 1 Benkovac 3

Knin

Biograd na Moru

Sali Tkon

Murter

Drniš Skradin Vodice

ŠIBENIK Primošten Trogir

Vis

Narava Nacionalni park Paklenica, parki narave Telaščica, Vransko jezero in Velebit; posebni rezervati Lun, Velo in Kolansko blato (otok Pag) ter zaščitena pokrajina kanjon reke Zrmanje.

Gradbene zanimivosti mesto-spomenik urbanizma (Pag); primeri staro-hrvaškega pred-romanskega gradbeništva (Nin); rimski gradbeni elementi »cardo« in »decumanus«, rimski forum, najlepši primeri romanike na Hrvaškem, mestna obzidja, urbane instalacije »Morske orgle« in „Pozdrav soncu“, najstarejša dalmatinska gotska cerkev sv. Frane (Zadar); ljudsko gradbeništvo kamnitih hiš na otokih (otoki Ugljan in Pašman); sol iz solarne Nin.

Lov: južni Velebit, otok Pag, Ravni kotarji. Ribolov: reke Zrmanja, Vransko jezero (Biograd), morski športni ribolov. Jahanje: Polača, Zaton. Pustolovski turizem: rafting (reka Zrmanja); bungie jumping (Masleniški most), off road Velebit. Spominki: PAŠKA ČIPKA, liker Maraschino v ročno spleteni steklenici (Zadar), barkariol, Sv. Donat, pihano steklo in nakit iz delavnice Muzeja antičnega stekla. Pag 6

Gastronomija posedarski pršut, suhomesnati izdelek »Ninski šokol«, mišni sir, paški sir in jagnjetina, vrhunska črna vina Ravnih Kotarjev, bela vina Gegič ter paška žutica, liker Maraschino.

Pag 6

Dogajanja Zadar – Zadrsko gledališko poletje (junij/avgust), Noč polne lune (julij/avgust), Millenium Jump (julij), Mednarodni festival sodobnega gledališča »ZadArs.Nova« (avgust), Glasbeni večeri v Sv. Donatu (julij/ avgust), filmski festival »Avantura Festival Film Forum Zadar« (avgust). Kolesarske steze: NP Paklenica, Zadar-Zaton-Nin-Vir , otoki Pag, Pašman, Ugljan, Iž, Ravni Kotarji, Vransko jezero.

Turistična skupnost Zadrske županije Sv. Leopolda B. Mandića 1, 23000 Zadar Tel.: +385 (0)23 315 316 www.zadar.hr

Zadar 1

DALMACIJA. ZADAR.

1. Cerkev sv. Donata u Zadru 1

4. Vransko jezero 4

Turistični informativni center Zadar Mihe Klaića 1, 23000 Zadar Tel.: +385 (0)23 316 166 E-pošta: info@tzzadar.hr www.visitzadar.net

Park prirode Vransko jezero Kralja Petra Svačića 2, 23210 Biograd n/m Tel.: +385 (0)23 383 181 +385 (0)23 386 452 E-pošta: pp-vransko-jezero@zd.t-com.hr www.vransko-jezero.hr

Simbol mesta Zadra in najbolj znana monumentalna zgradba na Hrvaškem iz zgodnjega srednjega veka, unikatna v Evropi. Zaradi izrednih akustičnih karakteristik se uporablja za glasbene programe.

2. Nacionalni park Paklenica 2 Dr. F. Tuđmana 14 a 23244 Starigrad-Paklenica Tel.: +385 (0)23 369 155 +385 (0)23 369-803 E-pošta: np-paklenica@paklenica.hr www.paklenica.hr

Nameščen med najvišjim vrhom Velebitom in morjem, gostom ponuja kopanje v morju in planinske aktivnosti v istem dnevu. Izstopa po edinstvenih kanjonih Velike in Male Paklenice ter bogastvom flore in favne, ki privablja planince, znanstvenike ter ljubitelje narave.

3. Park narave Telaščica 3

Vransko jezero se lahko ogleda tudi po vodeni poti in pri tem uživati v tudi iz kopna povsem nedostupnih ali težko dostopnih močvirnih pokrajinah. Vode tega jezera so slankaste in tu so in slatkovodne in morske ribe, kar privablja številne ribiče.

5. Nin katedrala 5 Turističko informativni centar Nin Trg braće Radića 3, 23232 Nin Tel.: +385 (0)23 264 280 E-pošta: tzg-nina@zd.t-com.hr www.nin.hr

Staro-hrvaško kraljevsko mesto Nin je okoli 15 km oddaljeno od Zadra. Naseljeno 3000 let, pomembna je arheološka lokacija - ostanki največjega antičnega hrama na Jadranu, mozaiki, cerkev imenovana najmanjša katedrala na svetu, edinstvena romantična cerkev za kronanje, starohrvaška ladja Condura in dr.

Ulica D. Grbina b.b, 23281 Sali Tel.: +385 (0)23 377 096 E-pošta: telascica@telascica.hr www.telascica.hr

Najbolj razvejana otočna skupina na Sredozemlju, Kornati, se nadaljuje na Park narave Telaščica z istoimensko najbolj varnim, najlepšim in največjim naravnim pristaniščem Jadrana, skalah, ki se iz 160 metrov rušijo v morje in jezerom Mir, edinim slanim jezerom na Jadranu.

Nin 5

3 – pričajo o antični dobi in času, ko je mesto bilo sedež škofa ter prva prestolnica Hrvatov.

DALMACIJA. ZADAR.

Telašćica 3

6. Pag – solana 6 Turističko informativni centar Pag Vela ulica b.b., 23250 Pag Tel.: +385 (0)23 611 286 E-pošta: tzg-paga1@zd.t-com.hr www.tzgpag.hr

Imenovana kot belo zlato, sol je bila tudi strateški izdelek brez katerega je življenje stoletja bilo nezamislivo. Bazeni soli v Pagu se razprostirajo na 3,01 km kvadratni površine in danes zglavnem imajo pomen spomeniškega karakterja. Od zdavnaj je življenje vezano za morje in je tako sol del vseh nas. Paška sol vsebuje vse minerale, ki so, razen vode, osnovne sestavine naravnega morja.

Velebit

Pag 6 Zadar 1

Zrmanja Paklenica 2

Zadar 1

POTI HRVAŠKIH VLADARJEV ŠIBENIK

SEVERNODALMATINSKA POT. ŠIBENIK.

Poti hrvaških vladarjev vodijo vas na potovanje skozi čas, po starih hrvaškim mestih prestolnicah − Ninu, Kninu, Biogradu in Šibeniku, začetke hrvaške državnosti (7 − 12. st.) ter budi duhove starodavnih hrvaških vladarjev vojakov. Ko gremo naprej proti jugu, mediteransko vzdušje nam vedno bolj izpolnjuje dušo. Domačim gastronomskim delikatesam kot so daleč znani drniški pršut, sir iz »mišine«, jedi izpod peke, školjke ob vinu iz znanih primoštenskih vinogradov, v katerih so uživali hrvaški vendar tudi številni svetovni vladarji se ne morejo upreti niti tisti z najbolj prefinjenim čutilom okusa.

Iz Skradina majhnega mesta biserov starega čez 6000 let se bomo odtisnili po reki Krki do enega izmed najbolj znanih hrvaških naravnih fenomenov Skradinskega buka. Ko odkrijete ozadje boste nagrajeni s še eno staro hrvaško prestolnico, mestom Kninom, v okolju katerega vam bo čas preletel skozi aktivni dopust, ki vam bo okrepil dušo in telo. V Šibeniku vas bo navdušila katedrala Sv. Jakova kupola katere je višja kot kamnite zgradbe srednjeveških stolpnic, njegove ozke ulice v toplih poletnih večerih pa vabijo na druženje privlačnostjo temperamentne mediteranske lepotice. Če vas na koncu vašega potovanja

Pag

DALMACIJA. ŠIBENIK.

Gračac Nin ZADAR Preko Benkovac 1

Knin

Biograd na Moru

Sali Tkon

Murter

Skradin Vodice ŠIBENIK

Drniš

Vrlika

3 5

Primošten Trogir Kornati 4

SPLIT Rogač

Hvar

Vis

po poteh hrvaških vladarjev morda do konca ne preseneti otok gob Krapanj, ki nosi tri epitete: najmanjši, najnižji in najbolj naseljen otok Sredozemlja, potem boste s krstarjenjem po Nacionalnem parku Kornati, znanem nautičnem raju, doživeli popolno izpolnitev duše s pozitivnimi emocijami ob ogledu igre številnih otokov, otočkov ter skal, ki nikjer drugje ni tako razigrana kot je prav na tem mestu.

Narava

Dogajanja

zaščitene naravne vrednosti – pomembna pokrajina: Kanjon Čikole, reka Guduča, Murter, Prokljansko jezero, Žutsko - sitška otočna skupina, Reka Krka – zgornji tok, Kanal sv. Ante in šibenski zaliv, Gvozdenovo – Kamenar, Reka Krčič, Nacionalni parki Krka in Kornati, parki narave Vransko jezero ter Velebit, Planina Dinara – vrh Hrvaške Sinjal 1831m, Otočni arhipelag – 285 otokov, otočkov in nadmorskih grebenov , spomeniki narave: Stara straža – geološki spomenik narave, Izvir Cetine-hidrološki spomenik narave, Morinjski zaliv in zaliv Makirina – zdravilno blato.

Kornati cup (april), Eko Etno sejem– Skradin (maj ), MDF–Šibenik (junij), Garden Tisno (julij), Zvonimirjevi dnevi – Knin ( junij ), Mesto je oder – Šibenik (skozi poletje), OFF blues and jazz festival-Šibenik (julij), Supertoon-mednarodni festival animacije – Šibenik (julij), Jazz festival v Vodicah (julij), Vodiška zabava (avgust), Tradicionalna oselska tekmovanja – Tribunj, Dnevi betinske gajete (avgust), Večeri dalmatinske šansone – Šibenik (avgust), FRK-Knin (avgust), Mednarodni sejem v srednjeveškem Šibeniku (september), Big game fishing – Jezera (september), Latinsko idro – Murter (september), Mednarodni sejem pršuta – Drniš (september).

Gradbene zanimivosti Šibenik mesto trdnjava - sv. Mihovil, sv. Ivan, sv. Nikola, Šubičevac, Katedrala sv. Jakova (UNESCO), Srednjeveški mediteranski vrt, Starohrvaška cerkev sv. Spasa, Grobnica družine Ivana Meštroviča, Cerkev Presvetega odkupitelja, Kninska trdnjava, Prvič – Šepurina – najbolj ohranjen izvirni otoški kraj, »Jurlinovi dvori«, Hidroelektrarna Krka iz 1895., Vodene mlinice na Krki, Primošten-avtentična arhitektura v kamnu, Bunje – ozadje Vodic, kulturno- zgodovinske celote – Betina in Popoviči, Škofija.

Gastronomija morske specialitete – »šibenske« dagnje na busaro, rižota iz morskih sadežev, pečena riba, ribja obara, Drniški pršut, Pakovški sir, skradinska rižota, črna rižota, borajska in kornatska jagnjetina, skradinska torta, rožata, kroštule, cmoki, šibensko žganje, mošt, prošek, primoštensko vrhunsko črno vino »Babić«, plavina, bela vina maraština in debit.

Kolesarske steze: Šibenik, NP Krka, Knin, NP Kornati, Drniš, Grebaštica-Primošten–Rogoznica, Vodice – Murter – Pirovac. Lov: Knin, Drniš, Šibenik, Vodice, Skradin. Ribolov: Lov na velike ribe – Vodice, Jezera, morski športni ribolov. Pustolovski turizem: safari Guduča-Prokljan, bungee jumping – Šibenik, Vodice-surfing, kayaking, trekking; kanuing – zgornji tok Krke, kanal sv. Ante, planinarjenje – Dinara, gorsko kolesarjenje. Jahanje: Pegausus-Jadrtovac, kmetija Happy Horse-Dubrava , kmetija Kukurin- Jezera. Spominki: Šibenska kapa, Šibenska puca, nakit iz rdečega korala otoka Zlarina, Krapanjska goba, Bukara, Šibenski bagatin, »Tkanica«.

Visovac

Turistična skupnost Šibensko-kninske županije Fra Nikole Ružića b.b., 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 212 346 www.sibenikregion.com

Šibenik 3

DALMACIJA. ŠIBENIK.

1. Kninska trdnjava na gori Spas 1 Turistična skupnost mesta Knina Tuđmanova 24, 22300 Knin Tel.: +385 (0)22 664 822 E-pošta: info@tz-knin.hr www.tz-knin.hr

Knin 1

Vojna utrdba nastala na staro-hrvaški kulturni dediščini iz 9. stoletja zgrajena je na južnem delu gore Spas, ki dominira nad Kninom in njegovo okolico in se iz trdnjave iz vseh strani razprostira očarljiv pogled.

2. Nacionalni park Krka 2 Trg Ivana Pavla II., br. 5 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 201 777 E-pošta: info@npk.hr www.npkrka.hr

S svojih sedem sedrenih slapov in skupnim padanjem od 242 metra ter največjo sedreno bariero v Evropi, znamenitim Skradinskim bukom, predstavlja naravni in kraški fenomen. V Parku se nahaja otoček Visovec s frančiškansko cerkvijo in samostanom.

3. Katedrala sv. Jakova v Šibeniku 3 Turistična skupnost mesta Šibenika Fausta Vrančića 18 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 212 075 E-pošta: tz-sibenik@si.t-com.hr www.sibenik-tourism.hr

Edinstveni spomenik evropskega sakralnega gradbeništva uvrščen je v svetovno dediščino Unesca. Krasijo jo 72 v kamnu izklesane glave in je najpomembnejša gradbeniška uresničitev iz 15. in 16. stoletja na tleh Hrvaške.

Krka 2

Šibenik 3 Šibenik 3

4 4. Nacionalni park Kornati 4

Kornati 4

Butina 2, 22243 Murter Tel.: +385 (0) 22 435 740 E-pošta: kornati@kornati.hr www.kornati.hr

Kornati so sestavljeni iz 140 nenaseljenih otokov, otokov in gričev s površino od le okoli sedemdeset km2. Zaradi nevarnosti plovbe v tem labirintu kamna in morja, Kornate krasijo tudi številni stari svetilniki, danes destinacija »robinzonskih« turistov, kot so Blitvenica in Sestrice.

5. Krapanj – Brodarica 5 Krapanjskih spužvara 52 22 207 Krapanj – Brodarica Tel.: +385 (0)22 350 612 E-pošta: tz.brodarica@gmail.com www.tz-brodarica.hr

Krapanj je najmanjši, najnižji in najbolj naseljeni otok Sredozemlja površine 0,36 km2 in povprečne nadmorske višine od 1,5 m. Znan je po tradicionalnem ribolovu in predelavi gob. Oddaljen je okoli 300 m od najbližjega kopna, kjer se nahaja naselje Brodarica.

6. Skradin 6

Velebit

Krapanj 5

Brodarica 5

Trg Male Gospe 3, 22 222 Skradin Tel.: +385 (0)22 771 306 E-pošta: direktor@skradin.hr www.skradin.hr

Nahaja se okoli petnajst kilometrov od Šibenika, Skradin, romantično mediteransko mesto z ozkimi ploščenimi ulicami, prehodi, voltami in stolpnicami, nahaja se na samem vhodu v NP Krka. Svojo zgodovino piše že dva tisoč let, in tako se v njegovi neposredni bližini nahajajo pomembna arheološka najdišča. Celo mestno jedro Skradina je zaščiteni spomenik kulture.

Skradin 6

DALMACIJA. ŠIBENIK.

POTI STARODAVNIH KULTUR SREDNJE-DALMATINSKA POT

Bol

Sledite vonju ciprese in rožmarina po cesti starih Rimljanov do antičnega Traguriona kjer vam bodo njegov razkošni kamen, vsak portal, cerkvica, palača ter balkon vzbudili fantazijo in povedali eno legendo, eno zgodbo o ljubezni ali upanju. Izvedeli boste zakaj so rimski carji izbrali ponosno Salono za prestolnico svoje province in zakaj je prav eden izmed njih, Dioklecijan, izbral šarm Splita za svojo palačo. Občutite duh alkarskih sinjskih

vitezov, kljubovalnost in hrepenenje dalmatinske pesmi Omiša med surovimi skalami, spočijte se na očarljivih plažah makarske riviere, pod visokimi stenami Biokova, nato pa zaplujte po modrih cestah starih grških morjeplovcev do sončnih otokov s obiljem čudežev, kristalno modrega morja, belega kamna, sivke in vinske loze, za katero so dajali življenje s krajo zemlje kamnu, iz katere so nato bogato toplino juga pretočili v vino.

Biograd na Moru

Sali

Drniš

Tkon Murter

Skradin Vodice

DALMACIJA. SPLIT.

Vrlika

ŠIBENIK

Sinj 66 Trilj

Primošten 1

Trogir

2b SPLIT 2a

Hvar

Imotski

Omiš 3

Rogač

Zagvozd

Supetar Bol Stari Grad 4b

Makarska Sumartin

Ravča

Vrgorac Drvenik

Sućuraj Vis

Ploče

Orebić

Vela Luka

Korčula Lastovo

Sob

Narava Park narave Biokovo, zaščitene pokrajine Vidova gora in Zlatni rt na otoku Braču, kanjon reke Cetine (Omiš), Spodnja Brela, Pekleni otoki (otok Hvar), Imotska jezera in Prološko blato (Imotski); spomenik narave Modra jama (otok Biševo),otoki Jabolko in Brusnik; posebni rezervati: izvir ter zgornji tok reke Jadro in reke Vrlike, močvirje Pantan (Trogir), park-gozd Marjan (Split).

Gradbene zanimivosti suhe zidine in ljudsko gradbeništvo zbitih kamnitih hiš ter ulic na otokih in v obalnih mestecih (Makarska, Omiš, Sinj, Imotski, otoki Brač, Hvar, Vis); primer rimske gradske arhitekture Dioklecijanova palača (Split); najbolj ohranjeno romansko–gotično mesto v srednji Evropi, zidine z gradom in kulo, male kamnite ulice (Trogir).

Zdravilišča: Makarska. Kolesarske steze: Makarska, Sinj, Trilj; otoki Brač, Hvar, Šolta, Vis. Vinske ceste: Biokovo, Kaštela; otoki Brač, Hvar, Vis, Biševo. Lov: državna lovišča »Biokovo«, »Mosor«, »Pelegrin«, »Kopršnica-Tijarica«. Ribolov: reke Cetina in Vrlika (Vrlika, Sinj, Trilj, Omiš), Peruško jezero (Sinj). Jahanje: Trilj, Sinj, Donje Ogorje. Pustolovski turizem: rafting (reka Cetina); paragliding (Bol, Vis, Hrvace-Sinj, gore Mosor in Biokovo); windsurfing (Bol); prosto plezanje (Sutivan, Komiža, Omiš, Marjan-Split, Biokovo), Kanu safari (Hrvace-Sinj). Spominki: sivka (otok Hvar), čipka iz agave (otok Hvar).

Gastronomija dalmatinske kroštule, dalmatinska pašticada, majhne klobase »luganige«, goveje meso v zelju »arambašiči« (Sinj); viška pogača, hvarski paprenjaki, jed iz jagnjetine »vitalac«, vino z mlekom »smutica« (otok Brač); vina Babič (Primošten), vugava in Plančič (otok Hvar).

Split 2a

Dogajanja Hvar – Hvarske poletne prireditve (maj/oktober); Split – Splitsko poletje (julij/avgust); Marulićevi dnevi (april); Solin – Ethno Ambient Salona (julij); Sinj – Sinjska alka (avgust); Sinj - Blagdan Velike Gospe (avgust), Omiš – Festival dalmatinskih klap Omiš (julij).

Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županije Prilaz braće Kaliterna 10/I., 21000 Split Tel.: +385 (0)21 490 032, 490 033, 490 036 www.dalmatia.hr

DALMACIJA. SPLIT.

Split 2a

Hvar 4b

Vis

1. Trogir 1 – romansko mestno jedro Turistična skupnost mesta Trogira Trg Pape Ivana Pavla II. br. 1, 21220 Trogir Tel.: +385 (0)21 885 628 E-pošta: tzg-trogira@st.t-com.hr www.tztrogir.hr

Staro jedro mesta je obkroženo z obzidjem z dobro ohranjenim gradom in kulo ter številnimi zgradbami in palačami iz romanskega, gotskega, renesančnega ter baročnega obdobja vpisano je v Unescov seznam svetovne dediščine.

Trogir 1

2. Dioklecijanova palača v Splitu 2a in antično mesto Salona v Solinu 2b Turistična skupnost mesta Splita Hrvatskog narodnog preporoda 7 21000 Split Tel.: +385 (0)21 348 600 E-pošta: touristinfo@visitsplit.com www.visitsplit.com www.solin-info.com

V starodavnih časih Rimljanov so zgrajene prve urbane celine na tem področju, kar potrjuje palača rimskega carja Dioklecijana, ki je uvrščena v Unescov seznam svetovne dediščine in celo mesto Salona, nekdanje glavno mesto rimske province Dalmacije.

Split 2a

3. Reka Cetina 3 Turistična skupnost mesta Omiša Trg kneza Miroslava b.b., 21310 Omiš Tel.: +385 (0)21 861 350 E-pošta: info@tz-omis.hr www.tz-omis.hr

V vznožju najvišje hrvaške gore Dinare, v dolžini od 105 km, razprostira se reka Cetina, ki povezuje kraje Vrliko, Sinj, Trilj in Omiš. Bogastvo cetinskih vod najbolj navdušuje zaljubljence raftinga in kanuinga.

Cetina 3

5 4. Starogradsko polje mesto Hvar 4b

Hvar 4b

Turistična skupnost mesta Hvara Trg sv. Stjepana b.b., 21450 Hvar Tel.: +385 (0)21 741 059 E-pošta: tzg-hvar@st.t-com.hr, info@tzhvar.hr www.tzhvar.hr, www.starogradsko-polje.net

Zaščitena pokrajina – Starogradsko polje je vpisano v seznam Unesca in predstavlja najbolj ohranjeno grško parcelacijo zemljišča na Mediteranu staro skorajda 2400 l. Včasih pomembno pomorsko in trgovsko pristanišče, danes je mesto Hvar ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij Hrvaške.

5. Park narave Biokovo 5 Marineta, Mala obala 16, 21300 Makarska Tel.: +385 (0)21 616 924 E-pošta: park-prirode-biokovo@st.t-com.hr www.biokovo.com

Hvar 4b

Biokovo je najvišja gora ob hrvaški obali katero karakterizirajo nenavadna nasprotja narave, bogastvo flore in favne s številnimi endemskimi vrstami in redkimi pticami ki grabijo ter geomorfološki fenomeni obogateni s pogledom na morje.

Biokovo 5

6. Svetišče Gospe Sinjske 6

Sinj 6

Turistična skupnost mesta Sinja Put Petrovca 12, 21230 Sinj Tel.: +385(0)21 826 352 E-pošta: info@visitsinj.com www.visitsinj.com, www.dalmatia.hr

Največje marijansko svetišče v Dalmaciji z zlatom okronano sliko Čudežne Gospe Sinjske, ki so jo leta 1687 prinesli frančiškani iz Rame, ko so bežali z ljudmi pred Turki. Verniki prihajajo že več kot tri stoletja, praznujejo posebej praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta.

DALMACIJA. SPLIT.

POTI STARIH KAPETANOV

JUŽNODALMATINSKA POT

Dubrovnik 5

Poti starih kapetanov plujejo po področju burnih zgodovinskih dogodkov in boju za svobodo, po področju kjer so od zdavnaj razviti trgovina, pomorski ter ladijski promet, tam kjer se je zmeraj živelo v skladu z morjem in reko. Spoznajte starodavno domovino pomorstva na polotoku jadrnic Pelješcu, s Pomorskim muzejem v zibelki pomorskih kapetanov Orebiću, rojstnem kraju pomorščaka Marka Pola, mestu Korčuli,zgodovinskem mestu Dubrovniku, ki je več stoletij deloval kot samostojna Dubrovniška Republika in nadaljevanje tradicije v sodobnih

pomorskih ter rečnih pristaniščih Pločah ter Metkoviću. Narava je na teh prostorih sestavila čudovito pokrajino delte Neretve, kjer se dotikata reka in morje, nižina ter kamnita pokrajina in jezero ter močvirje, neminljivo lepoto Nacionalnega parka Mljeta z njegovimi jezeri in renesančne Elafitske otoke Koločep, Lopud ter Šipan in oblikovala raznolike ter udomačene pokrajine Konavel. Poglejte proti odprtem morju kjer so se v preteklosti bojevali številni pomorski boji, kjer se je branila in ohranjala svoboda ter so z jadri polnimi vetra plule trgovske jadrnice.

Rogač

Hvar

Zagvozd

Supetar Bol Stari Grad

Makarska Sumartin

Ravča

DALMACIJA. DUBROVNIK.

Vrgorac Drvenik Sućuraj

Vis

Ploče

Metković

Orebić

Vela Luka

Korčula 2

Lastovo

Prapratno Ston 4

Sobra 5

DUBROVNIK

Cavtat

Narava

Dogajanja

Nacionalni park Mljet, park narave Lastovsko otočje; spomenik parkovne arhitekture Arboretum Trsteno; posebni rezervati: ustje Neretve (ihtiološko–ornitološki rezervat), Malostonski zaliv (rezervat v morju), Lokrum – otoček (rezervat gozdne vegetacije); geomorfološki spomenik narave Vela jama (Vela Luka); pomembne pokrajine Kočje (vas Žrnovo na Korčuli), Saplunara (otok Mljet), Konavoski dvori (Konavle); park-gozdovi: cipresijada »Pod Gospo« (Orebić), Ošjak (Vela Luka).

Metković – Festival folklore »Na Neretvu misečina pala« (maj); Maraton ladij (avgust), Korčula – Marko Polo Festival (julij); Dubrovniške poletne igre (julij/avgust), Cavtat – Cavtatsko poletje (junij/september), Korčulanski Baročni Festival (september), Dubrovnik Winefest (april), Kinookus film & food festival -Ston (september).

Gradbene zanimivosti gotske in gotsko–renesančne poletne hiše (od Pelješca do Konavel); frančiškanski samostan (Orebić); Knežev grad (Luka Šipanska); Kula Minčeta, trdnjava Lovrijenac, trdnjava Revelin, trdnjava Bokar, trdnjava SV. Ivan, Knežev grad, frančiškanski samostan (Dubrovnik), dominikanski samostan( Dubrovnik) in palača Sponza (Dubrovnik); frančiškanski samostan (Rožat); Mavzolej družine Račič (Cavtat); tradicionalna kamnita arhitektura (naselja v Konavlih) ter Sokol mesto (kula v Konavlih).

Zdravilišča: Vela Luka. Kolesarske steze: Konavle; otoki Korčula (Blato) in Mljet (NP Mljet), polotok Pelješac. Steze za pešce: rute po Konavlih, rute po Orebiću, rute po otokih Korčuli, Mljetu, Lastovu in Lopudu. Vinske ceste: Pelješke vinske poti (Pelješac), otok Korčula. Jahanje: Konavle. Prosto plezanje: Konavle, otoki Korčula, Mljet in Lastovo. Pustolovski turizem: Adrenalinski parki v Konavlih. Spominki: KONAVOSKI SVILENI VEZ (Konavle), jadrnica Dubrovniška karaka.

Gastronomija morski sadeži in riba, jagnjetina ter teletina ali hobotnica pod peko, obara iz jegulj ali žab (dolina Neretve), stonske kamenice in dagnje, kolači: kontonjata, mantala in arancini (Konavle), vina: Dingač in Postup (Pelješac), Pošip in Grk (Korčula), Dubrovniška malvazija (Konavle).

Turistična skupnost Dubrovačko-neretvanske županije Vukovarska 24 20 000 Dubrovnik Tel.: +385 (0)20 324 999 www.visitdubrovnik.hr

6 Elafiti

Dubrovnik 5

DALMACIJA. DUBROVNIK.

1. Arheološko najdišče Narona 1

40 Mljet 4

Arheološki muzej Narona 20352 Vid Tel.: +385 (0)20 691 596 E-pošta: info@a-m-narona.hr www.a-m-narona.hr

Starodavno mesto Narona v vasi Vid zraven Metkovića – cerkvica sv. Vida, starokrščanska cerkev Bare, sklop starokrščanskih bazilik, mestno obzidje in forum s hramom Augusteum so najbolj dragoceni ostanki zgodovinske dediščine na tem prostoru.

2. Stonsko obzidje 2

Ston 2

Turistična skupnost občine Ston Pelješki put 1, 20230 Ston Tel.: +385 (0)20 754 452 E-pošta: tzston@du.t-com.hr www.ston.hr

Fortifikacijska celina iz 14. stoletja, edinstvena po svoji velikosti od 5,5 km in monumentalnosti ter obrambnih in urbanističnih rešitvah. Obzidje se začne/konča s trdnjavami Koruna v Malem Stonu in Veliki kaštio v Stonu, najmogočnejša trdnjava pa je Bartolomeo nad Stonom.

3. Korčula 3 – mesto Marka Pola Turistična skupnost mesta Korčule Obala dr. Franje Tuđmana 4 20260 Korčula Tel.: +385 (0)20 715 701 E-pošta: tzg-korcule@du.t-com.hr www.visitkorcula.net

Mesto Korčula, zgodovinsko središče istoimenskega otoka, je eno izmed najbolj ohranjenih srednje-veških mest Sredozemlja. Rojstni kraj pomorščaka Marka Pola se odlikuje po bogati spomeniški dediščini in kulturni dediščini.

Korčula 3

6 4. Nacionalni park Mljet 4 Pristanište 2, 20226 Goveđari Tel.: +385 (0)20 744 041 E-pošta: np-mljet@np-mljet.hr www.np-mljet.hr

Nahaja se na zahodnem delu istoimenskega najbolj gozdnega otoka Jadrana, ponosen je na globoke zalive – Veliko in Malo jezero, bujno ter raznovrstno sredozemsko vegetacijo in bogato kulturno dediščino, kjer je vsekakor treba omeniti benediktinski samostan iz 12. stoletja na otočku v Velikem jezeru.

DALMACIJA. DUBROVNIK.

5. Dubrovnik 5 – staro mestno jedro Turistična skupnost mesta Dubrovnika Brsalje 5, 20000 Dubrovnik Tel.: +385 (0)20 312 011 E-pošta: info@tzdubrovnik.hr www.tzdubrovnik.hr

Mesto z edinstveno politično in kulturno zgodovino ter svetovno znano spomeniško dediščino – Unescova dediščina. Eno je izmed najbolj atraktivnih in najbolj znanih mest Sredozemlja, ki se, poleg bogastva naravnih lepot in ohranjene dediščine, lahko pohvali z izjemno bogato turistično ponudbo.

6. Cavtat 6 – staro mestno jedro Cavtat 6 Dubrovnik 5

Turistična skupnost općine Konavle Zidine 6, 20210 Cavtat Tel.: +385 (0)20 479 025 E-pošta: tzcavtat-konavle@du.t-com.hr www.visit.cavtat-konavle.com

Srednjeveško mestece Cavtat turistično je in kulturno središče Konavel. Nekatere izmed vrednih kulturnih znamenitosti so Mavzolej družine Račič, rojstna hiša slikarja Vlaha Bukovca, Knežev grad ter trdnjava Sokol. Dubrovnik 5

42 Plitvice 2

POTI VIROV NARAVE LIŠKA POT

Iz Karlovca pojdite na doživetja virov narave. V kratkem bodo nižinske pokrajine zamenjale gozdni hribi in planine sprepletene z obilnimi viri najbolj čistih evropskih vod, ki pogasijo žejo tudi v čezoceanskih državah. Po navitem mostu čez Korano v mestu Slunju pojdite počasi, ker se pod njim med slapovi namestilo edinstveno vodeniško naselje Rastoke. Število pršitih slapov naznanja poti virov narave, ki se bodo v svojem razkošju razkrili na Plitviških jezerih. Lepota in svežina doživetja svetovne naravne dediščine ter tradicionalna kuhinja

sta razloga za predah na poti. Okoli mesta Josipdola predeli so gostih gozdov z bogatimi lovišči. Ljubitelji smučanja pozimi se bodo z veseljem odpravili proti Ogulinu in naprej proti planini Belolasci, smučarji začetniki pa proti Brinju. Za tiste, ki imajo radi neposredno srečanje s tiho in pomirjujočo naravo, odhod v Otočec ter s postrvmi bogato dolino reke Gacke prava je izbira. Na le 45 minut vožnje od Gospića se lahko skopate v Karlobagu, kjer je morje večno ohlajeno z vodami, ki obilno prihajajo iz planinskega podzemlja.

LIKA - KARLOVEC.

KRAP Kumrovec

ZAGREB Samobor

Velika Čabar

Umag

Ozalj

Buzet

Grožnjan Motovun PAZIN

Opatija RIJEKA

6 KARLOVAC Duga Resa

Skrad

Delnice

Vrbovsko

Fužine

Poreč Labin

Rovinj

Crikvenica Novi Vinodolski Malinska

Ogulin 5

Brestova Porozina Rabac Valbiska Krk

Josipdol

Merag

Brinje 2

Baška Otočac

Lubenice Lopar

Pula

Topusko

Slunj Senj

Cres

Jamnica

Rab Osor

Jablanac Mišnjak

Mali Lošinj

Žigljen Novalja

Korenica

Perušić

Prizna Karlobag

GOSPIĆ Udbina

Pag Gračac Nin

Plitvice 2

Senj Velebit 4a

7 Narava Nacionalni parki Plitviška jezera in Severni Velebit, Park narave Velebit strogi rezervat Rožanski ter Hajduški kolki; park-gozdovi Jasikovac in Vojnovič hrib (Gospić), Pomembna pokrajina Slunjčica, geomorfološki spomenik narave Cerovške pečine (Gračac).

Gradbene zanimivosti edini preostali turški stolp v Liki iz 15. stoletja (Perušič), naviti most čez reko Korano (Slunj).

Gastronomija mehki sir »škripavac«, lički krompir, lička jagnjetina, izdelki iz gozdnih sadežev in starih sort jabolk ter hrušk, zdravilno rastlinje, žganje iz sliv ter hrušk, kruh izpod peke, kislo zelje, fižol, kislo mleko, cicvara – jed na bazi koruzne moke, mleka, masla in kisle smetane.

LIKA - KARLOVEC.

Krasno – Begovača, planinska pot Markovič rudnine - Otočec. Lov: področja okoli Dolge Rese, Krnjaka (poteza Karlovec – Slunj), Rakovice, Ogulina, Josipdola, področja severnega in srednjega Velebita. Ribolov: reka Mrežnica, reka Gacka, področje okoli Gospića. Rafting: reke Mrežnica (Dolga Resa). Speleologija: Baračeve jame (Rakovica), Plitviške jame (NP Plitviška jezera), Pečinski park Grabovača (Perušič), Cerovške pečine (Gračac). Spominki: LIŠKA KAPA, keramična miniatura rečnega čolna (Karlovec).

Velebit 4a

Dogajanja Gospić – predstavitev tradicionalnih izdelkov in običajev »Jesen v Liki« (oktober), Ogulin – Ogulinski festival pravljic (junij), Otočec – sejem »Eko-etno Gacka« (julij), Slunj - Poletje v Slunju (julij/avgust). Kolesarske steze: 6 stez ob obali reke Mrežnice (Dolga Resa), 2 stezi pri Ogulinu, 7 stez po dolini reke Gacke in pod-velebitskih vaseh (Otočec), 6 stez na področju Rakovice, 8 stez na področju PP Velebit, 8 stez na področju mesta Gospića. Steze za pešce: ob reki Mrežnici (Dolga Resa), Humac in Gacka (Otočec). Planinske steze: Ogulin – Belsko – Klek, Baške Oštarije – Zavižan (Premužičeva steza), Krasno – Zavižan,

Turistična skupnost Karlovačke županije Ambroza Vraniczanya 6, 47000 Karlovac Tel.: +385 (0)47 615 320, www.tzkz.hr Turistična skupnost Liško-senjske županije Budačka 12, 53000 Gospić, Tel.: +385 (0)53 574 687 www.lickosenjska.com

1. Vodeniško naselje Rastoke 1 Turistična skupnost mesta Slunja Braće Radića 7, 47240 Slunj Tel.: +385 (0)47 777 630 E-pošta: info@tz-slunj.hr, www.tz-slunj.hr

Naselje Rastoke je nastalo v skladni »zakonski zvezi« človeka in narave, ki traja tristo let. Veselje življenja se odraža v razigranem pritoku reke Slunjčice v Korano, kjer številni pršiti slapovi, brzice, majhna jezera in kaskad pripoveduje o resničnih lepotah narave.

3. Memorialni center »Nikola Tesla« Smiljan 3 Tel.: + 385 (0)53 746 530 E-pošta: mcnikolatesla@mcnikolatesla.hr www.mcnikolatesla.hr Muzej Like Gospić Ulica dr. Franje Tuđmana 5 53000 Gospić Tel.: + 385 (0)53 572 051 E-pošta: muzej-like@gs.t-com.hr

Tu se je rodil in preživel mladost Nikola Tesla, svetovni znanstvenik ter inovator na področju elektricitete. Sodobni muzej nameščen v njegovi rojstni hiši in bližnji tematski park ohranjajo spomine na znanstveno pot Tesle.

4. Park narave Velebit 4a in Nacionalni park Severni Velebit 4b

Rastoke 1

2. Nacionalni park Plitviška jezera 2 NP Plitvička jezera Josipa Jovića 19, 53231 Plitvička Jezera Tel.: +385 (0)53 751 015 +385 (0)53 751 014 E-pošta: info@np-plitvicka-jezera.hr www.np-plitvicka-jezera.hr

Taj nacionalni park se nahaja na seznamu Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo krasi posebna naravna lepota številnih jezer, slapov ter šumov, ki umirajo in se znova rojevajo pri čemer nenehno menjajo svoj videz. Zato se izplača ujeti neponovljiv trenutek iz te naravne galerije.

Park narave Velebit Kaniža Gospićka 4b, 53000 Gospić Tel.: +385 (0)53 560 450 E-pošta: velebit@pp-velebit.hr www.pp-velebit.hr Nacionalni park Severni Velebit Krasno 96, 53274 Krasno Tel.: +385 (0)53 665 380 E-pošta: npsv@np-sjeverni-velebit.hr www.np-sjeverni-velebit.hr

Edinstvenost kraških oblik, pokrajin in živega sveta so razlogi zakaj je celi PP Velebit pod poveljstvom Unesca razglašen za svetovni rezervat biosfere. NP Severni Velebit njegov je najbolj atraktiven del znan po skalah Hajduških in Rožanskih kolkov ter botaničnem vrtu Velebita. Sedež nacionalnega parka je v Krasnem, velikem marijanskem svetišču na višini od 714 metrov.

7 Velebit 4b

LIKA - KARLOVEC.

5. Srednjeveško mesto Ogulin 5 Turistična skupnost mesta Ogulina Kardinala A. Stepinca 1 47300 Ogulin Tel.: +385 (0)47 532 278 E-pošta: tz-grada-ogulina@ka.t-com.hr www.tz-grada-ogulina.hr

Mesto Ogulin se nahaja na prostoru številnih legend in narodnih predaj nastalih v izzivnem naravnem in zgodovinskem okolju. Djulin ponor, kraj kjer se reka Dobra potaplja, legenda je, morda pa tudi resničen zaključek nesrečne ljubezni dekleta Djule. Velebit Smiljan 31a

6. Karlovška zvezda – renesančno jedro mesta Karlovca 6 Turistična skupnost mesta Karlovca Trg Petra Zrinskog 3 47000 Karlovac Tel.: +385 (0)47 615 115 E-pošta: karlovac-touristinfo@ka.t-com.hr www.karlovac-touristinfo.hr

Mesto na štiri reke dvignjen je v 16. stoletju kot edinstveno mestno jedro v obliki šesterokrake zvezde s pravilnim geometrijskim rastrom ulic in mestnih blokov ter osrednjim trgom.

Ogulin 5

Karlovac 6

POTI DVORSKIH VIL SEVERNA POT

Nekoč so pripadniki visokih družbenih slojev, ugledni gospodi in plemstvo v iskanju estetike ter udobnosti na pozorno izbranih lokacijah zgradili gradove in kurije obkrožene z vrtovi, parki ter nasadi. Vile dvorci vas po slikovitih hribčkih in okrašenih ravnicah vodijo do plemiško–gospodarskega kompleksa Jelačičevih Novih dvorov in grada Lužnice v Zaprešiću, impozantnega Velikega Taborja zraven Desinića, romantičnega Trakoščana, ponosnega grada Zrinskih v Čakovcu, grada z dvema kulama v Zgornji Reki ter številnih drugih

gradov razsutih po gričih, ki so nekoč predstavljali središče življenja, dela in kulturnega ter političnega delovanja. Zakorakajte v preteklost z obiskom vrednih primerov ruralnega gradbeništva v Kumrovcu, spoznajte svet starodavnih človekovih prednikov v edinstvenem Muzeju neandertalcev v Krapini, ki se nahaja tik ob najdišču ali se prepustite umetnosti v Hlebinah – zibelki naivne umetnosti. Dovolite, da vam dvorci povedo svoji zgodovino in vas popeljejo na romantično popotovanje v davne čase razkošja in sijaja plemstva.

OSREDNJA HRVAŠKA.

Trakošćan 4a

ČAKOVEC 5

VARAŽDIN 4b 4a Trakošćan 3

KOPRIVNICA Hlebine

KRAPINA 6

Kumrovec

Kalnik

Đurđevac Križevci

ZAGREB Samobor

Vrbovec Ivanić Grad

Velika Gorica Čabar

BJELOVAR Čazma

Narava Park narave Medvednica, poseben botanični rezervat »cret Dubravica« (Dubravica); spomenik narave jama Vindija (Varaždin); posebni ornitološki rezervat Veliki pažut (Legrad), posebni botanični rezervat Mali Kalnik (Kalnik), Regionalni park Mura – Drava, Hrvaški vrt perunik Donja Stubica.

Gradbene zanimivosti grad Januševec (Prigorje Brdovečko); Grad Veliki Tabor (Desinić); Staro mesto (Varaždin); kleti in stare hiše (Zgornje Medžimurje); staro mestno jedro Križevca. Svetišče: Marija Bistrica.

Gastronomija puran z mlinci, hajdinska kaša, jedi in pijače iz koprive, kravji sir »prga«, bučno olje, kolači: zagorski štrukli, koruzna kaša in vrbovško perje, peciva - varaždinski klipiči, šampanjec Šenpjen.

Dogajanja Zaprešić - Žetvene svečanosti (julij), Dnevi Jelačiča (maj/oktober); Zgornja Stubica - Viteški turnir (junij); Varaždin – Špancirfest (avgust), Varaždinski baročni večeri (september); Sveti Martin na Muri – Spuščanje murskih ladij (junij); Koprivnica – Podravski motivi (julij), Renesančni festival Koprivnica (september), Spodnja Stubica – Kmečki upor (februar). Zdravilišča: Stubiške Toplice, Spodnja Stubica, Tuheljske toplice, Krapinske toplice, Varaždinske toplice, Sveti Martin na Muri. Kolesarske steze: Zaprešić, Marija Gorica, Brdovec Pušča, Luka, Bistra,

Jakovlje, Kupljenovo, Luka, Dubravica, Ivanec, Stubiške Toplice, Spodnja in Zgornja Stubica, Marija Bistrica, Oroslavje, Klanjec, Tuheljske Toplice, Krapinske Toplice, Kumrovec, Zagorska sela, Desinić, Lepoglava, Gornji Macelj, Sveti Martin na Muri, Legrad, Koprivnica, Križevci, Kalnik. Steze za pešce: poučne steze (PP Medvednica); poučne steze (Stubiške Toplice, Kalnik); medicinska steza (Krapinske Toplice); steza ob reki Dravi; področje Trakoščanov; Zgornje Medžimurje, Marija Bistrica – planinski obhod »Za dušo in telesa –Mirko Fulir«. Planinske steze: PP Medvednica, Ivanščica, Kalnik, Ravna Gora, Bilogora. Tematske ceste: Zelinska vinska cesta ( okolica Sv. Ivana Zeline); galerijske ceste (izhodišče Hlebine). Lov: področja Zelendvor, Trakoščan, Čakovec, Štrigova, Legrad, Koprivnica. Ribolov: reke Mura, Drava; jezera Zajarki, Čabraji, Ravenska kapela, Hegeniš, Šoderica, Stara Šoderica, Ješkovo. Jahanje: Pregrada (Valentinovo), Zlatar Bistrica, Sveti Martin na Muri, Spodnja Dubrava, Marija Bistrica – Ranch Pia, Zaprešić- KK Trajbar. Smučanje: Sljeme (Medvednica). Paragliding: Prigorec (Ivanščica); Kalnik; Cvetlin in Višnjica (Ravna Gora). Speedway: Prelog, Spodnji Kraljevec, Kupljenovo (Zaprešić). Spominki: Licitarsko srce, licitarski kalupi, lesene igrače (Laz), lepoglavska čipka, pustna maska »čapla« (Čakovec), miniatura naivnega slikarstva (Hlebine), Bilikum (Križevci), Koprivnjak (Koprivnica), Lužnički čaj (dvorac Lužnica - Zaprešić).

OSREDNJA HRVAŠKA.

Veliki Tabor

Čakovec 5 Varaždin 4b

Marija Bistrica

Drava

Turistična skupnost Zagrebške županije Preradovićeva 42, 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 4873 665 www.tzzz.hr Turistična skupnost Koprivničko-križevačke županije Antuna Nemčića 5, 48000 Koprivnica Tel.: +385 (0)48 624 408 www.tz-koprivnicko-krizevacka.hr

Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije Krambergerova 1, 49000 Krapina Tel.: +385 (0)49 233 653, www.tzkzz.hr Turistična skupnost Varaždinske županije Uska 4, 42000 Varaždin Tel.: +385 (0)42 210 096, www.turizam-vzz.hr Turistična skupnost Međimurske županije Ruđera Boškovića 2, 40000 Čakovec Tel.: +385 (0)40 390 191, www.tzm.hr

1. Park narave Medvednica 1

Medvednica 1

Lugarnica Bliznec Bliznec b.b., 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 458 6317 E-pošta: park.prirode.medvednica@zg.t-com.hr www.pp-medvednica.hr

Gozdni hrib nad Zagrebom s kilometri planinarskih stez in smučarskim centrom Sljemenom. Privablja z jamami med katerimi je najbolj zanimiva Veternica ter atraktivnimi soteskami, slapovi in kraškimi fenomeni. Možno je po poučnih stezah spoznati celo področje in obiskati rudnik Zrinski. Kumrovec 2

2. Muzej Stara vas v Kumrovcu 2 Kumrovec b.b., 49295 Kumrovec Tel.: +385 (0)49 225 830 E-pošta: mss@mhz.hr www.mdc.hr/kumrovec www.mhz.hr

Edinstveni muzej na odprtem z ohranjenimi izvirnimi vaškimi hišami iz prehoda 19. v 20. stoletje in razstavami tradicionalnega načina življenja na področju toka reke Sutle iz konca 19. stoletja, npr. Zagorska poroka, Od konoplje do platna, Lončarstvo, Od zrna do pogače. Varaždin 4b

Krapina 3

Varaždin 4b

8 3. Muzej krapinskih neandertalacev v Krapini 3 Šetalište Vilibalda Sluge b.b., 49000 Krapina Tel.: +385 (0)49 371 491 E-pošta: mkn@mhz.hr rezervacije-mkn@mhz.hr www.mkn.mhz.hr

Muzej krapinskih neandertalacev v Krapini, odprt leta 2010 je edinstven muzej, ki se nahaja zraven enega izmed najpomembnejših paleontoloških najdišč v Evropi. Poleg postavitev o neandertalcih, vsebuje tudi prikaz zgodovine države od njenega nastanka do sodobnega časa.

OSREDNJA HRVAŠKA.

5. Dvorac Zrinskih v Čakovcu 5 Trg Republike 5, 40000 Čakovec Tel.: +385 (0)40 313 499 +385 (0)40 313 319 E-pošta: muzej-medjimurja@ck.t-com.hr tzg-cakovca@ck.t-com.hr www.muzej-medjimurja.hr www.tourism-cakovec.hr

V okviru Starega mesta Zrinskih se nahaja grad Zrinskih, v čigar palači je Muzej Medžimurja z bogatimi zbirkami kulturne in zgodovinske dediščine Medžimurja (arheološka rariteta Askos – keramična posoda iz 5. stoletja pr. Kr.).

4. Grad Trakošćan 4a in mesto Varaždin 4b – biseri kulture

6. Pomembna pokrajina Kalnik 6 in Staro mesto Kalnik

Turistična skupnost mesta Varaždina Ivana Padovca 3, 42000 Varaždin Tel.: +385 (0)42 210 987 E-pošta: info@tourism-varazdin.hr www.tourism-varazdin.hr

Turistična skupnost občine Kalnik Trg Stjepana Radića 5 48269 Kalnik Tel.: +385 (0)48 857 250 E-pošta: tz@kalnik.hr www.tz.kalnik.hr

Grad Trakošćan je najbolj romantičen in po mnenju številnih najlepši grad na Hrvaškem. Varaždin – mesto kulture, navdušuje z razkošnimi cerkvami, mestnimi palačami in varaždinskim pokopališčem ter s svojim umetniškim dosegom in kulturno dediščino. Trakošćan 4a

Na Kalniku so ohranjeni veličastni ostanki srednjeveškega mesta Kalnika dvignjenega na skali, v vznožju mesta pa se je namestila vas Kalnik s sodobnim Biblijskim vrtom miru – galerija starodavnih skulptur biblijske tematike na odprtem. Kalnik 6

POTI PODZEMNIH SKRIVNOSTI

SEVEROVZHODNA POT

Nekatere skrivnosti čakajo svoje odkritje že milijone let. Pustila so jih v globokih skalah živa bitja v predzgodovinskem obdobju, ko je tu bil ocean. Ivanič Grad je svojo skrivnost odkril svetu. Danes pojti Po poteh podzemnih skrivnosti je nenavadno doživetje življenja, ki se je ustavilo v nekem davnem času. V srečanju z vaškim življenjem, ki je zadnji primer pozabljenega skromnega življenja, v valoviti

naravi kjer se menjavajo pašniki in hribi, kjer se čas računa po položaju Sonca, številni ribniki in lovišča pa vabijo na druženje, odkrili boste naravno stran svojega bitja. Žar na ribniku z družino je velik odmik od blizkih urbanih središč kot so Bjelovar, Džurdževec, Virovitica, Garešnica, Kutina ali Novska. Nizvodno od Siska reka Sava nataplja gozdove in livade čudovitega parka Lonjsko polje, in tako ustvarijo

OSREDNJA HRVAŠKA.

ČAKOVEC VARAŽDIN Trakošćan

Sisak 5

KOPRIVNICA Hlebine

KRAPINA Kalnik

Kumrovec

bar

nice

carsko zibelko za ribe ter številne vrste redkih ptic. Med lepotci hribi je kmetijski kraj čigar gastronomske dosežke odkrivajo Vrbovec, Bjelovar, Đurđevac in VelikiSamobor Zdenci. V Daruvarju in Lipiku se od nekdaj duša ter telo krepijo zOzalj vrhunskim vinom in termalno vodo.

KARLOVAC Duga Resa

Skrad Vrbovsko

Đurđevac

Križevci Pitomača BJELOVAR ZAGREB

Vrbovec Ivanić Grad

VIROVITICA 2 Čazma

Velika Gorica

V. Zdenci

Jamnica

Garešnica 5

SISAK

Daruvar

Kutina 4

Lipik

Pakrac

Narava Park narave Lonjsko polje, ornitološki rezervat Rakita (Sisak); posebni geografsko-botanični rezervat Đurđevaški peski; ribniki s krapi Končanica (Daruvar-Grubišno Polje).

Gradbene zanimivosti baročni kompleks Frančiškanskega samostana in cerkev sv. Roka (Virovitica), cerkev Pohoda Blažene Device Marije (Vukovina), lesena kapela sv. Ivana Krstitelja (Buševac), lesene hiše v Krapju - vasi gradbene dediščine, moslavaške verande (Kutina), lesena kapela sv. Andrije iz leta 1757, gotska cerkev sv. Pantelejmona, konjušnica Državne ergele Lipik, graščina Jankovič (Pakrac).

Gastronomija mlečni izdelki, specialitete iz sladkovodne ribe in divjačine, ribji paprikaš, konjska salama (Pakrac, Lipik), vino Graševina ter beli pinot, malinovo vino in sadna žganja.

Dogajanja Velika Gorica – »Gastro Turopolja« (oktober), Vrbovec – gastronomska prireditev »Kaj su jeli naši stari?« (avgust), Čigoć – „Dan evropskega sela roda“ (junij), Đurđevac – Picokijada (junij), Bjelovar – športno – kulturna prireditev „Terezijana“ (junij), Kutina – Kutinsko poletje (junij/avgust), Pitomača – »Glasbeni festival Pesmi Podravine in podravlja« (junij), Virovitica – »Rokovo« (avgust),Voloder – »Voloderske jeseni« (september).

Zdravilišča: Topusko, Ivanič Grad, Lipik in Daruvar. Kolesarske steze: Drava route (Koprivnica); 13 rut kolesarskih stez na področju Virovitiško-podravske županije skupne dolžine 520 km, Petrinjske kolesarske rute; Moslavačka gora in Lonjsko polje, Bilodravska ruta (Bilogora, Đurđevac, Novo Virje, Madžarska), »Steze Lipicancev in kune« (Lipik, Pakrac), kolesarske staze na Psunju. Steze za pešce: poučna steza na virovitiškem delu Bilogore, steze zraven Kutine, planinska steza do Krive breze (Lipik). Vinske ceste: vinske ceste Moslavine, 'Vinske poti' – Pitomača, »Virovitiški vidici« – Virovitica, Džurdževaška vinska cesta, vinska cesta vinograda Pakrac. Lov: področje okoli Džurdževca, Ivanič Grada in Novske; na Bilogori in Moslavaškem gorovju, Psunj (Pakrac), lovsko področje »Jelen« (Lipik). Ribolov: jezero Gat (Đurđevac), ribniki na področju Bjelovara, Virovitice, Novske, Garešnice in Kutine, ribniki Končanica in Jezero (Daruvar), reke Ilova ter Pakra (Pakrac), reka Drava (Križnica), »Catch & release« - Jezero Pjeskara, Jezero Raminac, Ribogojstvo Poljana (Lipik). Jahanje: Državna ergela Lipik, kasalski klub »Diamant«, Konjeniški klub 'Otrovanec' (Pitomača). Spominki: LANENA BRISAČA (Ivanić Grad), pomanjšana replika posavske hiše (Sisak), figurice avtohtonega goveda – ruta (Turopolje), štorklje (Lonjsko polje), petelin – »picok« ( Đurđevac), vinskega pokala (Daruvar), Sledi in spomini – serija spominkov z etno vzorci Podravine in Slavonije ( Virovitica).

OSREDNJA HRVAŠKA.

Turistična skupnost Bjelovarsko-bilogorske županije Trg Eugena Kvaternika 2, 43000 Bjelovar Tel.: +385 (0)43 243 944, www.tzbbz.hr

Turistična skupnost Sisačko-moslavačke županije S. i A. Radića 28/I., 44000 Sisak Tel.: +385 (0)44 540 163, www.turizam-smz.hr

Turistična skupnost Virovitičko-podravske županije Augusta Šenoe 1, 33000 Virovitica Tel.: +385 (0)33 726 069, www.tzvpz.hr

Turistična skupnost Zagrebačke županije Preradovićeva 42, 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 4873 665 www.tzzz.hr

Sava

1. Stari grad – spomenik kulture v Đurđevcu 1 Galerija Stari grad Starogradska 21, 48350 Đurđevac Tel.: +385 (0)48 812 230 E-pošta: centar.za.kulturu@kc.t-com.hr www.djurdjevac.hr

Vreden spomenik kulture in srednjeveška utrdba v kateri se danes nahajajo galerijski prostori, zanimiva pa je stalna postava donacije umetnin znanega slikarja naivne umetnosti Ivana Lackoviča Croate.

2. Grad Pejačevič v Virovitici 2 Grajski muzej - Dvorac Pejačević Trg bana Josipa Jelačića 23 33000 Virovitica Tel.: +385 (0)33 722 127 E-pošta: info@muzejvirovitica.hr www.muzejvirovitica.hr

Na mestu nekdanje srednjeveške utrdbe je grofovska družina Pejačević po načrtih dunajskega arhitekta Rotha leta 1804 dvignila grad baročno-klasicističnih značilnosti. Danes je v gradu muzej, skladen park, ki ga obkroža pa je zaščiteni spomenik narave.

3.Grad grofa Jankoviča v Daruvarju 3 Turistični informativni center Daruvar-Papuk Trg kralja Tomislava 12, 43500 Daruvar Tel.: +385 (0)43 331 382 E-pošta: tic@daruvar.hr; turizam@daruvar.hr www.visitdaruvar.hr

Baročni grad je dal narediti A. Jankovič (1771. – 1777.), grof na čigar posestvu je nastal današnji Daruvar. Vrhunsko daruvarsko vino Graševina se lahko poizkusi v nepozabnem vzdušju vinske kleti pod gradom.

4. Park narave Lonjsko polje 4 PP Lonjsko polje Krapje 30, 44325 Jasenovac Tel.: +385 (0)44 672 080, +385 (0)44 611 190 E-pošta: info@pp-lonjsko-polje.hr www.pp-lonjsko-polje.hr

Velike vode, ki z reko Savo prihajajo iz Alp in Dinaridov, se razlivajo po livadah in gozdovih Lonjskega polja, s čimer ustvarjajo izjemne pogoje za mrestenje rib in življenje ptic. Obenem, tukaj bomo našli redko združitev ohranjene narave in tradicionalne gradbene dediščine.

5. Sisaška trdnjava 5 Gradski muzej Sisak Kralja Tomislava 10, 44000 Sisak Tel.: +385 (0)44 811 811 E-pošta: gradski-muzej-sisak@sk.t-com.hr www.muzej-sisak.hr

Ta dobro ohranjena srednjeveška trdnjava zanimiva je kot spomenik na burne vojne v preteklosti, vendar tudi privlačna po svojem videzu in namestitvi na rečnih obalah Kupe ter Save v okolju prostornih livad.

6. Muzej Turopolja v Veliki Gorici 6 Muzej Turopolja Trg kralja Tomislava 1, 10410 Velika Gorica Tel.: +385 (0)1 6221 325 E-pošta: muzej-turopolja@muzej-turopolja.hr www.muzej-turopolja.hr

Turopolje je kraj v dolini reke Save južno od Zagreba nastanjen od predzgodovinskega do našega obdobja. Danes so posebnost Turopolja ohranjene lesene kapelice in plemiške kurije. Najstarejši je eksponat muzeja Turopolja mamutova okel iz obdobja do 10. tisočletja pred Kristom.

OSREDNJA HRVAŠKA.

Kupa

Đurđevac 1

Daruvar 3

Virovitica 2

Lonjsko polje 4

Sisak 5

Velika Gorica 6

MESTO PO MERI ČLOVEKA

MESTO ZAGREB

Zagreb

Hrvaško glavno mesto Zagreb se uvršča med najstarejša srednjeevropska mesta, kar potrjujejo pisani viri iz leta 1094, ko se je na tem področju utemeljila škofija. Zrasel je med gorovjem Medvednice in reke Save, staro mestno jedro pa sestavljajo srednjeveški Gradec, danes središče hrvaške Vlade ter Sabora in Kaptol, nadškofijsko središče. Z administrativnim združenjem z okoliškimi naselji v 19. stoletju v mestu Zagrebu se dvigujejo reprezentativne javne zgradbe, trgi, čudoviti na-

sadi, fontane in parki, kar ga danes naredi enim izmed najbolj zelenih mest Evrope. Na ta način, prijetna za sprehajanje, metropola Hrvaške svoje goste privablja z živahnim uličnim ozračjem, številnimi lokali, restavracijami in trgovskimi ulicami. Če na svoji poti iščete predah, izpolnjen z bogatim tradicijskim in kulturnim doživetjem, ki bo osvežil vaše potovanje proti domu ali kakšni primorski turistični lokaciji, Zagreb vas pripravljen pričakuje. Dobrodošli!

MESTO ZAGREB.

VARAŽDIN Trakošćan KRAPINA Kumrovec

ZAGREB Samobor

Iv Velika Gorica

Čabar

Ozalj

Jamnica

Obiščite... Poizkusite... Gradbene zanimivosti gotska katedrala Marijinega Vnebovzetja, romansko–gotska cerkev sv. Marka, srednjeveški deli mestnih nasipov iz 13. stoletja – Kamnita vrata in Utrdba Lotrščak, električna vzpenjača, ki povezuje Zgornje ter Spodnje mesto, poznobaročna zgradba Hrvaškega narodnega gledališča iz leta 1895, arhitektov Fellnerja in Helmerja.

Gastronomija puran z mlinci, štruklji, slanina-vampi, krpice z zeljem, sveži sir in smetana, zagrebški zrezek.

Dogajanja Snow Queen Trophy (januar), Noč muzejev (januar), Zagreb Indoors (januar/februar), Zagreb Dox (februar/marec) Zagrebški časoplov (april-september), Mednarodni ulični festival „Cest is d’ Best“ (maj/ junij), Teden sodobnega plesa (maj/ junij), Poletje na Štrosu (maj – september), INmusic Festival (junij), Animafest (junij), Zagreb Fantastic Film Festival (junij/julij), Mednarodni festival novega gledališča „Evrokaz“ (junij/julij), Zagrebški poletni večeri (julij), Mednarodna smotra folklora (julij), Amadeo (julij/avgust), Zagrebško histrionsko poletje

Zagreb

(julij/avgust), Festival svetovnega gledališča (september), Festival svetovne književnosti (september), Mednarodni festival lutkovnega gledališča (september), Zagreb Film Festival (oktober), Zagrebški maraton (oktober), Advent v Zagrebu (december).

Spomini iz Zagreba Šestinski dežnik – del narodne nošnje, ki je karakteristična za zagrebško okolico, ki se je uporabljala do 60-ih let prejšnjega stoletja. Danes se nosi na prireditvah in za folklorne namene. Največjo koncentracijo šestinskih dežnikov (sončnikov) je možno videti na zagrebški tržnici Dolac. Paprenjak – aromatična potica pravokotne oblike, okrašena z reliefi s folklornimi motivi se sestoji iz medu, orehov ter popra. Kot tradicionalna hrvaška jed, je resnično protisloven, podobno kot tudi celotna hrvaška zgodovina: sladko popran zalogaj za številne tuje apetite.

MESTO ZAGREB.

TIC Zagreb Trg bana J. Jelačića 11, Tel.: +385 (0)1 48 14 051 +385 (0) 1 4814 052, +385 (0) 1 4814 054 www.zagreb-touristinfo.hr TIC Glavni železniški kolodvor Trg kralja Tomislava 12, Tel.: +385 (0)99 2109 918 TIC Letališče Zagreb Pleso b.b., Tel.: +385 (0)1 6265 091 TIC Avtobusni kolodvor Zagreb Avenija M. Držića 4, Tel.: +385 (0)1 6115 507 TIC Utrdba Lotrščak Strossmayerovo šetalište 9 Tel.: +385 (0)1 4851 510

Zagreb

VIROVITICA 64

Beli Manastir

Donji Miholjac

Slatina V. Zdenci

Daruvar

Bizovac

Orahovica

Voćin

OSIJEK

Velika

Pakrac Nova Gradiška

Našice

Kutjevo

Đakovo

POŽEGA

VUKOVAR

Vinkovci

Ilok

SLAVONSKI BROD 1

Županja

POTI PANONSKEGA MORJA SLAVONSKA POT

Nekoč nepregledno modro morsko gladino danes krasi zlata barva, njeni otoki pa so danes zeleni hribi. Od velike vode so ostale le školjkice v rodovitnih ravnicah slavonskih polj. Ampak zato so tri velike reke, Sava, Drava in Donava, objele ta konec in človek je vedel, da bo v izobilju narave tukaj imel dragi dom. Davno nestalo Panonsko morje je vendarle pustilo eden svoj slani izvir v Bizovcu. Temperatura vode od celo 96°C edinstven je pojav v Evropi. Izzivno naravno okolje rado je imelo plemstvo, ki je

tu nekoč gradilo gradove, uživalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki se je pilo tudi na evropskih dvorih in kraljevskih kronanjih. Znane so vinske kleti Iloka in Kutjeva. Danes lahko tudi sami uživate v vseh teh čarih preteklih časov. Na Poteh Panonskega morja odkrijte lepe pesmi tega kraja ob zvokih tamburice, številne folklorne svečanosti pa bodo prikazale vesele povorke okrašenih moških in deklet v živopisnih nošnjah; moški nosijo šokaške klobuke, dekleta pa zlate dukate.

SLAVONIJA.

Narava

Dogajanja

Parki narave Papuk in Kopaški rt, posebni rezervati Gajna (Slavonski Brod), Lože (Vinkovci), Prašnik (Nova Gradiška), Radiševo (Županja), Podpanj (Spodnji Miholjac); zaščitena pokrajina Erdut; Sovsko jezero (Čaglin), Rupnica (PP Papuk), Park gozd Jankovec (PP Papuk), spomenik narave Bela topola (Valpovo), Banski hrib (Kneževi Vinogradi – Beli Manastir/Baranja), Razgledna točka in spomenik na Donavi (Batina/ Baranja), Strossmayerov perivoj v Džakovu.

Slavonski Brod - Ladijsko kolo (junij); Orahovica – Orehovska pomlad (junij) Đakovo – Đakovški vezi (julij); Vinkovci – Vinkovške jeseni (september); Ilok – Iloško obiranje grozdja (september), Karanac/Baranja, Belišče - Beliščanska zlata jesen (september), Advent v Baranji in Čvarakfest v Karancu (december), Zmajevac –Vinski maraton (oktober), Slama Land art festival (avgust), Glasbeni festival Dnevi Milka Kelemena – Slatina (oktober).

Gradbene zanimivosti srednjeveško utrjeno mesto Ružica grad (Orahovica), manastir sv. Nikole, 15. st. (Orahovica), gotska cerkev Pohodi Blažene Device Marije (Vočin), klasicistična cerkev sv. Terezije Avilske (Suhopolje), baročni frančiškanski samostan in cerkev sv. Filipa ter Jakova, grad Eltz (Vukovar); historicistična katedrala Sv. Petra in baročni škofijski dvor (Džakovo); primer obmejne obrambne arhitekture čardak, ljudska arhitektura šokaške hiše (Županja); baročni gradovi Prandau Mailath (Spodnji Miholjac) ter Prandau Normann (Valpovo); klasicistični grad Pejačević (Našice); cerkev sv. Lovre iz 14. stoletja (Požega), baročni grad s kletjo 1232. leto (Kutjevo), katedrala sv. Terezije Avilske, Gatori-Vinske kleti (Suza, Zmajevac/Baranja), Vinske kleti vinarstva Vina Belje (Kneževi Vinogradi/Baranja), Palača Gutmann (Belišče).

Gastronomija kuhana jed iz mesa »čobanac«, fiš paprikaš, piščančji paprikaš, prekajeni izdelki »kulen« in »kulenova seka«, pogačica iz ocvirkov, vino iloški traminec, žganje slivovka.

Zdravilišča: Bizovac. Kolesarske steze: Nova Gradiška, Park narave Papuk, Savska kolesarska steza (Slavonski Brod), Panonska pot miru (Osijek), Donavska kolesarska ruta, kolesarska steza Borovik-Vuka (Drenje). Steze za pešce: poučna steza Gajna (Slavonski Brod), izletišče Sopot (Vinkovci), ribnik Blanje (Spodnji Miholjac), Psunj in Papuk; Park narave Papuk, poučna steza Popovac (Drenje), Belišče (Drava bike tour) Vinske ceste: Brodski Stupnik, Vinske ceste Požeško-slavonske županije (Vinogradi Kutjevo, Vinogradi Požega-Pleternica), Baranjske vinske ceste, Iločka vinska ruta, Vinsko-turistične ceste Đakovaških vinogradov (»Zlatarevac« Trnava in Mandičevac). Lov: Jelas polje (Slavonski Brod), Ilok, Mačkovac, Kujnjak, Nabrdje, Tikveš, Monjoroš-Zmajevec/Baranja, Zlatna Greda/Baranja, Podunavlje-Podravlje (Osijek), gozdovi Našica in Spodnjega Miholjca, gozdovi Džakova in Džakovščine, Darda, področje Stare Petrove Vasi, gozd Spačva, okolje Nove Gradiške, Papuk, Krndija, Dilj gora, Požeško-Babji hrib (Požega), Pustara Višnjica, okolje Slatine, Orahovice, Vočina. Ribolov: reke Drava, Sava, Donava,

10 Bosut, Spačva, Studva, Karašica, Vučica, otočki in bošnjaški viri, Kopaški rt, ribniki v okolju Našic, Spodnjega Miholjca, Valpova ter Zdencev, jezero Borovik. Jahanje: Džakovo, Osijek, Pustara Višnjica, Orahovica, Čeminac/Baranja, Darda/Baranja. Pustolovski turizem:letenje (Papuk, Krndija, Virovitica); paragliding (Požega, Pliš), športno plezališče (Sokoline), off-road (Karanac/Baranja, Pustara Višnjica), trekking (Beli Manastir/ Baranja). Spominki: VUČEDOLSKA GOLOBICA (Vukovar), šokaški klobuk, Rudinska glava (Požega), otroška tkanica, zlatovez, Kužni pil (Požega), »baranjska mleta rdeča paprika«, podkev (Državna ergela Đakovo), baranjski kulen, baranjski eko izdelki, »Slatinska perlica« (Slatina), »Slavonski podložek« (Zdenci). Turistična skupnost Požeško-slavonske županije Županijska 7, 34000 Požega Tel.: +385 (0)34 290 177, www.tzzps.hr Turistična skupnost Virovitičko-podravske županije Augusta Šenoe 1, 33000 Virovitica Tel.: +385 (0)33 726 069, www.tzvpz.hr Turistična skupnost Osješko-baranjske županije Kapucinska 40, 31000 Osijek Tel.: +385 (0)31 214 852, www.tzosbarzup.hr Turistična skupnost Vukovarsko-srijemske županije Glagoljaška 27, 32100 Vinkovci Tel.: +385 (0) 32 344 034, www.tzvsz.hr

Kopački rit 4

SLAVONIJA.

1. Trdnjava Brod in frančiškanski samostan v Slavonskem Brodu 1

3. Osješka Tvrdža 3

Turistična skupnost mesta Slavonskega Broda Trg pobjede 28/1, 35000 Slavonski Brod Tel.: +385 (0)35 447 721 E-pošta: info@tzgsb.hr tzg-sl.broda@sb.t-com.hr www.tzgsb.hr

TIC Tvrđa Trg Sv. Trojstva 5, 31000 Osijek Tel.: +385 (0)31 210 120 Turistična skupnost mesta Osijeka Županijska 2, 31000 Osijek Tel.: +385(0)31 203 755 E-pošta: tzosijek@tzosijek.hr www.tzosijek.hr

Trdnjava Brod iz 18. stoletja spada med največje fortifikacijske objekte na Hrvaškem. Baročni frančiškanski samostan, tudi danes dobro ohranjen, ena je izmed najbolj markantnih baročnih zgradb v Slavoniji z najbolj reprezentativnim klavstrom samostanske arhitekture severne Hrvaške.

Romantično staro jedro mesta, na začetku baročnega 18. stoletja dobiva svoje osnovne konture. Tukaj bomo videli spoj vojaške utrdbe in organiziranega mestnega življenja. Od impozantnih obzidij in mestnih vrat do danes so se ohranili samo deli ob reki Dravi.

2. Park narave Papuk 2

4. Park narave Kopaški rt 4

Trg Gospe voćinske b.b., 33522 Voćin Tel.: +385 (0)34 313 030 E-pošta: kontakt@pp-papuk.hr www.pp-papuk.hr

Titov dvorac 1, 31328 Lug Tel.: +385 (0)31 285 370 E-pošta: uprava@kopacki-rit.hr www.kopacki-rit.hr

Ohranjene izvirne geološke, biološke in kulturo-loške avtentičnosti, park narave Papuk je edini geopark UNESCO-ja na Hrvaškem. Grofova poučna steza, divovski hrasti stari 500 let in srednjeveška trdnjava Rožica grad so le nekatere izmed zanimivosti, ki navdušujejo obiskovalce iz leta v leto.

Park narave Kopaški rt je edinstven močvirni rezervat, eno izmed največjih mrestilišč ribe srednje Evrope in vedno ornitološko področje. Vinske kleti v Suzi in Zmajevcu/Baranja M. Tita 90, 31307 Zmajevac Tel.: +385 (0)31 702 080 E-pošta: info@tzbaranje.hr www.tzbaranje.hr

V središču vasi Suza in Zmajevec se nahajajo vinske ulice – »surduci«, z vrstami vinskih kleti »gatora«, vdolbljenimi v hrib, starimi tudi po 200 let.

Papuk 2

Slavonski Brod 1

Kopački rit 4

10 5. Grad Odescalchi in srednjeveška obzidja v mestu Iloku 5 Turistična skupnost mesta Iloka Trg Nikole Iločkog 2, 32236 Ilok Tel.: +385 (0)32 590 020 E-pošta: info@turizamilok.hr www.turizamilok.hr E-pošta: info@mgi.hr www.mgi.hr

Obzidja trdnjave nad Donavo, grad knezov Odescalchi s renesančno parkovno arhitek-turo, cerkev in samostan sv. Ivana Kapistrana so del zelo zanimivega in dobro ohranjenega starega urbanega kompleksa najbolj vzhodnega hrvaškega mesta Iloka.

6. Državna ergela (kobilarna) lipicancev v Đakovu 6 A. Šenoe 45, 31400 Đakovo Tel.: +385 (0)31 813 286 E-pošta: lipicanac@ergela-djakovo.hr www.ergela-djakovo.hr

Naziv »ergela« (kobilarna) prvič se omenja leta 1506, čeprav je osnovana že v 13. stoletju. Konji lipicanske pasme na Ergeli se začenjajo vzgajati na začetku 18. stoletja in Ergela postaja daleč znana. Danes Ergela ima izjemno vreden genetski material, kar je obenem tudi kulturno dobro Hrvaške.

Ilok 5

Osijek 3 Đakovo 6

SLAVONIJA.

ALI STE VEDELI? LJUDJE... da je torpedo v obliki in sestavi, kakršnega poznamo danes, izumil hrvaški upokojeni časnik avstro-ogrske vojaške mornarice, Ivan Lupis-Lukić, leta 1860, ter da se je prva tovarna torpedov nahajala na Reki; da je fizik Nikola Tesla (18561943), po rodu iz Hrvaške, svetovno priznan inovator in izumitelj na področju prenosa energije in telekomunikacij. Njegov najbolj pomemben izum je izmenični tok. da je Zagrebčan Slavoljub Penkala (1871-1922) izumil mehanski svinčnik in nalivno pero leta 1906; da se kot uradni začetek naturizma na Rabu Šteje leto 1936, ko je na otoku prebival angleški kralj Edvard VIII., ki so mu rabske oblasti dovolile, da se s soprogo kopata gola v zalivu Kandarola; da je sveti Marin, kamnosek po rodu z otoka Rab, pri selitvi na Apeninski polotok, leta 301 ustanovil Republiko San Marino; da je prva zabeležena risba padala (homo volans) delo hrvaškega izumitelja Fausta Vrančića (15511617) iz Šibenika; da je filmski režiser Alfred Hitchcock (1899-1980) v Času bivanja v Zadru izjavil, da je sončni zahod v Zadru najlepši na svetu; da se je Rihard Levjesrčni ob vrnitvi iz križarske vojne leta 1192 pred

Dubrovnikom rešil pred nevihto in za izpolnitev zaobljube Dubrovčanom podaril denar za začetek gradnje katedrale; da je izumitelj daktiloskopije, metode za odkrivanje prestopnikov s pomočjo prstnih odtisov, bil Ivan Vučetić s Hvara(1858-1925).

POSEBNOSTI... da so Toplice Lipik prvo letovišče na Hrvaškem da geotermalna voda v Lipiku nenehno izvira več kot sto let s stalno temperaturo od 64 °C da so od leta 1875 termalno vodo »Lipiker thermalquelle« polnili in distribuirali v Avstro-Ogrski in Ameriki da ima Istra svoj poševni stolp. To je zvonik v Završju, visok 22 metrov, ki je nagnjen 40 centimetrov proti severu. da je opatijska riviera, ob Ažurni obali, bila glavna destinacija habsburške elite ter da še danes nosi titulo jadranske Niče; da gre skozi Senj 45. paralela »Sončna ura«; da je karneval na Reki eden izmed treh najatraktivnejših karnevalov v Evropi; da ima mesto Zadar prve morske orgle na svetu, ki ustvarjajo zvok izključno pod vplivom vetra in morskih valov;

ALI STE VEDELI?

da je 28. avgusta 1895 na slapovih Krke pričela delovati ena prvih hidroelektrarn na svetu. Šibenik je tako dobil električno razsvetljavo pred Številnimi evropskimi mesti, kot so Dunaj, Budimpešta, Rim, London in druga mesta. da je trogirska kapela okrašena s 150 človeškimi podobami - skulpturami; da je najstarejše komunalno gledališče v Evropi zgrajeno na Hvaru leta 1612; da ima Dubrovnik najstarejši zakon o zavarovanju v Evropi iz leta 1395, ki je tri stoletja starejši kot Lloydov, bil pa je sprejet v začetku 17. stoletja; da je Dubrovniška republika prva država, ki je priznala neodvisnost Združenih držav Amerike; da imajo Hrvatje svojo pisavo. Imenuje se glagolica in je nastala v 9. st, v redni uporabi (ob latinski pisavi) pa seje ohranila do 18. stoletja. da je cesarica Marija Terezija na dunajskem dvoru imela Čipkarico s Paga, ki je za potrebe dvora pletla paške čipke.

Braču, spreminja svoj videz odvisno od vetra; da na Mljetu lahko vidite »otok na otoku«. Namreč, na Velikem jezeru na otoku Mljetu se nahaja otoček, ki predstavlja redek naravni fenomen. da se v Makarski nahaja Malakološki muzej z največjo zbirko Školjk in polžev na svetu; da je pasma psov dalmatinec dobila ime po Dalmaciji in ilirskem plemenu Dalmatov; da se zadnja oaza evropskih beloglavih orlov nahaja na otoku Cresu.

NARAVA...

GASTRONOMIJA...

da je perunika (iris) hrvaški nacionalni cvet; da na Hrvaškem v razdalji samo sto kilometrov lahko vidite morje, kras, gozdove, planine in ravnice; da je Hrvaška ena ekološko najbolj ohranjenih držav v Evropi in ena redkih držav na Stari celini, ki svojim prebivalcem zagotavlja pitno vodo z javno vodno oskrbo; da je v NP Plitviška jezera, na Velebitu in Zrmanji posneta znana pustolovska nadaljevanka Winnetou; da Zlatni rat, plaža v Bolu na

da se vsakega 1. aprila ob proslavi dneva centra sveta v Ludbregu iz mestne fontane toči vino namesto vode; da je maraschino avtentičen zadrški liker, ki so ga v 18 st. izvažali v skoraj vse evropske države, nahajal pa se je na mizah znanih vladarjev, kot so angleški kralj Jurij IV., N. Bonaparte, ruski cesar Nikolaj itn. da na področju Lipika proizvajajo avtentično konjsko salamo po receptu, ki sega več sto let v preteklost

MODA... da je Hrvaška domovina kravate. Kot modni detajl so jo v 17 st. po Evropi razširili hrvaški vojaki in je tako leta 1667 v času Ludvika XIV. ustanovljena tudi posebna polkovnija »Royal Cravates«, imenovana po Hrvatih. Od njih so nov modni predmet, ki se je nosil »a la Croate« (na hrvaški način) osvojili Parižani. Ta izraz je kaj hitro postal korenina nove francoske besede »cravate«.

♥

HRVAŠKA V SRCU

♥

HRVAŠKA V SRCU

KAŽUN – miniatura tradicionalne poljske kamnite hišice, ki so jo poljedelci uporabljali kot shrambo za orodje in zaklonišče pred nevihto.

BAŠČANSKA PLOŠČA – zmanjšana replika plošče največja hrvaškega pisanega spomenika v staroslovenski pisavi glagolici iz 12. st.

LIŠKA KAPA – sestavni del oblačil liške narodne noše in njen tradicionalni simbol prepoznavnosti.

PAŠKA ČIPKA – ročno izdelan okrasni predmet z otoka Paga, šivan s šivanko in tenkim sukancem.

SIVKA – spominek dišeče vrečke s cvetovi sivke in stekleničke z eteričnim oljem sivke.

SVILNATO VEZENJE IZ KONAVEL – ročno izdelano dekorativno vezenje, izvezeno s svilnatim sukancem domače izdelave.

MILJNIKI – pomanjšana replika zgodovinske prometne signalizacije iz 18. in 19. St.

LECTOVO SRCE – pisano okrašen kolač iz medenega testa živo rdeče barve, ki se tradicionalno podari ljubljeni osebi ali dragemu prijatelju.

LANENA BRISAČA IZ IVANIĆ GRADA – ročno izdelana brisača iz lana, okrašena z enobarvnim ali večbarvnim etnografskim motivom.

VUČEDOLSKA GOLOBICA – arheološka keramična posoda v obliki ptice iz obdobja vučedolske kulture.

KORISTNE INFORMACIJE Potni dokumenti Veljaven potni list ali kakšen drug dokument priznan z mednarodnim sporazumom, za nekatere države tudi osebna izkaznica (dokument s katerim se dokaže identiteta in državljanstvo nosilca). Obvestila: Diplomatske misije in konzularni uradi Republike Hrvaške v tujini ali Ministrstvo zunanjih in evropskih poslov Republike Hrvaške Tel.: +385 (0)1 4569 964 E-pošta: stranci@mvep.hr medjunarodnopravna.pomoc@mvep.hr vize@mvep.hr; www.mvep.hr

Carinske določbe Carinski predpisi Republike Hrvaške so usklajeni s predpisi in standardi Evropske unije. Vnos osebne prtljage osvobojen je od plačevanja uvoznih dajatev brez omejitve njene vrednosti, nanaša pa se na vsako osebo – potnika, ki vstopa v carinsko področje Unije, ne glede na to ali nese prtljago s seboj ali je prispela posebej pod pogojem, da lahko dokaže, da je vsa navedena prtljaga prijavljena istočasno v času odhoda pri osebi, ki je odgovorna za njen prevoz. Blago, ki se nahaja v osebni prtljagi potnika, v vrsti in količinah, ki niso namenjene preprodaji temveč osebnim potrebam potnika in članov njegove družine, osvobaja se od plačevanja uvoznih dajatev, v kolikor njena skupna vrednost ne prehaja kunsko protivrednost 2.200,00 kun, v zračnem in pomorskem prometu pa 3.200,00 kun.

To osvobajanje se nanaša na vsakega potnika posamezno, lahko pa se uporabi enkrat na dan. Predmeti, ki prehajajo navedeno vsoto ali nimajo pomena osebne prtljage, se obračunajo in plača se carina ter davek na dodano vrednost (kot tudi morebitne trošarine). Potniki mlajši od 15 let, osvobajanje od plačevanja uvoznih dajatev se lahko izkoristijo do skupne kunske protivrednosti 1.100,00 kun, neodvisno od vrste prevoznega sredstva s katerim potujejo. Pri svojem vstopu ali izstopu iz področja Evropske unije, potniki so obvezni prijaviti carinski službi gotovino, ki jo nosijo s seboj in sicer v znesku od 10.000,00 EUR-a ali več oziroma v protivrednosti tega zneska v drugih valutah ali drugih sredstvih plačevanja, kot so na primer čeki. Tuji državljani, kot tudi hrvaški državljani z pogostim bivanjem v tretjih državah, lahko prosto in vnašajo in odnašajo razne predmete zaradi njihove uporabe za svoje osebne potrebe, kot tudi potrebe članov družine. Na identičen način tudi osebe s prebivališčem v EU lahko začasno odnesejo ven predmete, ki so jim potrebni v času bivanja v tretjih državah. Fizične osebe, ki v Evropski uniji nimajo registriranega prebivališča niti bivanja, imajo pravico na povračilo davka na dodano vrednost (DDV) za blago, ki so ga kupili na Hrvaškem, če je vrednost blaga po enem računu večja od 740,00 kn, na podlagi izpolnjenega obrazca DDV-P-ja oziroma Tax free obrazca, ki ga potrdi carinska služba pri odnašanju izven Evropske unije kupljenega blaga najkasneje v roku od 3 mesecev od datuma navedenega na računu za dostavljeno blago. Zahtevo za povračilo davka tuji državljan mora oddati v roku od šest mesecev od dne izdaje računa. Za dodatne informacije prosimo, da kontaktirate Carinsko upravo (www.carina.hr).

i Ko svojega hišnega ljubljenčka peljete v Republiko Hrvaško (EU), prevzemate vso odgovornost za izpolnjevanje pogojev za vnos. Za informacije o hišnih ljubljenčkih, maksimalnem številu živali in pogojih, ki se nanašajo na vnašanje živali v Republiko Hrvaško prosimo, da kontaktirate Ministrstvo za kmetijstvo − Uprava za veterinarstvo in varnost hrane, telefon: +385 (0)1 6443 540; spletne-strani: www.mps.hr ali www.veterinarstvo.hr

Medicinska služba Bolnice in poliklinike obstajajo v vseh večjih mestih, ambulante in lekarne pa tudi v manjših mestih. Tuji turisti, ki imajo obvezno zavarovanje v državah s katerimi Hrvaška ima pogodbo o socialnem zavarovanju, v času zasebnega bivanja v Republiki Hrvaški ne plačujejo storitve nujne zdravstvene zaščite, pod pogojem, da imajo s pogodbo predvidena potrdila o pravici na zdravstveno zaščito. Zdravstvena se zaščita (vključno s prevozom) uporablja za nujne primere, na način in po predpisih, ki veljajo za hrvaške zavarovance, pri čemer se na isti način sodeluje tudi v stroških zdravstvene zaščite (participacija). Osebe, ki prihajajo iz držav s katerimi ni sklenjena pogodba ali s katerimi po pogodbi ni predvidena uporaba zdravstvene zaščite, vse stroške zdravstvene zaščite krijejo same. Za dodatne informacije prosimo, da kontaktirate Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje – obvezno zavarovanje 0800 79 79; dodatno zavarovanje 0800 79 89; Beli telefon Ministrstva zdravja 0800 79 99; spletna-stran: www.hzzo-net.hr).

KORISTNE INFORMACIJE

Veterinarska služba Hrvaška je pokrita z mrežo veterinarskih poliklinik in ambulant. Informacije: Ministrstvo kmetijstva – Uprava za veterinarstvo in varnost hrane E-pošta: veterinarstvo@mps.hr www.veterinarstvo.hr

Prazniki in dela prosti dnevi 1. januar – novo leto 6. januar – sveti trije kralji velika noč in velikonočni ponedeljek 1. maj – praznik dela telo Kristusovo 22. junij – dan antifašističnega boja 25. junij – dan državnosti 5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti 15. avgust – Marijino vnebovzetje 8. oktober – dan neodvisnosti 1. november – vsi sveti 25. in 26. december – božični prazniki

Delovni čas trgovin in javnih služb Med turistično sezono večina trgovin je ob delovnih dneh odprta od 8 do 20 ure, številne med njimi pa delajo tudi ob vikendih. Javne službe in poslovni uradi v glavnem delajo od 8 do 16 ure, od ponedeljka do petka.

Pošta in telekomunikacije Poštni uradi so ob delovnih dneh odprti od 8 do 20 ure. Določeni poštni uradi v večjih krajih pa so odprti ob delovnih dneh od 7 do 20 ure in ob sobotah od 7 do 13 ure, medtem ko dežurni poštni urad 10000 Zagreb, Branimirova 4, dela

vsak dan od 0 do 24 ure. Na vseh javnih telefonih se uporabljajo telefonske kartice, ki se prodajajo v poštah in časopisnih kioskih. Tujina se lahko direktno kliče iz katerega koli telefona. Tel.: 0800 303 304 www.posta.hr E-pošta: info@posta.hr

Električni napon mestnega omrežja 220 V s frekvenco 50 Hz. Voda iz pipe je pitna v vseh delih Hrvaške.

ŠTEVILKA 112 Če opazite naravno ali tehnično-tehnološko grožnjo ali nesrečo, ki ogroža življenje in zdravje ljudi, posestva ali okolico, pokličite 112, številko, ki jo je možno brezplačno klicati 24 ur na dan iz katere koli telefonske naprave v Republiki Hrvaški. S klicem na številko 112 se lahko dobi: nujna medicinska pomoč pomoč gasilcev pomoč policije pomoč gorske službe reševanja pomoč pri iskanju in reševanju na morju pomoč drugih nujnih služb in operativnih moči sistema zaščite ter reševanja.

Pomembne telefonske številke Mednarodna klicna številka za Hrvaško: +385 Nujna pomoč: 194 Gasilci: 193 Policija: 192 Pomoč na cesti: (+385 1) 1987

Nacionalno središče za usklajevanje iskanja in reševanja na morju: 195 Državna uprava za zaščito in reševanje (edinstvena evropska številka službe): 112 Splošne informacije: 18981 Služba dajanja obvestil o informacijah naročnikov: 11880 in 11888 Služba dajanja obvestil o mednarodnih informacijah naročnika: 11802 Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520 (govorni avtomat); cena: 3,49 kn/min iz fiksnih in 4,78 kn/min iz mobilnih omrežij; Telekom operater: HT d.d., Savska cesta 32, Zagreb, tel.: 0800 1234 Dežurni sinoptičar pri DHMZ (od 8 do 18 ure): 060 616 666; cena: 6,99 kn/min iz fiksnih in 8,41 kn/min iz mobilnih omrežij; Državni hidrometeorološki zavod, tel.: +385 (0)1 4565 676, operator HT d.d., Savska cesta 32, Zagreb Hrvaški avtoklub (HAK) Pomoč na cestah: 1987 (Če kličete iz tujine ali mobitela, kličite +385 (0)1 1987.) Stanje na cestah (062 777 777) Služba za uporabnike (0800 9987) +385 (0)1 6611 999 E-pošta: info@hak.hr Splet: www.hak.hr

HRVAŠKA Z AVTOMOBILOM Dokumenti Za vstop v Hrvaško so potrebni vozniško in prometno dovoljenje ter dokaz o zavarovanju vozila. Posedovanje mednarodnega vozniškega dovoljenja je zaželeno pri najemu vozila (rent a car). To dovoljenje daje avtoklub domicilne države. Najem avtomobila (rent a car) obstaja v vseh mestih, turističnih središčih in letališčih.

i Voznik, ki z vozilom tuje registracije vstopa na teritorij Republike Hrvaške mora imeti veljaven Mednarodni dokument o zavarovanju od avtomobilske odgovornosti, ki velja na teritoriju Evropske unije ali kakšen drugi dokaz o obstoju takšnega zavarovanja. Za mednarodni dokument in dokaz šteje službena registracijska ploščica, ki jo ima vozilo, ki je ponavadi stacionirano na področju države čigar nacionalni urad je podpisnik Multilateralnega sporazuma oziroma veljavna Zelena karta izdana za vozilo, ki izhaja iz države čigar nacionalni urad za zavarovanje ni podpisnik Multilateralnega sporazuma, in drugi dokumenti ter dokazi čigar veljavnost pozna Hrvaški urad za zavarovanje.

Plačilo cestnine Informacije se nahajajo na spletnih-straneh: www.hak.hr www.hac.hr www.bina-istra.hr www.arz.hr www.azm.hr www.huka.hr Taksi-služba obstaja v vseh mestih in turističnih krajih.

Kako se izogniti gužvi na cestah Pred potovanjem se informirajte o stanju v cestnem in trajektnem prometu pri HAK-u (Informativni center HAK-a: +385 (0)1 6611 999 (062 777 777) ali na www.hak.hr, kjer lahko prevzamete tudi večjezično aplikacijo za mobilne telefone) ali med potovanjem na Drugem programu Hrvaškega radija (98,5 MHz), ko je zaželeno vklopiti RDS.

KORISTNE INFORMACIJE

PO ZRAKU Letališča za sprejem letal v javnem zračnem prometu Letališče Brač Tel.: +385 (0)21 559 701 www.airport-brac.hr Letališče Dubrovnik Tel.: +385 (0)20 773 333 www.airport-dubrovnik.hr Letališče Mali Lošinj Tel.: +385 (0)51 231 666 www.airportmalilosinj.hr Letališče Osijek Tel.: +385 (0)31 514 400 www.osijek-airport.hr Letališče Pula Tel.: +385 (0)52 530 105 www.airport-pula.hr Letališče Rijeka Tel.: +385 (0)51 841 222 www.rijeka-airport.hr Letališče Split Tel.: +385 (0)21 203 506 www.split-airport.hr Letališče Zadar Tel.: +385 (0)23 205 800 www.zadar-airport.hr Letališče Zagreb Tel.: +385 (0)1 4562 222 www.zagreb-airport.hr Letališče Varaždín Tel.: +385 (0)42 350 647 www.varazdinairport.com Letališča z dovoljenjem za uporabo letališča, članek 74. stavek 1. Zakona o zračnem prometu (Narodne novine, številka: 69/09, 84/11, 54/13 in 127/13): Bjelovar – Brezovac, Zvekovac, Zabok – Gubaševo, Buševec, Vukovar – Borovo Naselje, Vrsar, Grobničko polje, Daruvar, Lučko, Čakovec, Hvar, Osijek – Čepin, Sinj, Sopot – Vinkovci, Otočac. Za vse dodatne informacije vezane za zračni promet: www.ccaa.hr.

Mednarodni letališča Zagreb, Split, Dubrovnik, Pula, Reka, Zadar, Osijek, Brač in Mali Lošinj. Informacije: Zagreb +385 (0)1 6265 222, Split +385 (0)21 203 506, 203 555 Dubrovnik +385 (0)20 773 333 Pula +385 (0)52 530 105 Rijeka +385 (0)51 841 222 Zadar +385 (0)23 205 800 Osijek +385 (0)31 514 441, 514 442 Varaždin +385 (0)42 350 647 Brač +385 (0)21 559 711 te Mali Lošinj +385 (0)51 231 666 Kontaktni center Tel.: 062 500 505 (za klice iz Hrvaške), +385 (0)1 6676 555 www.croatiaairlines.com E-pošta: contact@croatiaairlines.hr

PO MORJU Agencija za obalni linijski pomorski promet Tel.: +385 (0)21 329 370 Fax: +385 (0)21 329 379 E-pošta: info@agencija-zolpp.hr www.agencija-zolpp.hr

Mednarodne trajektne linije Zadar – Ancona, Split – Ancona, Split – Stari Grad – Pescara, Ancona – Split – Pescara, Dubrovnik – Bari, (neposredno): Vis – Ancona, Stari Grad – Ancona Med Hrvaško in Italijo delujejo tudi hitre ladijske linije poleg trajektnih. Trajektna sezonska linija na obali Reka – Split – Stari Grad / Hvar – Korčula – Dubrovnik

Več informacij o Državnih trajektnih linijah, ki povezujejo otoke s kopnem so dostopne na www.jadrolinija.hr

Jadrolinija Glavni hrvaški potniški ladijski prevoznik ima največje število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih ter hitrih linij. Glavni urad je v Reki. Tel.: +385 (0)51 666 111, 666 100 www.jadrolinija.hr

Ostali linijski ladijski prevozniki Rapska plovidba d.d. www.rapska-plovidba.hr Linijska nacionalna plovidba d.d., www.lnp.hr G & V Line d.o.o. www.gv-line.hr Miatours www.miatours.hr UTO Kapetan Luka www.krilo.hr SNAV www.snav.it Venezia lines www.venezialines.com Blue Line International www.ferryto.com.hr Bura line & off shore www.buraline.com Poljoprivredna zadruga Komiža E-pošta: komiza.pz@st.t-com.hr

i Ribarska proizvođačka zadruga Vrgada Tel.: +385 (0)23 371 040 Izletniška ladijska združenja Hrvaško združenje zasebnih ladijskih prevoznikov www.cruising-the-adriatic.com Hrvaško združenje ladijskih prevoznikov www.hrvatski-brodari.com - Hrvaško združenje ladijskih prevoznikov in ladjedelcev »Adria« - Koordinacija združenj ladijskih prevoznikov in ladjedelcev Republike Hrvaške v Dubrovniško-neretvanski županiji – Združenje ladijskih prevoznikov Dubrovnik - Združenje malih ladijskih prevoznikov »Sjeverni Jadran« - Združenje ladijskih prevoznikov »Barkariol« Carinske izpostave za vstop tujih ladij in mednarodni promet Stalne: Umag, Poreč, Rovinj, Pula, Raša/Bršica, Reka, Mali Lošinj, Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Korčula, Ubli, Cavtat in Dubrovnik. Sezonske (v času poletne sezone): ACI Marina Umag, Novigrad, Sali, Božava, Primošten, Hvar, Stari Grad (Hvar), Vis, Komiža Cavtat, Vela Luka (poletna sezona od 1. aprila do 31. oktobra).

POMORSKI PROMET NA HRVAŠKEM Poveljnik ladje, ki na teritorij Republike Hrvaške prihaja po morski poti, mora obvezno po najkrajši poti pristati v najbližjem pristanišču, ki je odprto za mednarodni promet, zaradi opravljanja mejne kontrole, ter pridobiti vinjeto v pristaniški kapitaniji ali izpostavi ter overiti seznam posadke in potnikov ali seznam oseb. Poveljnik ladje, ki na teritorij Republike

KORISTNE INFORMACIJE

Hrvaške vstopa po kopenski poti, ali ladje, ki je zasidrana v pristanišču ali katerem drugem dovoljenem mestu v Republiki Hrvaški, mora (preden zapluje) pridobiti vinjeto v pristojni pristaniški kapitaniji ali dostaviti seznam posadke in potnikov ter seznam oseb (če ga želi pridobiti). Od 1. januarja 2014 tuje ladje in tudi plovila pod hrvaško zastavo, so dolžni plačati takso za varnost plovbe in varstva pred onesnaženjem. Stroški takse so odvisni od dolžine plovila in moči motorja ter jih je treba plačati za koledarsko leto, ne glede na čas plovbe v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Hrvaške.

Turistična taksa Zavezanci za plačilo pavšalne turistične takse so lastniki ali uporabniki plovil, daljših od 5 metrov z vgrajenimi ležišči. Turistična taksa se plačuje v prostorih luške kapitanije ali izpostave v pavšalnem znesku za časovno obdobje 8, 15, 30, 90 dni in enega leta.

Z ŽELEZNICO Hrvaška ima neposredne povezave s Slovenijo, z Bosno in Hercegovino, Madžarsko, Avstrijo, s Švico, z Nemčijo ter s Srbijo. S skoraj vsemi drugimi evropskimi državami obstajajo povezave s prestopanjem. Posebni vlaki: Tel.: +385 (0)1 4573 208 E-pošta: posebni.vlakovi@hzpp.hr Informacije Tel.: 060 333 444 (cena za klice iz fiksnih linij 1,39 kn/min + PDV, cena za klice klice iz mobilnih linij 2,37 kn/min + DDV, Hrvatski telekom), +385 (0)1 3782 583 E-pošta: informacije@hzpp.hr www.hzpp.hr

Z AVTOBUSOM

Pomembnejši muzeji

Redne mednarodne avtobusne linije povezujejo Hrvaško s sosednjimi državami in z večino srednje- in zahodnoevropskih držav.

Čakovec – Medžimurski muzej Dubrovnik – Dubrovniški muzej – Knežji dvor, Etnografski muzej – Rupe, Mestno obzidje, Muzej dominikanskega samostana, Pomorski muzej, Zakladnica katedrale, Dom Marina Držića, Akvarij – biološki zavod Dubrovnik, Muzej frančiškanskega samostana »Manjši bratje«, Muzej pravoslavne cerkve Gornja Stubica – Muzej kmečkih uporov Gospić – Liški muzej, v bližnjem Smiljanu pa se nahaja Spominski center »Nikola Tesla« Hlebine – Galerija Hlebine in muzejska zbirka Ivana Generalića Karlovec – Mestni muzej Karlovec, Stari grad Dubovac Klanjec – Galerija kiparja Antuna Augustinčića Krapina – Muzej krapinskih neandertalcev, Muzej Ljudevita Gaja Kumrovec – Staro selo – edinstven etno muzej z izvirnimi vaškimi hišami; rojstna hiša Josipa Broza Tita Makarska – Malakološki muzej – muzej rib, rakov in školjk, Mestni muzej Našice – Krajevni muzej v gradu Pejačević Opatija – Hrvaški turistični muzej Osijek – Muzej Slavonije Pazin – Etnografski muzej Istre in Muzej mesta Pazin Pulj – Arheološki muzej, Zgodovinski muzej Istre, Arena Reka – Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja, Naravoslovni muzej Poreč – Krajevni muzej Poreštine Split – Muzej hrvaških arheoloških spomenikov, Arheološki muzej mesta Split, Galerija Ivana Meštrovića, Muzej mesta, Etnografski muzej, Naravoslovni muzej, Galerija umetnin, Pomorski muzej, Zakladnica katedrale

Številka službe Informacij za klice iz Hrvaške: 060 313 333 Številka službe Informacij za klice izven Hrvaške: +385 1 61 12 789 Mednarodni promet (blagajna): +385 (0)1 6008 631 Lokalni promet (blagajna): +385 (0)1 6008 620 Avtobusna postaja Reka Tel.: +385 (0)51 6603 00, +385 (0)60 302 010 E-pošta: autotrans@ri.t-com.hr www.autotrans.hr Avtobusna postaja Split Tel.: +385 (0)21 329 180, +385 (0)60 327 777 E-pošta: info@ak-split.hr www.ak-split.hr Avtobusna postaja Šibenik Tel.: +385 (0)60 368 368 E-pošta: autotransport@si.htnet.hr Avtobusna postaja Zadar Tel.: +385 (0)23 211 555 Avtobusna postaja Zagreb Številka službe Informacij za klice iz Hrvaške: 060 313 333 Govorni avtomat: 060 100 002 Številka službe Informacij za klice izven Hrvaške: +385 (0)1 6112 789 E-pošta: odnosi_s_javnoscu@akz.hr www.akz.hr Avtobusna postaja Dubrovnik Tel.: +385 (0)20 357 020, +385 (0)60 305 070 E-pošta: libertas@libertasdubrovnik.com www.libertasdubrovnik.com Avtobusna postaja Osijek Tel.: +385 (0)60 33 44 66 Avtobusna postaja Pula Tel.: +385 (0)60 304 090

i Trakošćan – Grad Trakošćan – muzej v dvorcu z bogato zbirko starega orožja Varaždin – Mestni muzej Varaždina v Starem gradu – zgodovinski oddelek, Entomološka zbirka »Svijet kukaca« (svet žuželk) ter Galerija starih in novih mojstrov Zadar – Arheološki muzej – stalna razstava cerkvene umetnosti, Narodni muzej Zadar, Muzej antičnega stekla Zagreb – Arheološki muzej, Etnografski muzej, Hrvaški muzej naivne umetnosti, Sodobna galerija, Muzej mesta Zagreb, Muzej Mimara, Muzej za umetnost in obrt, Muzej sodobne umetnosti, Hrvaški naravoslovni muzej, Strossmayerjeva galerija starih mojstrov, Tehnični muzej, Galerija »Klovićevi dvori«, Hrvaški zgodovinski muzej, Muzejsko-spominski center Dražen Petrović, Umetniški paviljon

Pomembnejša svetišča Marija Bistrica: Mati božja bistriška Trsat: Mati božja trsatska Sinj: Čudodelna Mati božja sinjska Aljmaš: Mati božja zavetniška Krasno: Mati božja iz Krasna Karlovec–Dubovac: Sv. Jožef Lobor: Mati božja gorska Ludbreg: Predragocena Kri Jezusova Remete: Mati božja remetska Solin: Mati božja otoška Trški Vrh: Mati božja jeruzalemska Vepric: Mati božja lurdska Voćin: Mati božja iz Voćina

Kulturne in naravne dobrine na Unescovem seznamu svetovne dediščine Na Hrvaškem se nahajajo številne kulturne dobrine, med katerimi izstopajo predvsem staro mesto Dubrovnik, Dioklecijanova

KORISTNE INFORMACIJE

palača v Splitu, zgodovinsko mestno jedro v Trogirju, zgodnjekrščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču, katedrala sv. Jakoba v Šibeniku, Starigradsko polje na Hvaru, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine. Plitviška jezera, najlepši in najbolj znan hrvaški narodni park, so edina hrvaška naravna dobrina, ki se nahaja na tem prestižnem seznamu. Na Unescovem reprezentativnem seznamu nematerialne kulturne dediščine človeštva se nahajajo: Festa svetega Vlaha, čipkarstvo v Lepoglavi, na Hvaru in Pagu, letni pustni sprevod zvončarjev s področja Kastavštine, hvarska procesija »Za križen«, dvoglasno petje in igranje tesnih intervalov iz Istre in Hrvaškega primorja, spomladanska procesija Kraljice ali Ljelje iz Gorjanov, veščina izdelave tradicionalnih lesenih igrač za otroke iz Hrvaškega zagorja, sinjska Alka – viteški turnir v Sinju in medičarska obrt na področju severne Hrvaške, bećarac iz Slavonije, Baranje in Srijema ter nemo kolo iz Dalmatinske zagore, mediternaksa prehrana na hrvaškem Jadranu, na obali, otokih in delu zaledja. Hrvaška je ena izmed držav z največ zaščitenimi nematerialnimi dobrinami na svetu, ki so vpisane na Unescov Seznam. Glasbena tehnika ojkanje, ki se nahaja na Seznamu nematerialne kulturne dediščine, potrebuje nujno zaščito.

NARODNI PARKI Brijoni − skupina dveh večjih in 12 manjših otočkov se nahaja ob zahodni obali Istre. Informacije Naslov: PN Brijuni Brionska 10, 52212 Fažana Tel.: +385 (0)52 525 888 Fax: +385 (0)52 521 367 E-pošta: brijuni@brijuni.hr www.brijuni.hr

Kornati − najbolj gosta otoška skupina na Mediteranu s skupaj 89 otoki, otočki in morskimi čermi. Informacije Naslov: JU PN Kornati, Butina 2 22243 Murter Tel.: +385 (0)22 435 740 Fax: +385 (0)22 435 058 E-pošta: kornati@kornati.hr www.kornati.hr Krka − najlepša kraška reka na Hrvaškem. Informacije Naslov: JU PN Krka Trg Ivana Pavla II. n.c. 5, 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 201 777 Fax: +385 (0)22 336 836 E-pošta: info@npk.hr www.npkrka.hr Mljet − otok, ki se nahaja jugozahodno od Dubrovnika. Informacije Naslov: NP Mljet, Pristanište 2 20226 Goveđari Tel./Fax: +385 (0)20 744 041 E-pošta: np-mljet@np-mljet.hr www.np-mljet.hr Paklenica −narodni park na južni strani Velebita, ki je največji gorski masiv na Hrvaškem. Informacije Naslov: JU PN Paklenica Dr. Franje Tuđmana 14a, 23244 Starigrad-Paklenica Tel.: +385 (0)23 369 155, 369 202 Fax: +385 (0)23 359 133 E-pošta: np-paklenica@paklenica.hr, prezentacija@paklenica.hr www.paklenica.hr Plitviška jezera − najstarejši in najbolj znan hrvaški narodni park, del Unescove svetovne naravne dediščine. Informacije Naslov: NP Plitvička jezera

Josipa Jovića 19 53231 Plitvička Jezera Tel.: +385 (0)53 751 015, 751 014 Fax: +385 (0)53 751 013 E-pošta: info@np-plitvicka-jezera.hr www.np-plitvicka-jezera.hr Risnjak − pretežno gozdnat gorski masiv, ki se nahaja severno od Reke, s hidrološkim spomenikom narave – izvirom reke Kolpe. Informacije Naslov: NP Risnjak, Bijela Vodica 48 51317 Crni Lug Tel.: +385 (0)51 836 133 Fax: +385 (0)51 836 116 E-pošta: np-risnjak@ri.t-com.hr www.risnjak.hr Severni Velebit − naravno najbolj cenjen in najbolj atraktiven del vršnega dela severnega Velebita. Informacije Naslov: JU PN Sjeverni Velebit Krasno 96, 53274 Krasno Tel.: +385 (0)53 665 380 Fax: +385 (0)53 665 390 E-pošta: npsv@np-sjeverni-velebit.hr www.np-sjeverni-velebit.hr

NARAVNI PARKI Biokovo − planina nad makarsko riviero. Informacije Naslov: JU PP Biokovo, Marineta – Mala obala 16, 21300 Makarska Tel./Fax: +385 (0)21 616 924 E-pošta: park-prirode-biokovo@st.htnet.hr www.biokovo.com Kopački rit − eno največjih ohranjenih močvirnih področij v Evropi, ki se nahaja v bližini ustja Drave in Donave. Informacije Naslov: JU PP Kopački rit

i Titov dvorac 1, 31328 Lug Tel.: +385 (0)31 285 370 Fax: +385 (0)31 285 380 E-pošta: uprava@kopacki-rit.hr www.kopacki-rit.com Lonjsko polje − največje zaščiteno poplavno področje donavskega porečja. Informacije Naslov: JU PP Lonjsko polje, Krapje 16, 44325 Jasenovac Tel.: +385 (0)44 672 080, 611 190 Fax: +385 (0)44 606 449 E-pošta: info@pp-lonjsko-polje.hr www.pp-lonjsko-polje.hr Medvednica − gorski masiv pri Zagrebu. Informacije Naslov: JU PP Medvednica, Bliznec b.b. 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 4586 317 Fax: +385 (0)1 4586 318 E-pošta: info@pp-medvednica.hr www.pp-medvednica.hr Papuk − najlepši del slavonskih planin, član Evropske mreže geoparkov in Unescove svetovne mreže geoparkov. Informacije Naslov: PP Papuk, Stjepana Radića 46 34300 Velika Tel.: +385 (0)34 313 030 Fax: +385 (0)34 313 027 E-pošta: kontakt@pp-papuk.hr www.pp-papuk.hr Telašćica − nahaja se na jugovzhodni strani Dugega otoka, nedaleč od Narodnega parka Kornati. Informacije Naslov: PP Telašćica Ulica D. Grbin b.b., 23281 Sali Tel./Fax: +385 (0)23 377 096 E-pošta: telascica@telascica.hr www.telascica.hr

KORISTNE INFORMACIJE

Učka − planina na vzhodu Istre, nad kvarnersko riviero. Informacije Naslov: JU PP Učka Liganj 42, 51415 Lovran Tel.: +385 (0)51 293 753 Fax: +385 (0)51 293 751 E-pošta: park.prirode.ucka@inet.hr www.pp-ucka.hr Velebit − ajema največji del istoimenega masiva in je največje zaščiteno področje na Hrvaškem, nahaja pa se na Unescovem seznamu mednarodnih biosfernih rezervatov. Informacije Naslov: JU PP Velebit Kaniža Gospićka 4b 53000 Gospić Tel.: +385 (0)53 560 450 Fax: +385 (0)53 560 451 E-pošta: velebit@pp-velebit.hr www.velebit.hr Vransko jezero − največje naravno jezero na Hrvaškem, naravni park z ornitološkim rezervatom, ki se nahaja med Zadrom in Šibenikom. Možnost športnega ribolova in opazovanja ptic. Informacije Naslov: PP Vransko jezero Kralja Petra Svačića 2 23510 Biograd na Moru Tel.: +385 (0)23 383 181 Fax: +385 (0)23 386 453 E-pošta: pp-vransko-jezero@zd.t-com.hr www.vransko-jezero.hr Žumberak − Samoborsko gorje – slikovito gorsko-planinsko področje jugozahodno od Zagreba. Informacije Naslov: PP Žumberak – Samoborsko gorje Slani dol 1, 10430 Samobor Tel.: +385 (0)1 3327 660 Fax: +385 (0)1 3327 661 E-pošta: park@park-zumberak.hr www.park-zumberak.hr

Lastovsko otočje − sodi med zunanjo skupino južnodalmatinskih otokov, poleg otoka Lastovo pa zajema otoške skupine Lastovnjaci in Vrhovnjaci ter otok Sušac. Informacije Naslov: JU PP Lastovsko otočje Trg Svetog Petra 7, 20289 Ubli Tel./Fax: +385 (0)20 801 252 E-pošta: info@pp-lastovo.hr www.pp-lastovo.hr Ministarstvo zaščite okolja in narave Informacije Tel.: +385 (0)1 4866 102 www.mzoip.hr

NAMESTITEV Hrvaška ponuja namestitev v številnih hotelih, apartmajskih naseljih, zasebnih hišah, vaških posestvih, apartmajih, kampih in naturističnih kampih z dolgo tradicijo. Številna zdravilišča z zdravilnimi mineralnimi in termalnimi vrelci se nahajajo v celinskem predelu. Informacije: turistične skupnosti in potniške agencije. E-pošta: uhpa@uhpa.hr www.uhpa.hr Mladinski hoteli (Hostelling International hostli) se nahajajo v Dubrovniku, Gradcu, Pulju, Samoboru, Starem Gradu, Zaostrogu, Velem Lošinju, v Reki, Zadru, Vukovarju in Zagrebu. Informacije Chorvatský rekreační a hostelový svaz Tel.: +385 (0)1 4829 296, 4829 294 Fax: +385 (0)1 4870 477 E-pošta: info@hfhs.hr www.hfhs.hr

NAVTIČNI TURIZEM IN MARINE Združenje hrvaških marin Tel.: +385 (0)51 209 147 Fax: +385 (0)51 216 033 E-pošta: vdujmovic@hgk.hr www.hgk.hr ACI − Adriatic Croatia International Club d.d. (veriga z 21 marinami vzdolž hrvaške obale) Informacije Tel.: +385 (0)51 271 288 Fax: +385 (0)51 271 824 E-pošta: aci@aci-club.hr www.aci-club.hr

POTAPLJANJE Za rekreativno (turistično) potapljanje na Hrvaškem se obrnite na potapljaške centre, ki skrbijo za vašo informiranost in varnost. Informacije: Sekcija za potapljaški turizem pri HGZ – Sektor za turizem Tel.: +385 (0)1 4561 570 Fax: +385 (0)1 4828 499 E-pošta: turizam@hgk.hr

JEDI IN PIJAČE Kje jesti? Poleg hotelov, ki ponujajo bivanje, vključno s polpenzionom ali polnim penzionom, se v vseh mestih, turističnih mestih in ob glavnih cestah nahajajo tudi restavracije, gostilne, taverne, konobe, picerije ter restavracije s hitro hrano, vendar pa so za gurmane naj-

i bolj zanimive restavracije in gostilne, ki ponujajo domačo hrvaško kuhinjo. Vsa živila živalskega izvora se obravnavajo pod enakimi pogoji kot na področju držav Evropske skupnosti in so pod stalnim nadzorom veterinarsko-zdravstvenih inšpekcij.

KORISTNE INFORMACIJE

so znani rizling, graševina, burgundec, traminec in ostale sorte. Med žganimi pijačami so znane naslednje – slivovka, travarica, lozovača in biska, med desertnimi pijačami pa prošek in maraskino.

INFORMACIJE Kaj pojesti? Hrvaška ponuja, poleg standardne evropske kuhinje, tudi svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete. Od hladnih jedi so tukaj znameniti dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske češnjovke (vrsta klobas), sveži sir s smetano in drugo. Ponudba glavnih jedi pa je odvisna od podnebja, kjer se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi iz rib in morskih sadežev, ali pa iz mesa, kot so pašticada in kuhana jagnjetina. V celinskem področju Hrvaške je ponudba mesnih jedi zelo pestra in bogata, posebne specialitete pa so puran z mlinci, pečena jagnjetina, pečeni odojek ter kuhani ali pečeni štruklji. Med sladicami pa, poleg že omenjenih štrukljev, izstopajo orehnjača (orehova potica), makovnjača (makova potica), zavitek s sirom ali z različnimi vrstami sadja.

Kaj piti? Vinogradništvo in proizvajanje pitnih in izbranih vin so večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov, tako v celinskem predelu Hrvaške kot tudi v Primorju in Dalmaciji. Med rdečimi vini na jadranski obali in na otokih so znana naslednja: teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, med belimi pa malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat in druga. V celinskem predelu

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST Iblerov trg 10/IV. 10000 ZAGREB, HRVAŠKA Tel.: +385 (0)1 4699 333 Fax: +385 (0)1 4557 827 E-pošta: info@htz.hr www.hrvatska.hr www.facebook.com/croatia.hr www.youtube.com/croatia issuu.com/croatia.hr Kroatische Zentrale für Tourismus Österreich E-pošta: office@kroatien.at at.croatia.hr Kroatische Zentrale für Tourismus Frankfurt, Deutschland E-pošta: info@visitkroatien.de de.croatia.hr Kroatische Zentrale für Tourismus München, Deutschland E-pošta: kroatien-tourismus@t-online.de de.croatia.hr Ente Nazionale Croato per il Turismo Italia E-pošta: info@enteturismocroato.it it.croatia.hr Chorvatské turistické sdruženi Česká republika E-pošta: info@htz.cz cz.croatia.hr

Chorvátske turistické združenie Slovenská republika E-pošta: infohtz@chello.sk sk.croatia.hr Horvát Idegenforgalmi Közösség Magyarország E-pošta: info@htz.hu hu.croatia.hr Office National Croate de Tourisme France E-pošta: info@croatie-tourisme.fr fr.croatia.hr Croatian National Tourist Office United Kingdom E-pošta: info@croatia-london.co.uk gb.croatia.hr Croatian National Tourist Office USA E-pošta: cntony@earthlink.net us.croatia.hr Narodowy Ośrodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji Polska E-pošta: info@chorwacja.home.pl pl.croatia.hr Kroatiska Turistbyrån Sverige E-pošta: croinfo@telia.com se.croatia.hr Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme Netherlands E-pošta: kroatie-info@planet.nl nl.croatia.hr Office National Croate du Tourisme Belgique E-pošta: info@visitcroatia.be be.croatia.hr

Хорватское туpиcтичeckoe cooбщecтвo Russia E-pošta: htzmoskva@mail.ru; htz1@mail.ru ru.croatia.hr Hrvaška turistična skupnost Slovenija E-pošta: info@hts-slovenija.si si.croatia.hr Kroatische Zentrale für Tourismus Switzerland E-pošta: info@visitkroatien.ch ch.croatia.hr Oficina Nacional de Turismo de Croacia España E-pošta: info@visitacroacia.es www.visitacroacia.es

Japan E-pošta: info@visitcroatia.jp visitcroatia.jp

Spoštovani, prosimo vas, da zaradi osebne udobnosti in spoštovanja zakona preverite ali ste prijavljeni ves čas svojega bivanja, od dne prihoda do dne odhoda. Vaše preverjanje je posebej pomembno in potrebno, če bivate v privatni namestitvi, in sicer zaradi kakovosti ter vaše osebne varnosti in onemogočanja ilegalnega dela tistih domačinov, ki niso registrirani za ponujanje storitev namestitve v skladu z zakonom. Na Hrvaškem je kaznivo in ni dovoljeno kampiranje na prostih prostorih izven registriranih kampov ali parking za karavane ter kampiste. Vnaprej se vam zahvaljujemo na sodelovanju in vam želimo prijetno bivanje. Vaša Hrvaška turistična skupnost

IMPRESUM IZDAJATELJ Hrvaška turistična skupnost v sodelovanju z Ministrstvom za turizem, Ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja – Uprava za veterinarstvo, Ministrstvom za zunanje zadeve in evropske integracije, s Hrvaškim avtoklubom (HAK), Hrvaškimi avtocestami, Hrvaško gospodarsko zbornico, Hrvaškimi železnicami, z Državno upravo za zaščito in reševanje, s Hrvaškim radiom. Vse informacije zbrala in ažurirala Služba za informiranje Hrvaške turistične skupnosti. DIZAJN ORGANIZACIJA d.o.o., Pula FOTOGRAFIJE Aleksandar Gospić, Andrija Carli, Ante Verzotti, Ante Zubović, Braslav Karlić, Boris Kačan, Boris Kragić, Boris Ljubičić, Boris Štajduhar, Božidar Prezelj, Damil Kalogjera, Damir Fabijanić, Darko Vurušić, Davor Rostuhar, Davorin Mance, Domagoj Sever, Goran Šafarek, Goran Šebelić, Goran Vranić, Igor Šeler, Igor Tomljenović, Ivan Čorić, Ivo Pervan, Josip Mandračević, Juraj Kopač, Mario Brzić, Mario Hlača, Mario Romulić & Dražen Stojčić, Marko Vrdoljak, Milan Babić, Mladen Šćerbe, Nenad Ruszkowski, Petar Fabijan, Petar Trinajstić, Renco Kosinožić , Romeo Ibrišević, Sasa Pjanić, Sergio Gobbo, Stipe Surać, Vedran Metelko, Velimir Miljković, Vesna Štajner, Zlatko Ramničer, Željko Koprolčec, Turistična skupnost Istrske županije, Turistična skupnost mesta Skradin (Skradin) IZDELAVA ZEMLJEVIDA Geodetski Inštitut Slovenije SUPERVIZIJA ZEMLJEVIDA prof. dr. sc. Zoran Klarić

Založnik ne zagotavlja absolutne točnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za morebitne netočnosti ali spremembe.

ZAPISKI

LEGENDA Avtocesta s priključkom

Območje posebnega interesa

Polavtocesta s priključkom

Mednarodni mejni prehod

Hitra cesta s priključkom

Mednarodno letališče, športno letališče

Avtocesta v gradnji

Toplice/zdravilišče, smučišče

Glavna cesta

Kamp, marina

Regionalna cesta

Planinski dom/zaklonišče

Lokalna cesta

Unescova Svetovna dediščina, jama

Makadamska cesta

Reliefno zanimivo najdišče, slap

Panoramska cesta

Arheološko najdišče, ruševina Trdnjava, dvorec

Oddaljenost v km Cerkev, muzej Planinski prehod z višino Železnica Žičnica Trajekt Mednarodna meja Županijska meja Narodni park Naravni park Mesto z več kot 100.000 prebivalci Mesto s 50.000 do 100.000 prebivalci Mesto z 20.000 do 50.000 prebivalci Mesto z 10.000 do 20.000 prebivalci Mesto ali naselje s 5.000 do 10.000 prebivalci Mesto ali naselje z 2.000 do 5.000 prebivalci Mesto ali naselje z manj kot 2.000 prebivalci Druge pomembne lokacije Glavno mesto županije

Turistične informacije s karto Hrvaške